Appeal dismissed because administrative procedure law does not permit appeals against procedural termination orders. The court ruled that the appellant lacked standing and failed to meet representation requirements.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court dismissed the appeal lodged against a decision terminating an administrative proceeding. The appellant argued for review rights under general procedural laws, but the court held that the Administrative Procedure Act (ZUS-1) exclusively governs appeal mechanisms in administrative disputes. Consequently, the court found the appeal inadmissible because the specific statute did not authorize a special appeal for this type of procedural termination, and the appellant failed to provide a qualified legal representative.
Legislator headnote
AI generatedPrvi odstavek 82. člen ZUS-1; Drugi odstavek 22. člen ZUS-1: In administrative proceedings, appeals against procedural termination orders are inadmissible unless explicitly provided by the Administrative Procedure Act, and parties must act through a qualified legal representative regardless of their own qualifications.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrže.
[JEDRO]
Po določbi prvega odstavka 82. člena ZUS-1 se sklep, izdan v upravnem sporu, izpodbija s posebno pritožbo samo, če tako določa ZUS-1 in ne morda kak drug zakon. Zato v upravnem sporu ni mogoče uporabiti določb drugih zakonov, ki pritožbe zoper posamezne sklepe sicer dopuščajo. Ker ZUS-1 ne določa posebne pritožbe zoper sklep, s katerim se postopek prekine na podlagi 3. točke prvega odstavka 206. člena ZPP, pritožba zoper izpodbijani sklep na podlagi prvega odstavka 82. člena ZUS-1 ni dovoljena. Prav tako pritožba ni dovoljena na podlagi določbe drugega odstavka istega člena ZUS-1, saj ne gre za sklep, s katerim bi bil onemogočen nadaljnji postopek.
Poleg tega lahko po določbi drugega odstavka 22. člena ZUS-1 stranka v postopku s pritožbo opravlja dejanja samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit. Ta pogoj ne velja le, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Upravno sodišče Republike Slovenije je z izpodbijanim sklepom postopek v upravnem sporu I U 72/2023 prekinilo na podlagi 3. točke prvega odstavka 206. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1). Ugotovilo je namreč, da se pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani zoper zakonitega zastopnika tožnika A. A. po uradni dolžnosti še vedno vodi nepravdni postopek N 115/2022 zaradi postavitve odrasle osebe pod skrbništvo in da je postopek v fazi izdelave psihiatričnega izvedenskega mnenja.
2. Tožnik (v nadaljevanju: pritožnik) je zoper ta sklep vložil pritožbo.
3. Pritožba ni dovoljena.
4. Vrhovno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju: Vrhovno sodišče) je že večkrat 1 pojasnilo, da se lahko po določbi prvega odstavka 82. člena ZUS-1 sklep, izdan v upravnem sporu, izpodbija s posebno pritožbo samo, če tako določa ZUS-1 in ne morda kak drug zakon. Zato v upravnem sporu ni mogoče uporabiti določb drugih zakonov, ki pritožbe zoper posamezne sklepe sicer dopuščajo (na primer določb ZPP, ki se v upravnem sporu v skladu z določbo prvega odstavka 22. člena ZUS-1 uporablja, če ZUS-1 ne določa drugače). Ker ZUS-1 ne določa posebne pritožbe zoper sklep, s katerim se postopek prekine na podlagi 3. točke prvega odstavka 206. člena ZPP, pritožba zoper izpodbijani sklep na podlagi prvega odstavka 82. člena ZUS-1 ni dovoljena.
5. Prav tako pritožba ni dovoljena na podlagi določbe drugega odstavka istega člena ZUS-1, saj ne gre za sklep, s katerim bi bil onemogočen nadaljnji postopek. Prekinjeni postopek se bo namreč nadaljeval, ko bo prenehal razlog za njegovo prekinitev. 2
6. O tem, da pritožba zoper izpodbijani sklep ni dovoljena, je bil pritožnik tudi poučen v pravnem pouku izpodbijanega sklepa.
7. Poleg tega lahko po določbi drugega odstavka 22. člena ZUS-1 stranka v postopku s pritožbo opravlja dejanja samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit. V skladu s to določbo ZUS-1 in ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča pogoj obveznega zastopanja po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit, ne velja le, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit. 3
8. S tem pogojem in posledicami njegove neizpolnitve je bil zakoniti zastopnik pritožnika seznanjen že večkrat. 4 Kljub temu pa je pritožbo zoper izpodbijani sklep vložil sam, pri tem pa ni ne zatrjeval ne izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit.
9. Po četrtem odstavku 343. člena ZPP, ki se po prvem odstavku 22. člena ZUS-1 uporablja, če ZUS-1 ne določa drugače, pritožba ni dovoljena, če jo vloži oseba, ki nima te pravice.
10. Glede na obrazloženo je Vrhovno sodišče pritožbo zavrglo na podlagi 1. točke 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena in 82. členom ZUS-1.
1 Glej na primer sklepe Vrhovnega sodišča I Up 35/2021 z dne 21. 4. 2021, I Up 61/2022 z dne 12. 5. 2022 in I Up 119/2022 z dne 13. 7. 2022.
2 Primerjaj sklep Vrhovnega sodišča I Up 35/2021 z dne 21. 4. 2021.
3 Glej na primer sklepe Vrhovnega sodišča I Up 38/2009 z dne 31. 3. 2009, I Up 575/2011 z dne 26. 10. 2011, I Up 316/2014 z dne 29. 9. 2014, I Up 57/2015 z dne 8. 4. 2015, I Up 76/2018 z dne 5. 6. 2018, I Up 204/2022 z dne 17. 11. 2022, I Up 12/2023 z dne 1. 2. 2023, I Up 128/2024 z dne 31. 5. 2024 in I Up 199/2024 z dne 19. 8. 2024.
4 Na primer v sklepih Vrhovnega sodišča I Up 254/2021 z dne 6. 1. 2022, I Up 58/2022 z dne 10. 3. 2022 in I Up 31/2023 z dne 3. 3. 2023.