Legislator Case Law & Legislation
VSC Sklep PRp 160/2022 ECLI:SI:VSCE:2022:PRP.160.2022 AI generated

Appeal dismissed; court held lawyer fees based on tariff valid at time of service, not mandatory explanatory notes.

Case Number VSC Sklep PRp 160/2022
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The High Court in Celju dismissed the appeal by a defense lawyer against the first-instance court's decision on legal costs. The lawyer argued that the first instance incorrectly applied the new tariff and failed to follow mandatory explanatory notes regarding fee calculations for court appearances and document reviews. The court ruled that the first instance correctly applied the tariff valid at the time the services were rendered, rejecting the claim that explanatory notes bind the court or that fees for witness interrogations must be separately calculated. Consequently, the appeal was rejected, and the lawyer was ordered to pay the court costs of the appeal proceedings.

Legislator headnote

AI generated

19. člen OT; 154. člen ZP-1: The court is not bound by explanatory notes issued by the Bar Association when interpreting tariff provisions, and fees for court appearances are calculated based on the tariff valid at the time of service, excluding separate fees for witness interrogations.

Keywords

AI generated
legal costs appeal lawyer fee tariff court appearance fees mandatory explanatory notes witness interrogation fees ZP-1 provisions Bar Association guidelines

Cited Legislation

AI generated
19. člen OT
2 19. člen OT določa, da Upravni odbor Odvetniške zbornice Slovenije daje pojasnila in obvezne razlage o uporabi OT, ki so jih v okviru procesnih predpisov dolžna upoštevati tudi sodišča in drugi organi, ki odločajo v okviru svojih pristojnosti o stroških odvetniškega zastopanja.
154. člen ZP-1
159. člen ZP-1
163. člen ZP-1
147. člen ZP-1
tar. št. 8407 Zakona o sodnih taksah (ZST-1)
člena ZP-1 ter tar. št. 8407 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) naložilo v plačilo stroške pritožbenega postopka – sodno takso v znesku 20,00 EUR, ki jo je dolžan plačati v roku in na način kot bo določeno v pozivu prekrškovnega organa.

Cited Case Law

AI generated
VS RS Sodba I Up 996/2005
VS RS Sodba I Up 996/2005, VSC Sklep I Cp 439/2019.
VSC Sklep I Cp 439/2019
Appeal dismissed; legal advice fee allowed only for independent services not covered by other tariff items.
Višje sodišče v Kopru, opr. št. Cpg 43/2017
Višje sodišče v Kopru, opr. št. II Cp 48/2016
Višje sodišče v Ljubljani, opr. št. Cp 1787/2016
Višje sodišče v Ljubljani, opr. št. Cp 1803/2016
Višje sodišče v Ljubljani, opr. št. III Cp 1579/1999
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani II. točki izreka potrdi.

II. Storilec je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka – sodno takso v znesku 20,00 EUR v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, sicer se prisilno izterja.

[JEDRO]

Pravilni so razlogi sodišča prve stopnje, da Pojasnila k tarifnim številkam, dana s strani Odvetniške zbornice Slovenije (OZS), ne zavezujejo sodišča, da jih pri razlagi določb tudi upošteva.

Prav tako pravilni so razlogi sodišča prve stopnje, da zagovorniku pripada le nagrada za zagovor obdolženca na narokih, ne pa tudi za zaslišanje vsake izmed prič. K takšni razlagi napotuje dikcija v času opravljene storitve veljavne OT, ki določa nagrado izrecno za zagovor obdolženca na narokih, torej kot eno procesno dejanje.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom obdolžencu priznalo s stroškovnikom dne 9. 8. 2022 priglašene stroške in nagrado njegovega zagovornika A. A. iz Odvetniške pisarne ... v višini 1.667,12 EUR in potne stroške obdolženca v višini 28,64 EUR, torej skupaj 1.695,76 EUR z že vključenim DDV (I. točka izreka), v presežku je zahtevek za plačilo nagrade in stroškov zavrnilo (II. točka izreka) ter sklenilo, da plačilo zgoraj navedenega zneska izvrši finančno-računovodska služba iz sredstev proračuna v 30 dneh po pravnomočnosti tega sklepa (III. točka izreka).

2. Zoper tako odločitev se pritožuje obdolženec po zagovorniku ter pri tem uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava po 2. točki 154. člena ZP-1. Predlaga ugoditev pritožbi in spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se obdolžencu priznajo priglašeni stroški v višini 10.439,20 EUR.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Uvodoma pritožbeno sodišče pojasnjuje, da šteje, da se obdolženec pritožuje le zoper zanj neugodni del odločitve, to je zoper odločitev v II. točki izreka sklepa.

5. Glede na vsebino pritožbe se pritožnik ne strinja z zavrnitvijo priglašenih stroškov v zvezi z nagrado zagovorniku za zastopanje na naroku dne 17. 6. 2021 in 6. 9. 2021 ter za storitve po tar. št. 42 veljavne Odvetniške tarife (OT), torej v zvezi z nagrado za 3x priglašen pregled listin in dokumentacije ter 3x priglašen posvet s stranko.

6. Iz razlogov sodišča prve stopnje izhaja, da je odločalo po stari OT oziroma po OT, veljavni v času oprave storitve. Pritrditi je sicer pritožbi, da je bil izpodbijani sklep izdan že v času veljavnosti nove OT. Ker pa drugi odstavek 12. člena OT določa, da je stranka dolžna plačati odvetniku storitev po tarifi, veljavni v času, ko je odvetnik delo opravil, pomnoženi z vrednostjo točke v času plačila, povečano za DDV, če je odvetnik zavezanec za plačilo v Republiki Sloveniji, so pritožbeni očitki, da bi sodišče moralo uporabiti novo OT tudi v zvezi s storitvami, opravljenimi še v času veljavnosti stare OT, neutemeljeni.

7. Pravilni so razlogi sodišča prve stopnje, da Pojasnila k tarifnim številkam, dana s strani Odvetniške zbornice Slovenije (OZS), ne zavezujejo sodišča, da jih pri razlagi določb tudi upošteva. Pritožniku je pojasniti, da v pritožbi izpostavljena odločba VSC Sklep II Kp 27024/2017 z dne 11. 12. 2018, iz katere izhaja stališče, da so pojasnila in razlage upravnega odbora OZS postala z uveljavitvijo OT zavezujoča tudi za sodišča, ne predstavlja ustaljene sodne prakse. Ustaljena sodna praksa je namreč zavzela diametralno nasprotno stališče 1 , in sicer, da je funkcija razlaga prava imanentna sodiščem, sodnik je pri opravljanju svoje funkcije vezan na ustavo in zakon, OZS pa je s sprejetjem določbe 19. člena OT 2 presegla pooblastila za izdajo OT, določena z 19. členom Zakona o odvetništvu (ZOdv), zato sodišča, državni in drugi organi obvezne razlage OT, ki jo je sprejel upravni odbor OZS, h kateri ni izkazano soglasje ministra za pravosodje in ni bila objavljena v Uradnem listu RS, niso dolžna oziroma glede na razloge v odločbi VS RS Sodba I Up 996/2005, ne smejo uporabiti. Pritožbeno sklicevanje na obvezne razlage OT, sprejete s strani upravnega odbora OZS, je vsled navedenemu neutemeljeno.

8. Po vpogledu v stroškovnik z dne 9. 8. 2022 je ugotoviti, da je obdolženec za zastopanje na naroku dne 17. 6. 2021 priglasil nagrado 2.150 točk (ker se postopek vodi za 9 prekrškov), za zastopanje na naroku dne 6. 9. 2021 pa nagrado 3 x po 2.150 točk (ker so bile v tem postopku na tem naroku zaslišane tri priče) ter se pri tem skliceval na obvezno razlago in pojasnila OT, ki jo sprejema OZS.

Pravilno je odločilo sodišče prve stopnje, ko je v zvezi z nagrado z zastopanje na naroku zagovorniku za vsak narok priznalo le po 450 točk. Nagrado v zvezi s tem ureja tar. št. 37/2 OT v času oprave storitve veljavne OT (sedaj je to tar. št. 41 OT), ki v drugi alineji določa, da se nagrada v zadevah, kjer je zagrožena globa, odmeri po 1. točki tarifne številke 18, vendar ne manj kot 150 točk. Ker je glede na povzeto pravno podlago dejstvo, da se postopek vodi zaradi več prekrškov upoštevano pri ugotavljanju vrednosti obravnavanega predmeta po 1. točki tar. št. 18 OT, saj je potrebno globe, izrečene za posamezne prekrške, za ugotovitev te vrednosti sešteti, pritožba neutemeljeno zatrjuje, da je sodišče pri odmeri nagrade upoštevalo le en prekršek.

Prav tako pravilni so razlogi sodišča prve stopnje, da zagovorniku pripada le nagrada za zagovor obdolženca na narokih, ne pa tudi za zaslišanje vsake izmed prič. K takšni razlagi napotuje dikcija v času opravljene storitve veljavne OT, ki določa nagrado izrecno za zagovor obdolženca na narokih, torej kot eno procesno dejanje. Sodišče prve stopnje je zato obdolžencu pravilno pojasnilo, da lahko zaslišanje prič povzroči dalj časa trajajoč narok, kar se odrazi pri vrednotenju časa, potrebnega za zastopanje.

9. Strinjati se je tudi s stališčem sodišča prve stopnje, da sta postavki za pregled listin in posvet s stranko v predmetnem postopku zajeti že v drugih priznanih nagradah in ne predstavljata samostojne storitve, ki bi jo odvetnik opravil za stranko. Pritožbena graja v zvezi s tem je neutemeljena, saj stroškovno uveljavljane storitve pregleda listin in posveta s stranko v predmetni zadevi niso bile samostojne, pač pa so predstavljale sestavni del zagovora obdolženca ter sestave obrazloženih vlog v predmetnem postopku 3 .

10. Glede na navedeno in v odsotnosti kršitev, na katere v skladu s 159. členom ZP-1 pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zagovornika storilca kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

11. Ker storilec s pritožbo ni uspel, mu je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 147. člena ZP-1 ter tar. št. 8407 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) naložilo v plačilo stroške pritožbenega postopka – sodno takso v znesku 20,00 EUR, ki jo je dolžan plačati v roku in na način kot bo določeno v pozivu prekrškovnega organa.

1 Glej npr. VS RS Sodba I Up 996/2005, VSC Sklep I Cp 439/2019.

2 19. člen OT določa, da Upravni odbor Odvetniške zbornice Slovenije daje pojasnila in obvezne razlage o uporabi OT, ki so jih v okviru procesnih predpisov dolžna upoštevati tudi sodišča in drugi organi, ki odločajo v okviru svojih pristojnosti o stroških odvetniškega zastopanja.

3 Tako npr. odločbe Višjega sodišča v Kopru, opr. št. Cpg 43/2017 in II Cp 48/2016 ter Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. Cp 1787/2016, Cp 1803/2016, III Cp 1579/1999.