Appeal dismissed: Execution against insolvent debtor prohibited during bankruptcy proceedings regardless of claim timing.
Legislator summary
AI generatedThe High Court of Slovenia dismissed the creditor's appeal against a lower court's rejection of an execution request filed against an insolvent debtor. The creditor argued that claims arising after the commencement of the simplified bankruptcy proceedings remained enforceable under Section 160 of the Insolvency Act. The court ruled that the general prohibition on execution against insolvent debtors during such proceedings applies universally, and the specific provision regarding post-commencement claims does not create an exception for execution requests based on reliable documents rather than enforceable titles.
Legislator headnote
AI generatedSection 131(1) of the Insolvency Act; Section 131(2) of the Insolvency Act: Execution against an insolvent debtor during bankruptcy proceedings is prohibited unless based on an enforceable title, and claims arising after the commencement of proceedings do not constitute an exception to this prohibition.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in sklep potrdi.
[JEDRO]
Po začetku postopka zaradi insolventnosti proti insolventnemu dolžniku ni dovoljeno izdati sklepa o izvršbi in zavarovanju. Prvi odstavek 160. člena ZFPPIPP, ki določa, da (poenostavljena) prisilna poravnava ne vpliva na terjatve, ki so nastale po začetku postopka prisilne poravnave, ne določa izjeme od splošne prepovedi dovolitve izvršbe zoper dolžnika, ki je v insolventnem postopku, zato je te terjatve mogoče izterjati v izvršbi šele po končanem postopku poenostavljene prisilne poravnave nad dolžnikom.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog za izvršbo.
2. Zoper sklep se pravočasno pritožuje upnik zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava. Navaja, da je izterjevana terjatev nastala po začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave, po 160. členu ZFPPIPP pa pravne posledice poenostavljene prisilne poravnave za take terjatve ne veljajo. Posledično tudi ni ovire za izdajo sklepa o izvršbi. Predlaga razveljavitev sklepa in izdajo sklepa o izvršbi.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Upnik je 24. 2. 2017 zoper dolžnika vložil predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlog zavrglo z obrazložitvijo, da je bil nad dolžnikom s sklepom Okrožnega sodišča v Kranju St ... dne 18. 2. 2016 začet postopek poenostavljene prisilne poravnave, ki v trenutku odločanja sodišča prve stopnje še ni bil pravnomočno zaključen, po začetku postopka zaradi insolventnosti pa proti insolventnemu dolžniku ni dovoljeno izdati sklepa o izvršbi in zavarovanju (prvi odstavek 131. člena v zvezi z 221.b členom Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP)).
5. Višje sodišče odločitev sprejema kot pravilno. V sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine sodišče hkrati z naložitvijo izpolnitve obveznosti (plačilni nalog ali naložitveni del sklepa o izvršbi) dopusti tudi izvršbo. Sklepa o izvršbi v času trajanja postopka zaradi insolventnosti, kamor sodi tudi postopek poenostavljene prisilne poravnave(1), zoper dolžnika po prvem odstavku 131. člena ZFPPIPP ni dovoljeno izdati, kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje. Drugi odstavek 131. člena ZFPPIPP sicer določa izjeme, ko je izvršbo kljub postopku zaradi insolventnosti mogoče dovoliti, vendar pa so te izjeme predpisane izključno za primere, ko je izvršba predlagana na podlagi izvršilnega naslova.(2) Ker pritožnik v konkretni zadevi izvršbe ni predlagal na podlagi izvršilnega naslova, temveč na podlagi verodostojne listine (fakture 127 16008776), že iz tega razloga niso podani pogoji za izjemo, po kateri bi bilo zoper insolventnega dolžnika mogoče dovoliti izvršbo. Neutemeljeno je pritožbeno sklicevanje na prvi odstavek 160. člena ZFPPIPP, ki določa, da (poenostavljena) prisilna poravnava ne vpliva na terjatve, ki so nastale po začetku postopka prisilne poravnave. Navedena določba namreč ne določa izjeme od splošne prepovedi dovolitve izvršbe zoper dolžnika, ki je v insolventnem postopku, zato je te terjatve mogoče izterjati v izvršbi šele po končanem postopku poenostavljene prisilne poravnave nad dolžnikom.(3)
6. Glede na navedeno je upnikova pritožba neutemeljena in ker višje sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) pazi po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
Op. št. (1): Prim. dr. Nina Plavšak, Poenostavljena prisilna poravnava, Pravna praksa, 2013, št. 23, str. 6.
Op. št. (2): Prim. npr. VSL sklep II Ip 4226/2015 z dne 1. 12. 2015, VSL sklep III Ip 3256/2014 z dne 24. 9. 2014, VSL sklep III Ip 1994/2014 z dne 26. 6. 2014, VSL sklep II Ip 5447/2011 z dne 5. 1. 2012 in ostali.
Op. št. (3): Prim. VSC sklep II Ip 643/2014 z dne 28. 1. 2015.