Appeal dismissed because appellant failed to prove holding a bar license required for filing appeals.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court dismissed the appeal lodged by a party who failed to demonstrate possession of a bar license. The appellant explicitly claimed to be legally uneducated and filed the appeal personally, violating the mandatory representation rule for appeals. The court ruled that since the appellant lacked the requisite qualification and did not prove it, the appeal was inadmissible without infringing constitutional rights.
Legislator headnote
AI generatedZUS-1 22. člen (2. odstavek); ZPP 343. člen (4. odstavek): An appeal filed by a party without a bar license is inadmissible unless the party or their legal representative holds such a license, ensuring no violation of the right to legal remedy.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrže.
[JEDRO]
Po določbi drugega odstavka 22. člena ZUS-1 lahko stranka v postopku s pritožbo opravlja dejanja samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit. V skladu z navedeno določbo ZUS-1 in ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča pogoj obveznega zastopanja po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit, ne velja le, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit.S tem pa, kot je presodilo že Ustavno sodišče v odločbi U-I-69/07 z dne 4. 12. 2008, ni kršena pravica stranke do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave RS.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom na podlagi prvega odstavka 343. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakon o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrglo pritožbo, ki jo je tožnik vložil zoper sklep istega sodišča I U 1768/2022 z dne 22. 9. 2023, s katerim je zavrglo tožnikovo tožbo, vloženo zoper odločbo Informacijskega pooblaščenca št. 090-303/2022/7 z dne 4. 11. 2022. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je navedlo, da je vložena po neupravičeni osebi, saj tožnik ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit.
2. Tožnik (v nadaljevanju pritožnik) je zoper sklep z dne 2. 11. 2023 vložil pritožbo.
3. Pritožba ni dovoljena.
4. Po določbi drugega odstavka 22. člena ZUS-1 lahko stranka v postopku s pritožbo opravlja dejanja samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit. V skladu z navedeno določbo ZUS-1 in ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča pogoj obveznega zastopanja po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit, ne velja le, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit. 1
5. Z navedenim pogojem in posledicami njegove neizpolnitve je bil pritožnik seznanjen tudi v pravnem pouku izpodbijanega sklepa, pritožbo pa je kljub temu vložil sam.
6. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu še pojasnilo, da je pri Ministrstvu za pravosodje kot upravljavcu uradne evidence preverilo, ali ima pritožnik opravljen pravniški državni izpit, in ugotovilo, da pritožnik ni evidentiran v evidenci oseb z opravljenim pravniškim državnim izpitom. Pritožnik v obravnavani pritožbi tudi ne zatrjuje, da ima opravljen pravniški državni izpit, temveč izrecno navaja, da je "pravno neuk". Vrhovno sodišče ga zato ni ponovno pozivalo, naj izkaže izpolnjevanje zahtevanega pogoja.
7. Ker je torej pritožbo vložila oseba, ki zaradi pomanjkanja postulacijske sposobnosti te pravice nima, pritožba ni dovoljena (četrti odstavek 343. člena ZPP), zato jo je Vrhovno sodišče zavrglo.
8. K navedenemu Vrhovno sodišče še dodaja, da so sodniki pri odločanju vezani na ustavo in zakon (125. člen Ustave RS). Zato nikomur ne smejo dati več pravic, kot mu jih dajeta Ustava RS in zakon. Torej tudi pritožbe, ki jo vloži stranka sama in ne izkaže, da ima opravljen pravniški državni izpit, sodišče ne sme obravnavati kot dovoljene, temveč jo mora zavreči. S tem pa, kot je presodilo že Ustavno sodišče v odločbi U-I-69/07 z dne 4. 12. 2008, ni kršena pravica stranke do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave RS.
1 Npr. zadeve Vrhovnega sodišča I Up 38/2009, I Up 575/2011, I Up 316/2014, I Up 57/2015, I Up 101/2015, I Up 122/2015 in druge.