Appeal court remands execution case to first instance for setting a voluntary performance period under ZIZ Art. 21.

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani 2. točki izreka razveljavi ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

[JEDRO]

Sodišče določi rok za prostovoljno izpolnitev in dovoli izvršbo šele po poteku roka, torej za primer, da dolžnik obveznosti v danem roku ne bo prostovoljno izpolnil. Z določitvijo paricijskega roka dolžnik tako dobi dodatno možnost prostovoljne izpolnitve in šele v primeru neizpolnitve bo ta terjatev prisilno izterjana. To pa glede na 21. člen ZIZ sodišče naredi v ponovno izdanem sklepu o izvršbi in ne v sklepu o ugovoru.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovoru dolžnika z dne 25. 8. 2023 zoper sklep o izvršbi z dne 1. 8. 2023 ugodilo in sklep o izvršbi ter opravljena izvršilna dejanja razveljavilo (1. točka izreka). Dolžniku je naložilo, da v roku 15 dni od vročitve tega sklepa plača upniku glavnico v višini 10.032,91 EUR. Če dolžnik v navedenem roku sam ne bo prostovoljno izpolnil obveznosti po izvršilnem naslovu - sklepu o končanju postopka osebnega stečaja Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. St 000 z dne 30. 6. 2020, ki je postal pravnomočen dne 16. 7. 2020, bo sodišče dovolilo predlagano izvršbo (2. točka izreka).

2. Zoper sklep se pravočasno pritožuje dolžnik. Odločitev sodišča izpodbija v 2. točki izreka sklepa. Predlaga, da sodišče predmetni postopek ustavi, podredno, da sodišče pritožbi ugodi in sklep v izpodbijanem delu razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Upnik v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje je izpodbijano odločitev preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (350. člen v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

6. Sodišče dovoli predlagano izvršbo na podlagi izvršilnega naslova (prvi odstavek 17. člena ZIZ). Izvršilni naslov je med drugim tudi izvršljiva sodna odločba. V izvršilnem postopku velja načelo stroge formalne legalitete, kar pomeni, da je izvršilno sodišče na izvršilni naslov vezano in se ne sme spuščati v presojo njegove pravilnosti in zakonitosti. Nanj je vezano toliko časa, dokler izvršilni naslov obstaja (dokler ni razveljavljen, odpravljen ali spremenjen). Izvršilni naslov je rezultat predhodnega postopka, v katerem je bila ugotovljena upnikova terjatev. Izvršilni postopek je namreč namenjen izključno temu, da se obveznost iz izvršilnega naslova izpolni, torej, da upnik pride do uveljavitve svoje terjatve.

7. Zoper sklep o izvršbi ima dolžnik pravico ugovora (drugi odstavek 9. člena ZIZ). Ugovor je mogoče vložiti le iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo in so primeroma našteti v prvem odstavku 55. člena ZIZ, pri čemer na nekatere razloge sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 55. člena ZIZ).

8. Kdaj je izvršilni naslov primeren za izvršbo, določa 21. člen ZIZ, po katerem mora izvršilni naslov vsebovati navedbo upnika in dolžnika ter predmet, vrsto, obseg in čas izpolnitve obveznosti. V predmetni izvršilni zadevi izvršilni naslov predstavlja pravnomočen sklep o končanju postopka osebnega stečaja St 000 z dne 30. 6. 2020. Ker rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti v njem ni določen, je podan ugovorni razlog po 3. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ, na katerega pazi sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 55. člena ZIZ), kot je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje. Navedeno pomanjkljivost pravnomočne odločbe pa je mogoče v izvršilnem postopku sanirati. ZIZ namreč v drugem odstavku 21. člena določa, da v primeru, če je izvršilni naslov odločba, v kateri ni določen rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti, ta rok določi sodišče v sklepu o izvršbi in nato za primer, če dolžnik terjatve v tem roku ne bo poravnal, dovoli izvršbo. Sodišče v takšnem primeru izda sklep o izvršbi, ki poleg dovolilnega dela vsebuje tudi naložitveni del.

9. Sodišče prve stopnje tako določi rok za prostovoljno izpolnitev in dovoli izvršbo šele po poteku roka, torej za primer, da dolžnik obveznosti v danem roku ne bo prostovoljno izpolnil. Z določitvijo paricijskega roka dolžnik tako dobi dodatno možnost prostovoljne izpolnitve in šele v primeru neizpolnitve bo ta terjatev prisilno izterjana. To pa glede na 21. člen ZIZ sodišče naredi v ponovno izdanem sklepu o izvršbi 1 in ne v sklepu o ugovoru, kot je to storilo sodišče prve stopnje v izpodbijani 2. točki izreka. Sodišče druge stopnje je zato izpodbijano odločitev razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje, da ponovno s sklepom o izvršbi odloči o predlogu za izvršbo v skladu s citiranimi zakonskimi določili (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10. Ker je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo iz že navedenega razloga, se do ostalih pritožbenih očitkov vsebinsko ne opredeljuje (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11. Glede ne sprejeto odločitev se odločitev o pritožbenih stroških pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Tako izhaja iz odločb VSL sklep I Cp 4119/2009, VSL sklep III Cp 1432/2001 in VSM sklep I Ip 247/2023 in smiselno tudi iz II Ip 207/2021.