Supreme Court rules that a request for execution against an employer is not a standalone execution request but must be handled within the existing execution proceedings.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court dismissed the appeal regarding jurisdiction, ruling that a request for execution against an employer under Article 134 of the Enforcement and Security Act is not a standalone execution request. The lower court in Celju had transferred the case to Maribor based on the employer's location, while the Supreme Court clarified that such requests must be filed within the ongoing execution proceedings against the debtor. Consequently, the original jurisdiction of the Celje District Court remains valid as the execution process continues there.
Legislator headnote
AI generatedArticle 134 of the Enforcement and Security Act; A request for execution against a third party (employer) is not a standalone execution request but must be filed within the existing execution proceedings against the debtor, preserving the original court's jurisdiction.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Za odločanje o tem sporu je pristojno Okrajno sodišče v Celju.
[JEDRO]
Iz ustaljene sodne prakse Vrhovnega sodišča izhaja, da predlog upnika po 134. členu ZIZ ni samostojen predlog za izvršbo. Po navedeni zakonski določbi ga lahko upnik vloži "... v izvršilnem postopku..." (prvi odstavek), in to "...do konca izvršilnega postopka" (drugi odstavek) - torej med odprtim konkretnim postopkom, ki je že (in še) v teku zoper istega dolžnika in ki to vlogo ohranja tudi še po vstopu "pridruženega" dolžnika z izdajo sklepa po 134. členu ZIZ.
[OBRAZLOŽITEV]
Dosedanji potek postopka
1. Pri Okrajnem sodišču v Celju je v teku izvršilni postopek VL 54618/2012 med uvodoma navedenima udeležencema. Izdan je bil sklep o izvršbi, s katerim je sodišče dovolilo predlagano izvršbo, med drugim tudi z rubežem dolžnikove plače. Upnik je nato predlagal dovolitev izvršbe zoper dolžnikovega delodajalca zaradi plačila zneskov, ki jih delodajalec neupravičeno ni odtegnil po pravnomočnem sklepu o izvršbi. Okrajno sodišče v Celju je predlog vpisalo pod novo opravilno številko I 174/2022 in se izreklo za krajevno nepristojno za odločanje o tem predlogu upnika ter predlog odstopilo Okrajnemu sodišču v Mariboru, saj ima dolžnikov delodajalec sedež na območju mariborskega sodišča.
2. Okrajno sodišče v Mariboru je sprožilo spor o pristojnosti. Meni, da je izvršbo na dolžnikovega dolžnika treba obravnavati v okviru izvršilnega postopka zoper dolžnika in ne kot samostojni predlog za izvršbo, saj je v skladu s prvim odstavkom 35. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) sodišče, ki je pristojno za odločitev o predlogu za izvršbo, pristojno tudi za odločanje o vseh drugih vprašanjih v izvršbi, če zakon ne določa drugače. V postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine je na podlagi tretjega odstavka 40. c člena ZIZ po pravnomočnosti sklepa o izvršbi za vodenje in odločanje v izvršilnem postopku krajevno pristojno tisto sodišče, ki je krajevno pristojno glede na dovoljena sredstva izvršbe. Zakon glede odločanja o predlogu upnika za dovolitev izvršbe zoper delodajalca nima posebnih določb o krajevni pristojnosti.
Odločitev o sporu
3. Za odločanje v tej zadevi je stvarno in krajevno pristojno Okrajno sodišče v Celju.
4. Iz ustaljene sodne prakse Vrhovnega sodišča izhaja, da predlog upnika po 134. členu ZIZ ni samostojen predlog za izvršbo. 1 Po navedeni zakonski določbi ga lahko upnik vloži „... v izvršilnem postopku. ..“ (prvi odstavek), in to „... do konca izvršilnega postopka “ (drugi odstavek) – torej med odprtim konkretnim postopkom, ki je že (in še) v teku zoper istega dolžnika in ki to vlogo ohranja tudi še po vstopu „pridruženega“ dolžnika z izdajo sklepa po 134. členu ZIZ. 2 Res je, da ima sklep, s katerim sodišče upnikovemu predlogu po 134. členu ZIZ ugodi, učinek sklepa o izvršbi (tretji odstavek), vendar zaradi tega ni z nobeno zakonsko določbo predvidena kakršnakoli sprememba že obstoječe pristojnosti za nadaljnje vodenje odprtega izvršilnega postopka, ki je še v teku. Zato je stališče Okrajnega sodišča v Mariboru pravilno in je temu skladna odločitev v tem sporu o pristojnosti.
1 Glej sklep I R 105/2012 z dne 14. 6. 2012, enako tudi sklep III R 48/2020 z dne 15. 12. 2020.
2 Situacijo je po svoji naravi mogoče uvrstiti pod pojem naknadne subjektivne kumulacije.