Legislator Case Law & Legislation
Sklep I R 105/2012 ECLI:SI:VSRS:2012:I.R.105.2012 AI generated

Supreme Court of Slovenia rules that jurisdiction for enforcement proceedings remains with the original court despite a new enforcement order.

Case Number Sklep I R 105/2012
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Allowed / Granted

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court of Slovenia upheld the jurisdiction of the Ljubljana District Court over an ongoing enforcement proceeding against a debtor. The creditor had requested a separate order against the debtor's employer, which was initially transferred to the Postojna District Court based on the employer's location. The court determined that the request under Article 134 of the Enforcement and Security Act is not a standalone enforcement request but must be handled within the existing enforcement proceedings against the debtor. Consequently, the original court retains jurisdiction for the entire enforcement process.

Legislator headnote

AI generated

Article 134 of the Enforcement and Security Act; Article 100 of the Enforcement and Security Act: A request for an order against a third party under Article 134 is not a standalone enforcement request but must be processed within the existing enforcement proceedings, meaning the court originally seized of those proceedings retains jurisdiction.

Keywords

AI generated
enforcement proceedings jurisdiction transfer Article 134 ZIZ Article 100 ZIZ competence dispute enforcement order third party liability

Cited Legislation

AI generated
Article 134 of the Enforcement and Security Act
Article 100 of the Enforcement and Security Act
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Za vodenje izvršbe in odločanje v tej izvršilni zadevi je pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.

[JEDRO]

Res je sicer, da ima sklep, s katerim sodišče upnikovemu predlogu po 134. členu ZIZ ugodi, učinek sklepa o izvršbi (tretji odstavek); vendar ni zaradi tega z nobeno zakonsko določbo predvidena oziroma odrejena kakršnakoli sprememba že obstoječe pristojnosti za nadaljnje vodenje odprtega izvršilnega postopka, ki je še v teku.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Med postopkom izvršbe zoper dolžnika A. A. pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani je upnik na podlagi 134. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) pri istem sodišču vložil predlog za izdajo sklepa o naložitvi dolžnikovemu delodajalcu (B.), naj mu poravna vse zneske, ki jih ni odtegnil in izplačal po sklepu o izvršbi; vendar se je Okrajno sodišče v Ljubljani s sklepom z dne 5. 4. 2012 izreklo za krajevno nepristojno in zadevo odstopilo Okrajnemu sodišču v Postojni kot krajevno pristojnemu sodišču po določbah 100. člena ZIZ glede na sedež delodajalca v Planini – to je na območju Okrajnega sodišča v Postojni.

2. Sodišče, ki mu je bila zadeva odstopljena (Okrajno sodišče v Postojni), pristojnosti ni sprejelo in je predlagalo odločitev o kompetenčnem sporu. Po mnenju tega sodišča že iz samega besedila 134. člena ZIZ izhaja, da je predlog za izdajo sklepa o naložitvi dolžnikovemu delodajalcu, naj upniku poravna vse zneske, ki jih ni odtegnil in izplačal po sklepu o izvršbi, mogoče vložiti le v okviru izvršilnega postopka, ki se vodi med upnikom in dolžnikom – kar pomeni, da predlog na podlagi 134. člena ZIZ ni samostojni predlog za izvršbo. Zato je po mnenju Okrajnega sodišča v Postojni krajevno pristojno tisto sodišče, ki je pristojno za vodenje izvršbe zoper dolžnika (v danem primeru A. A. v zadevi I 1117/2008 Okrajnega sodišča v Ljubljani) po kriteriju njegovega stalnega prebivališča (100. člen ZIZ) glede na predlagana izvršilna sredstva.

3. Za vodenje izvršbe in odločanje v tej izvršilni zadevi je (še naprej) pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.

4. Pravilno je stališče Okrajnega sodišča v Postojni, da predlog upnika po 134. členu ZIZ ni samostojen predlog za izvršbo. Po pravkar navedeni zakonski določbi ga lahko namreč upnik vloži „... v izvršilnem postopku...“ (prvi odstavek), in to „...do konca izvršilnega postopka“ (drugi odstavek) – se pravi med odprtim konkretnim postopkom, ki je že (in še) v teku zoper istega dolžnika in ki to vlogo ohranja tudi še po vstopu „pridruženega“ dolžnika z izdajo sklepa iz 134. člena ZIZ, ki ga je po svoji naravi mogoče uvrstiti teoretično pod pojem naknadne subjektivne kumulacije. Res je sicer, da ima sklep, s katerim sodišče upnikovemu predlogu po 134. členu ZIZ ugodi, učinek sklepa o izvršbi (tretji odstavek); vendar ni zaradi tega z nobeno zakonsko določbo predvidena oziroma odrejena kakršnakoli sprememba že obstoječe pristojnosti za nadaljnje vodenje odprtega izvršilnega postopka, ki je še v teku. Temu skladna je zatorej odločitev v tem sporu o pristojnosti.