Supreme Court dismisses transfer of jurisdiction request based on perceived lack of impartiality in Maribor courts.

Predlog se zavrne.

[JEDRO]

Okoliščino, da je tožena stranka v sodnih sporih s sodniki Višjega sodišča v Mariboru, ne krni videza nepristranskosti prvostopnega - okrajnega sodišča. Enako tudi ne dejstvo, da je vložil tožbo zoper nekatere mariborske sodnike, ki se med seboj zelo dobro poznajo. Enako nepomembna je okoliščina, da čuti, da mu na mariborskih sodiščih niso zagotovljene ustavne pravice do pravnega varstva. Ni namreč mogoče v naprej trditi, da so prav vsi sodniki Okrajnega sodišča v Mariboru ob naštetih okoliščinah nezmožni objektivno nepristranskega odločanja že zato, ker je z nekaterimi izmed njih v sodnih sporih. Okoliščina, s katero utemeljuje predlog, tako sama po sebi ne ogroža objektivnega videza nepristranskosti celotnega sodišča, niti ne more utemeljiti resnega dvoma strank v nepristranskost vseh sodnikov tega sodišča. Sodnikom je treba zaupati, da bodo sodniško funkcijo opravljali v skladu z Ustavo in zakoni, da bodo torej sposobni soditi objektivno, nepristransko in neodvisno.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Pri Okrajnem sodišču v Mariboru je v teku pravdna zadeva tožeče stranke zoper toženo stranko zaradi plačila 3.329,90 EUR.

2. Toženec je v vlogi z dne 10. 4. 2023 predlagal prenos krajevne pristojnosti. Poudarja, da ne zaupa v delo sodnikov mariborskih sodišč. Sklicuje se na odločbo Vrhovnega sodišča z dne 17. 11. 2021 I R 153/2021, ki je že ugodilo prenosu krajevne pristojnosti. Nezaupanje v krajevno pristojno sodišče je posledica dosedanjih ravnanj sodnikov tega sodišča kot tudi dejstva, da je v sodnem sporu s posameznimi sodniki mariborskega sodišča in dejstva, da je bila tožnikova soproga nedavno zaposlena na krajevno pristojnem sodišču. Pred tem sodiščem mu je zato onemogočeno zagotavljanja ustavne pravice do nepristranskega sojenja. Vodi spor zoper posameznike mariborskih sodišč. V mariborskem okolju se posamezni sodniki med seboj zelo dobro poznajo, zadeve Okrajnega sodišča v Mariboru pa spadajo pod Višje sodišče v Mariboru, kjer so zaposleni sodniki, s katerimi je kot obdolženi v sodnem sporu za več milijonov EUR. Iz preteklih izkušenj s sodbami mariborskih sodišč izhaja, da je utrpel več milijonsko škodo, ki je še ni dobil povrnjene. Obsojen je bil namreč za kaznivo dejanje, kar je povzročilo konec osebnega stečaja brez odpusta obveznosti. Ta sodba pa je bila s strani Vrhovnega sodišča kasneje razveljavljena in je bil oproščen. Z napakami mariborskih sodišč je bila že dvakrat kršena temeljna ustavna pravica do svobode. Z odločbo Ustavnega sodišča je bila ta kršitev tudi ugotovljena. Najnovejša kršitev pravic do nepristranskega in objektivnega sojenja pa je jasno razvidna iz sodbe I Ips 62094/2013 iz katere izhaja, da je bil pred mariborskimi sodišči obsojen za kaznivo dejanje oškodovanja upnikov. Vrhovno sodišče je sodbi Okrožnega sodišča v Mariboru in Višjega sodišča v Mariboru razveljavilo z obrazložitvijo, da kaznivo dejanje oškodovanja upnikov ni moglo nastati. Priložil je tudi pravno mnenje A. A., iz katerega izhaja, da obsodba v zadevi, v kateri je sodila sodnica Tanja Husar, ne bo mogla obstati.

3. Vlogo je Okrajno sodišče v Mariboru poslalo na Vrhovno sodišče, da kot pristojno odloči.

4. Predlog ni utemeljen.

5. Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen ZPP). Med slednje spada tudi v vlogi zatrjevan videz nepristranskosti sodišča.

6. Razlogi, na katere tožena stranka opira predlog za prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče, pa niso tisti, ki jih predvideva 67. člen ZPP. Okoliščino, da je tožena stranka v sodnih sporih s sodniki Višjega sodišča v Mariboru, ne krni videza nepristranskosti prvostopnega - okrajnega sodišča. Enako tudi ne dejstvo, da je vložil tožbo zoper nekatere mariborske sodnike, ki se med seboj zelo dobro poznajo. Enako nepomembna je okoliščina, da čuti, da mu na mariborskih sodiščih niso zagotovljene ustavne pravice do pravnega varstva. Ni namreč mogoče v naprej trditi, da so prav vsi sodniki Okrajnega sodišča v Mariboru ob naštetih okoliščinah nezmožni objektivno nepristranskega odločanja že zato, ker je z nekaterimi izmed njih v sodnih sporih. Okoliščina, s katero utemeljuje predlog, tako sama po sebi ne ogroža objektivnega videza nepristranskosti celotnega sodišča, niti ne more utemeljiti resnega dvoma strank v nepristranskost vseh sodnikov tega sodišča. Sodnikom je treba zaupati, da bodo sodniško funkcijo opravljali v skladu z Ustavo in zakoni, da bodo torej sposobni soditi objektivno, nepristransko in neodvisno. 1

7. Tudi navedba, da je bila tožnikova soproga nedavno zaposlena na Okrajnem sodišču v Mariboru, ne pomeni podlage za prenos krajevne pristojnosti. Te okoliščine toženec tudi natančneje ne argumentira. 2

8. Situacija v zadevi I R 153/2021 s to ni primerljiva. V navedeni zadevi je Vrhovno sodišče ugodilo toženčevemu predlogu za prenos krajevne pristojnosti na Okrožno sodišče v Celju, ker je ugotovilo, da sta prvi in drugi toženec sodnika na Okrožnem sodišču v Mariboru, tretji tožnik ter četrta in peta toženka pa sodniki Višjega sodišča v Mariboru, kar bi pri nasprotni stranki in v javnosti lahko vzbudilo v nepristranskost odločanja pred Okrožnim sodiščem v Mariboru. V tej zadevi pa je tožeča stranka odvetnik in torej ne sodnik krajevno pristojnega sodišča.

9. Ob povedanem je Vrhovno sodišče predlog za prenos krajevne pristojnosti zavrnilo (67. člen ZPP).

1 Primerjaj npr. sklep VS RS I R 113/2019 z dne 14. 11. 2019.

2 Primerjaj sklep VS RS I R 97/2007 z dne 28. 6. 2007.