Appeal dismissed; enforcement blocked by ongoing compulsory reconciliation proceedings under ZFPPIPP s. 131(1).

I. Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

II. Upnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Postopek prisilne poravnave sodi med postopke insolventnosti in kot tak po prvem odstavku 131. člena ZFPPIPP predstavlja pravno oviro (negativno procesno predpostavko) za dovolitev izvršbe ali zavarovanja, pravilo o prepovedi dovolitve izvršbe zoper dolžnika, ki je v postopku zaradi insolventnosti, pa se načeloma uporablja za vse postopke izvršbe, ki jih vodi sodišče, ne glede na čas nastanka in naravo izterjevane terjatve.

V fazi odločanja o dovolitvi izvršbe je bistvenega pomena le vprašanje, ali že začet postopek prisilne poravnave nad dolžnikom predstavlja procesno oviro, zaradi katere izvršba določene terjatve zoper dolžnika ni dovoljena. Ta procesna ovira je v predmetni zadevi podana, presoja učinkov postopka prisilne poravnave na izterjevano terjatev pa v tej fazi postopka ni pravno pomembna, saj določbe o učinkih prisilne poravnave ne določajo izjem od splošne prepovedi dovolitve izvršbe zoper dolžnika, ki je v insolventnem postopku.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo predlog za izvršbo.

2. Zoper sklep se pravočasno po pooblaščenki pritožuje upnik zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje, priglaša tudi pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Višje sodišče je sklep preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), oba v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

5. Izpodbijana odločitev o zavrženju predloga za izvršbo temelji na ugotovitvi, da je bil nad dolžnikom 3. 11. 2021 začet postopek prisilne poravnave, ki še ni zaključen, ter na prvem odstavku 131. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP), po katerem po začetku postopka zaradi insolventnosti proti insolventnemu dolžniku ni dovoljeno izdati sklepa o izvršbi ali zavarovanju. Višje sodišče odločitev sprejema kot pravilno.

6. Najprej je pojasniti, da upnik v pritožbi zmotno navaja, da se nad dolžnikom vodi postopek poenostavljene prisilne poravnave, saj je iz podatkov AJPES razvidno, da gre za postopek (redne) prisilne poravnave. Postopek prisilne poravnave sodi med postopke insolventnosti (glej 1. točko prvega odstavka 5. člena ZFPPIPP) in kot tak po prvem odstavku 131. člena ZFPPIPP predstavlja pravno oviro (negativno procesno predpostavko) za dovolitev izvršbe ali zavarovanja, pravilo o prepovedi dovolitve izvršbe zoper dolžnika, ki je v postopku zaradi insolventnosti, pa se načeloma uporablja za vse postopke izvršbe, ki jih vodi sodišče, ne glede na čas nastanka in naravo izterjevane terjatve (prvi odstavek 130. člena ZFPPIPP). 1 V drugem odstavku 131. člena ZFPPIPP so sicer predvidene izjeme od tega pravila, ki pa se nanašajo le na dovoljenost izvršbe za izterjavo posebej določenih terjatev, za katere ima upnik že izvršilni naslov. Upnik je v predmetnem izvršilnem postopku predlagal izvršbo za izterjavo terjatev na podlagi verodostojnih listin (računi) in torej ni sporno, da za izterjavo terjatve, ki jo uveljavlja v tem postopku, nima izvršilnega naslova. To pomeni, da že zaradi tega niso podani pogoji za izjemo, po kateri bi bilo zoper dolžnika, nad katerim se vodi postopek prisilne poravnave, mogoče dovoliti izvršbo. Upnik v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine obenem do izvršilnega naslova tudi ne more priti, saj po določbah prvega in tretjega odstavka 44. člena ZIZ sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine vedno poleg dajatvenega dela vsebuje tudi izvršilni del (dovolitev izvršbe z izvršilnimi sredstvi), kar pa glede na citirano določbo 131. člena ZFPPIPP ni dopustno.

7. Upnik v pritožbi neutemeljeno zahteva, da bi moralo sodišče ob presoji dovoljenosti predloga za izvršbo po določbah 221.b, 221.d in 212. do 218. člena ZFPPIPP ugotavljati učinke potrjene prisilne poravnave na njegovo terjatev oziroma upoštevati, da prisilna poravnava ne bo vplivala na terjatev, ki jo uveljavlja v predmetnem postopku. V fazi odločanja o dovolitvi izvršbe je namreč bistvenega pomena le vprašanje, ali že začet postopek prisilne poravnave nad dolžnikom predstavlja procesno oviro, zaradi katere izvršba določene terjatve zoper dolžnika ni dovoljena. Ta procesna ovira je v predmetni zadevi podana, presoja učinkov postopka prisilne poravnave na izterjevano terjatev pa v tej fazi postopka ni pravno pomembna, saj določbe o učinkih prisilne poravnave ne določajo izjem od splošne prepovedi dovolitve izvršbe zoper dolžnika, ki je v insolventnem postopku. 2 Povedano drugače, upnik ne glede na to, ali bo prisilna poravnava na njegovo terjatev učinkovala ali ne, zaradi procesne ovire iz prvega odstavka 131. člena ZFPPIPP do konca postopka prisilne poravnave izdaje sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine ne more doseči.

8. Po pojasnjenem in ker tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je višje sodišče upnikovo neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9. Upnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in peti odstavek 38. člena ZIZ).

1 Prim. dr. Nina Plavšak, E-Paket Ins s komentarjem ZFPPIPP, urejeno sodno prakso in vzorci, https://www.tax-fin-lex.si.

2 Prim. VSL sklep III Ip 1441/2016 z dne 30. 6. 2016, VSL sklep III Ip 1173/2017 z dne 26. 4. 2017.