Supreme Court transfers inheritance case jurisdiction due to judge's family ties causing impartiality doubts.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia transferred jurisdiction of an inheritance dispute from the Ljubljana District Court to the Trbovlje District Court. The lower court and the plaintiff argued that a judge at the original court was the father of the plaintiff's lawyer, creating a conflict of interest. The court ruled that this familial relationship, combined with the small court size, justified a transfer to ensure public trust in judicial impartiality.
Legislator headnote
AI generatedZakon o pravdnem postopku, 67. člen; Zakon o dedovanju, 163. člen: The Supreme Court may transfer jurisdiction to another competent court when family ties between a judge and a party or their representative create reasonable doubts about the impartiality of the proceedings.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Za odločanje v tej zadevi se določi Okrajno sodišče v Trbovljah.
[JEDRO]
Vrhovno sodišče ugotavlja, da okoliščine, ki sta jih navedla sodišče in dedinja A. A., pomenijo tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Dedinja in njen pooblaščenec sta namreč starša sodniške pomočnice pristojnega sodišča, vsi trije so tudi v sorodu z ostalimi dediči v tej zadevi, dediči pa so v sporu glede obsega zapuščine. Gre za relativno majhno sodišče z le dvema sodnikoma in manjšim številom zaposlenih uslužbencev in posledično intenzivnejše sodelovanje med sodniki in sodnim osebjem. Navedeno dejstvo bi v tej zadevi utegnilo povzročiti dvom o korektnosti postopka in nepristranskosti odločanja sodišča, zato narekuje prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno okrajno sodišče.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Pred Okrajnim sodiščem v Litiji je v teku zapuščinska zadeva D 67/2003 zaradi izdaje dodatnega sklepa o dedovanju. Dediči so v sporu glede obsega zapuščine.
2. Pristojno sodišče predlaga prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče. Navaja, da med dediči obstaja spor o obsegu naknadno najdene zapuščine, ena izmed dedinj pa je A. A., ki je mati sodniške pomočnice, zaposlene na pristojnem sodišču. Obe stalno prebivata na istem naslovu, dedinjo A. A. pa tudi zastopa njen mož, B. B., ki je oče sodniške pomočnice. Prav tako so vsi trije v sorodstvu z ostalimi dediči v tej zapuščinski zadevi. Ker je pristojno sodišče relativno majhno sodišče v relativno majhnem kraju, hči dedinje in njenega pooblaščenca pa je dolgoletna zaposlena na pristojnem sodišču in dobro poznana v lokalnem okolju, saj njeno delo zajema tudi delo s strankami, bi navedena okoliščina lahko pri strankah postopka in splošni javnosti vzbudila dvom v nepristranskost sodišča. Opozarja, da je bilo za postopanje v pravdi, ki jo je dedinja A. A. začela v zvezi z naknadno najdenim zapustnikovim premoženjem v tej zadevi, že določeno drugo stvarno pristojno sodišče.
3. Določitev drugega stvarno pristojnega sodišče za odločanje v tej zadevi je iz istih razlogov predlagala tudi dedinja A. A.
4. Predlog je utemeljen.
5. Pomemben procesni institut, s katerim se zagotavlja ustavna pravica do nepristranskega sojenja (23. člen Ustave RS), je delegacija pristojnosti. Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 163. členom Zakona o dedovanju – v nadaljevanju ZD). Med druge tehtne razloge sodna praksa uvršča tudi zahtevo po objektivni nepristranskosti sodišča. Ta naj izključi okoliščine, ki bi, upoštevaje kriterij razumnega opazovalca, lahko omajale zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč nasploh kot tudi zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi.
6. Vrhovno sodišče ugotavlja, da okoliščine, ki sta jih navedla sodišče in dedinja A. A., pomenijo tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Dedinja in njen pooblaščenec sta namreč starša sodniške pomočnice pristojnega sodišča, vsi trije so tudi v sorodu z ostalimi dediči v tej zadevi, dediči pa so v sporu glede obsega zapuščine. Gre za relativno majhno sodišče z le dvema sodnikoma in manjšim številom zaposlenih uslužbencev in posledično intenzivnejše sodelovanje med sodniki in sodnim osebjem. 1 Navedeno dejstvo bi v tej zadevi utegnilo povzročiti dvom o korektnosti postopka in nepristranskosti odločanja sodišča, zato narekuje prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno okrajno sodišče.
7. Ker je predlog utemeljen, je Vrhovno sodišče za odločanje v tej zadevi določilo drugo stvarno pristojno sodišče, in sicer Okrajno sodišče v Trbovljah.
1 Primerjaj sklepe Vrhovnega sodišča I R 81/2017, I R 131/2016, I R 127/2016.