Court transfers criminal case jurisdiction due to witness being a judge in same building causing appearance of bias.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe High Court in Mariboru transferred criminal jurisdiction from the District Court in Slovenj Gradec to the District Court in Maribor. The District Court President argued that the victim, a judge at the Slovenj Gradec court, shared a building and daily collaboration with the presiding judge, potentially compromising impartiality. The High Court agreed that while collegial relationships alone do not imply bias, the specific proximity and interaction here created a reasonable doubt in the public's eyes regarding fair trial appearance.
Legislator headnote
AI generatedArticle 35 of the Criminal Procedure Act; Article 23 of the Constitution of the Republic of Slovenia; The court must ensure not only actual impartiality but also the appearance of impartiality, and specific circumstances involving shared facilities and daily interaction between judges and parties can constitute a weighty reason for transferring jurisdiction to prevent reasonable doubt.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Za postopek se določi Okrožno sodišče v Mariboru.
[JEDRO]
Po oceni višjega sodišča dejstvo, da je v predmetni kazenski zadevi oškodovanka sodnica na Okrajnem sodišču v Slovenj Gradcu, ki svojo funkcijo opravlja v isti stavbi kot sodniki Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu, pri čemer sodniki obeh sodišč tudi vsakodnevno sodelujejo, utemeljuje zaključek, da so podane okoliščine, ki bi pri udeležencih postopka in tudi drugih, glede na različna pojmovanja o delu sodišča, utegnile okrniti videz nepristranskega (poštenega) sojenja pred Okrožnim sodiščem v Slovenj Gradcu, zaradi česar je podan tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Predsednik Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu je dne 23. 6. 2023 v smislu določbe 35. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) predlagal prenos krajevne pristojnosti v zadevi Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu II Kpr 36942/2023. Navaja, da je bila preiskovalni sodnici A. A. dodeljena predmetna zadeva, v kateri je bila vložena zahteva za preiskavo zoper osumljenega B. B. zaradi kaznivega dejanja preprečitve uradnega dejanja ali maščevanja uradni osebi po četrtem odstavku 299. člena Kazenskega zakonika. Oškodovanka v tej zadevi je C. C., ki je sodnica Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu. Okrožno in Okrajno sodišče v Slovenj Gradcu spadata med manjši sodišči in delujeta v isti stavbi, kjer se sodniki in zaposleni medsebojno poznajo, med sodniki pa obstaja tudi kolegialno razmerje ter pri svojem delu vsakodnevno sodelujejo, zato pri vseh sodnikih obstajajo okoliščine, ki ne zagotavljajo neodvisnega in nepristranskega sojenja. Po njegovem mnenju so podane okoliščine, ki so takšne narave, da bi nedvomno lahko pri razumnem človeku oziroma v očeh javnosti ustvarile upravičen dvom o nepristranskosti sojenja, zaradi česar predlaga, da se za obravnavanje določi drugo stvarno pristojno sodišče na območju Višjega sodišča v Mariboru.
2. Predlog je utemeljen.
3. Po prvem odstavku 35. člena ZKP ter 2. točki 104. člena in 116. členu Zakona o sodiščih se lahko za izvedbo kazenskega postopka določi drugo stvarno pristojno sodišče, če je očitno, da se bo postopek tako lažje izvedel, ali če za to obstajajo drugi tehtni razlogi. Tehtni razlogi za prenos krajevne pristojnosti so okoliščine, ki objektivno ne zagotavljajo nepristranskega (poštenega) sojenja v smislu prvega odstavka 23. člena Ustave Republike Slovenije oziroma prvega odstavka 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
4. Vrhovno sodišče Republike Slovenije je že v več svojih odločbah zavzelo stališče, da kolegialni odnosi, ki so običajni med sodniki oziroma delavci v pravosodju, ne predstavljajo okoliščin, ki bi upravičeno vzbujale dvom v nepristranskost odločanja vseh sodnikov pristojnega sodišča. 1 Zaupanja v integriteto sodnika sama po sebi ne more omajati okoliščina, da je oškodovanka okrajna sodnica Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu. Vendar mora sodišče poleg dejanskega zagotavljanja nepristranskosti hkrati paziti, da pri strankah postopka v javnosti vselej daje tudi vtis nepristranskosti sojenja. Takšno stališče izhaja tudi iz sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice, 2 po kateri je treba v vsakem primeru posebej skrbno presoditi, ali je odnos med zaposlenimi v pravosodju takšne narave in stopnje, da bi utegnil vzbuditi dvome v nepristranskost sojenja na tem sodišču.
5. Po oceni višjega sodišča dejstvo, da je v predmetni kazenski zadevi oškodovanka sodnica na Okrajnem sodišču v Slovenj Gradcu, ki svojo funkcijo opravlja v isti stavbi kot sodniki Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu, pri čemer sodniki obeh sodišč tudi vsakodnevno sodelujejo, utemeljuje zaključek, da so podane okoliščine, ki bi pri udeležencih postopka in tudi drugih, glede na različna pojmovanja o delu sodišča, utegnile okrniti videz nepristranskega (poštenega) sojenja pred Okrožnim sodiščem v Slovenj Gradcu, zaradi česar je podan tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti.
6. Po obrazloženem je višje sodišče o predlogu predsednika sodišča, okrožnega sodnika svétnika D.D., odločilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa, ter za izvedbo preiskave in morebitnega nadaljnjega postopka določilo drugo stvarno pristojno sodišče, in sicer Okrožno sodišče v Mariboru (drugi odstavek 35. člena ZKP).
7. Zoper ta sklep ni pritožbe (tretji odstavek 35. člena ZKP).
1 Primerjaj odločbe VS RS I Kr 32/2006 z dne 4. 7. 2006, I Kr 38/2006 z dne 4. 7. 2006, I Kr 36466/2016 z dne 15. 12. 2016 in druge.
2 Primerjaj odločbe Morice proti Franciji z dne 23. 4. 2015, Bochan proti Ukrajini z dne 5. 2. 2015, Ramljak proti Hrvaški z dne 27. 6. 2017 in Kristiansen proti Norveški z dne 17. 12. 2015.