Supreme Court voids enforcement order due to missing statutory deadline in final judgment.

Ugovoru se ugodi, sklep o izvršbi se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje, da ponovno odloči o predlogu za izvršbo.

[JEDRO]

Sodišče prve stopnje bi moralo presoditi obstoj vseh predpostavk za dovoljenost izvršbe in po ugotovitvi, da rok za prostovoljno izpolnitev dolžnikove obveznosti ni določen, ta rok določiti in odrediti izvršbo ob pogoju, da dolžnica v roku, ki ga je določilo, ne bo izpolnila svoje obveznosti.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dovolilo izvršbo v izterjavo terjatve prvega upnika v znesku 665.000,00 SIT in druge upnice v znesku 280.000,00 SIT, obeh z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Sodišče prve stopnje je dovolilo izvršbo z rubežem denarne terjatve, ki jo ima dolžnica do svojega dolžnika M d.d. Novo mesto. Dolžnica je zoper navedeno odločitev vložila pravočasen ugovor, s katerim uveljavlja ugovorni razlog po 3. točki 55. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Po stališču ugovora je navedeni ugovorni razlog podan zato, ker po pravnomočnem izvršilnem naslovu še ni potekel rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti in zaradi česar odločba, na podlagi katere je bil izdan sklep o izvršbi, še ni izvršljiva.

Upnika sta v odgovoru na ugovor navedla, da iz izreka sodbe Višjega sodišča v Ljubljani izhaja, da mora obdolženka v roku enega leta plačati oškodovancema oz. upnikoma njuna premoženjskopravna zahtevka. Tako je rok za izpolnitev obveznosti določen v navedeni sodbi in je dne 3.11.2000 tudi pretekel. Sodišče prve stopnje je štelo, da dolžničin ugovor ni utemeljen, zato ga je v skladu z določilom 2. odstavka 54. člena ZIZ poslalo višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi. Ugovor je utemeljen. Po načelu stroge formalne legalitete, ki velja v izvršilnem postopku, je mogoče zahtevati izvršitev terjatve le, če je ta izkazana z izvršilnim naslovom.

Obstoj izvršilnega naslova z določeno vsebino oziroma sestavinami je tako nujna predpostavka za dovoljenost izvršbe. Če izvršilni naslov nima sestavin, ki jih zakon (ZIZ) predpostavlja oziroma določa kot obligatorne, ni primeren za izvršbo. Po 1. odstavku 21. člena ZIZ je izvršilni naslov primeren za izvršbo, če so v njem navedeni upnik in dolžnik ter predmet, vrsta in čas izpolnitve obveznosti. Da pa je neka sodna odločba sploh lahko izvršilni naslov, mora biti izvršljiva. Izvršljiva pa je, če je postala pravnomočna in če je pretekel rok za prostovoljno izpolnitev dolžnikove obveznosti (1. odstavek 19.

člena ZIZ). Rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti (t.i. paricijski rok) je tako splošna predpostavka za nastop izvršljivosti sodnih odločb. Pritrditi je treba dolžničinemu ugovoru, da v obravnavanem primeru navedena splošna predpostavka ni bila izpolnjena. Pravnomočna sodba Okrajnega sodišča v Črnomlju z dne 24.2.1999, opr.št. K 58/98, v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani z dne 3.11.1999, opr.št. I Kp 720/99 ne vsebuje paricijskega roka. Drugačna trditev upnikov v odgovoru na ugovor, češ, da je paricijski rok določilo višje sodišče s tem, ko je odločilo, da se prekliče pogojna obsodba, če obdolženka (dolžnica) ne bo v roku enega leta izpolnila njunih premoženjskopravnih zahtevkov, ne drži.

Ne gre namreč za paricijski rok, ampak za dodaten pogoj v zvezi z izrečeno kazensko sankcijo pogojne obsodbe. Navedeno pomanjkljivost pravnomočne sodne odločbe je mogoče v izvršilnem postopku sanirati. ZIZ v 2. odstavku 21. člena določa, da v primeru, če je izvršilni naslov odločba, v kateri ni določen rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti, rok določi sodišče v sklepu o izvršbi. V obravnavanem primeru bi zato moralo sodišče prve stopnje presoditi obstoj vseh predpostavk za dovoljenost izvršbe in po ugotovitvi, da rok za prostovoljno izpolnitev dolžnikove obveznosti ni določen, ta rok določiti in odrediti izvršbo ob pogoju, da dolžnica v roku, ki ga je določilo, ne bo izpolnila svoje obveznosti.

Ker ni postopalo tako, je kršilo navedena določila ZIZ. Pritožbeno sodišče je zato razveljavilo izpodbijani sklep o izvršbi in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje, da ponovno odloči o predlogu za izvršbo v skladu s citiranimi zakonskimi določili (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).