Appeal dismissed; legal advice fee allowed only for independent services not covered by other tariff items.

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Odvetnik sam krije stroške, ki so mu z vložitvijo te pritožbe nastali.

[JEDRO]

Priznanje nagrade za posvet in pregled spisa je možno samo v primeru, če gre za samostojno storitev, torej, ko je pooblaščenec pooblaščen samo za določeno dejanje.

Pritožbeno izpostavljena avtentična razlaga zbornice, ″da je posvet samostojna storitev v vseh primerih, ko je potreben za opravo posameznih odvetniških storitev, pa ni izrecno zajet v drugih tarifnih številkah posebnega dela OT″, daje 39 Tarifni številki Odvetniške tarife vsebino, ki je ob njeni uveljavitvi ni imela.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje odvetniku priznalo stroške za zastopanje zadržane osebe, ki so mu nastali s tem, ko ji je bil postavljen za pooblaščenca po uradni dolžnosti.

2. Odvetnik s pravočasno pritožbo gornjo odločitev izpodbija zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga spremembo s priznanjem nadaljnjega zneska priglašenih stroškov. Priglaša pritožbene stroške. Bistvene pritožbene navedbe bodo povzete v nadaljevanju, ko bo nanje sproti odgovorjeno.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Stališče, da izpodbijani sklep ni obrazložen, pritožba utemeljuje s trditvami o pomanjkanju razlogov, zakaj sta pregled spisa in posvet s stranko zajeta v postavki za zastopanje na naroku. Ker se ti razlogi nahajajo pod 5. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa, ni utemeljen pritožbeni očitek usmerjen v uveljavljanje kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se v tem nepravdnem postopku uporablja na podlagi 42. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) in 30. člena Zakona o duševnem zdravju.

5. Pritožba meni, da bi se sodišče prve stopnje moralo opredeliti do sodbe I U 1555/2017-12 z dne 3. 7. 2018, ki je bila priložena stroškovniku. Res se sodišče prve stopnje ni izrecno opredelilo do stališča, zavzetega v odločbi, priloženi stroškovniku. Vendar to še ne pomeni, da je podana uveljavljana kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Ni namreč nujno, da bi bil odgovor sodišča na navedbe stranke vselej izrecen 1 . Ker je iz obrazložitve izpodbijanega sklepa razvidno, da sodišče prve stopnje ni sledilo argumentom gornje sodbe, s katerimi je odvetnik utemeljeval svoj stroškovnik, saj je zavzelo drugačno stališče, pravica do izjave ni bila kršena, saj je s tem stališčem moč polemizirati.

6. Zavzemanje pritožbe za priznanje nagrade za posvet in pregled spisa ni utemeljeno. Po Tarifni številki 39 Odvetniške tarife (v nadaljevanju OT) se nagrada za te storitve obračuna v primeru, ko gre za storitve, ki niso zajete v drugih tarifnih številkah, ker gre za samostojno storitev. Priznanje nagrade za posvet in pregled spisa je torej možno samo v primeru, če gre za samostojno storitev, torej, ko je pooblaščenec pooblaščen samo za določeno dejanje (primerjaj drugi odstavek 94. člena ZPP). V predmetni nepravdni zadevi je bil odvetnik postavljen za pooblaščenca zadržani osebi, brez da bi bile natančneje določene njegove pravice glede oprave posameznih pravdnih dejanj, torej ne zgolj za posvet oziroma študij spisa 2 (primerjaj prvi odstavek 95. člena ZPP). Ker je torej odvetnik v obravnavanem primeru posvet s stranko in pregled spisa opravil v okviru zastopanja stranke pred sodiščem v nepravdni zadevi, v kateri je bil postavljen za pooblaščenca, in ne izven tega postopka, sta storitvi pregleda spisa ter posveta s stranko zajeti že v nagradi za zastopanje na naroku po 2. točki Tarifne številke 23 OT. Ob ugotovitvi, da gre za storitve, ki so zajete v drugi tarifni številki, ni podlage za odmero nagrade po Tarifni številki 39 OT. Zato sodišče prve stopnje utemeljeno ni sledilo odvetnikovemu obračunu (dodatne) nagrade za storitvi posveta ter pregleda spisa 3 .

7. Po stališču odvetnika bi sodišče moralo upoštevati obvezno razlago OT, ki jo je podal upravni odbor Odvetniške zbornice Slovenije 4 . Res je v 19. členu OT določeno, da upravni odbor Odvetniške zbornice Slovenije daje pojasnila in obvezne razlage o uporabi tarife, ki so jih v okviru procesnih predpisov dolžna upoštevati tudi sodišča in drugi organi, ki odločajo v okviru svojih pristojnosti o odvetniških stroških. Res je tudi, da je bila Odvetniška tarifa s tako določbo sprejeta po predhodnem soglasju ministra, pristojnega za pravosodje. Vendar je funkcija razlage prava imanentna sodiščem. Tako 3. člen Zakona o sodiščih določa, da je sodnik pri opravljanju sodniške funkcije vezan na ustavo in zakon. Sodišča sicer lahko upoštevajo avtentično razlago, niso pa dolžna tega storiti. Pritožbeno izpostavljena avtentična razlaga zbornice, ″da je posvet samostojna storitev v vseh primerih, ko je potreben za opravo posameznih odvetniških storitev, pa ni izrecno zajet v drugih tarifnih številkah posebnega dela OT″, daje 39 Tarifni številki Odvetniške tarife vsebino, ki je ob njeni uveljavitvi ni imela 5 . Zato ne gre za obvezno razlago, temveč za spremembo oziroma dopolnitev določbe. Kot takšna bi bila lahko predmet presoje zakonitosti 6 , saj Zakon o odvetništvu (v nadaljevanju ZOdv) v 19. členu določa, da odvetniško tarifo sprejema Odvetniška zbornica Slovenije po predhodnem soglasju ministra, pristojnega za pravosodje. Iz tega razloga sodba I U 1555/2017-2, na katero se sklicuje pritožba, pa tudi nekatere druge odločbe sodišč, ki brez vsakršnih pomislekov upoštevajo sporno obvezno razlago Odvetniške zbornice Slovenije, s svojimi argumenti ne prepričajo.

8. Pritožnikove navedbe, da bo zaradi razlage sodišč, da pregled spisa in posvet s stranko spadajo pod zastopanje na naroku, v prihodnje lahko kvalitetno zastopal stranko le tako, da bo pregledal spis in imel posvet s stranko po začetku naroka, sodnica, izvedenec, strojepiska, stranka in morebiti vabljene priče pa bodo ta čas čakali, za presojo izpodbijane odmere stroškov niso relevantne, saj v predmetni zadevi odvetnik pravdnih dejanj ni opravljal na tak način.

9. Pritožba nadalje izpostavlja še ustavno spornost priznanja zgolj polovičnega zneska, ki sicer odvetniku pripada po OT. Odločitev sodišča, da prepolovi določene nagrade za opravljene storitve, temelji na petem odstavku 17. člena ZOdv, ki določa, da je odvetnik, postavljen po uradni dolžnosti in odvetnik, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki mu pripada po odvetniški tarifi. Pritožbeno sodišče v tej zakonski določbi ne vidi pritožbeno zatrjevanih neskladij z Ustavo že iz razloga, ker po tretjem odstavku 5. člena ZOdv odvetnik prosto odloča, ali se bo uvrstil na seznam zagovornikov po uradni dolžnosti oziroma seznam odvetnikov, ki izvajajo storitve brezplačne pravne pomoči. Zato ne vidi niti potrebe po pritožbeno predlagani vložitvi zahteve za oceno ustavnosti.

10. Uveljavljani pritožbeni razlogi tako niso podani. Ker ni podan niti kakšen od razlogov, na katere mora pritožbeno sodišče ob odločanju o pritožbi paziti uradoma, se je pritožba izkazala za neutemeljeno. Zato jo je bilo potrebno zavrniti in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrditi (2. točka 365. člena, prvi odstavek 366. člena, drugi odstavek 350. člena in 353. člen ZPP, 42. člen).

11. Stroške, ki so nastali v zvezi z vložitvijo te pritožbe, je odvetnik dolžan nositi sam, saj s pritožbo ni uspel (prvi odstavek 165. člena ZPP).

1 Primerjaj odločbo Ustavnega sodišča RS Up-373/97 z dne 22. 2. 2001.

2 Primerjaj sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 2367/2018 z dne 3. 4. 2019.

3 Takšno je tudi večinsko stališče sodne prakse (npr. Višjega sodišča v Celju I Cp 661/2016, Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 65/2019, V Cpg 606/2018, I Cpg 101/2019...).

4 Upravni odbor Odvetniške zbornice Slovenije je dne 9. 2. 2016 sprejel obvezno razlago prve alinee 1. točke tarifne številke 39 Odvetniške tarife (Uradni list RS, št. 2/15) v naslednjem besedilu:″Po določilu prve alinee 1. točke tarifne številke 39 Odvetniške tarife (Uradni list RS, št. 2/15, v nadaljevanju OT), ki določa vrednost storitve posveta s stranko, pomeni storitev posveta samostojno storitev.Kot samostojna odvetniška storitev se posvet šteje tudi kadar je potreben z opravo posameznih odvetniških storitev, razen, kadar je storitev posveta izrecno zajeta v drugih tarifnih številkah posebnega dela OT. Upoštevajoč navedeno so organi iz 2. odstavka 14. člena OT, pri odločanju o priznanju in odmeri ter povrnitvi stroškov, strošek posveta dolžni priznati.″

5 Avtentična razlaga postane s sprejemom sestavni del predpisa in velja od dneva, ko je začel veljati predpis. Glej več v S. Zagorc: Avtentična razlaga zakona v praksi, Pravni letopis 2013, stran 251 in nasl.

6 Primerjaj odločbo Ustavnega sodišča U-I-7/09-12 z dne 5. 3. 2009.