Appeal dismissed; co-owners share partition costs proportionally per Civil Procedure Act Article 161.

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Glede postopka za delitev stvari v solastnini ZNP-1 vsebuje izrecno določbo o delitvi stroškov, in sicer, da vsak udeleženec trpi sam svoje stroške postopka, skupne stroške postopka delitve stvari v solastnini pa, v skladu s 161. členom, trpijo solastniki v sorazmerju z velikostjo svojih solastninskih deležev. Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo in ustrezno obrazložilo, da med skupne stroške sodijo stroški sodne takse in stroški izvedenke, ti stroški pa se razdelijo med udeležence postopka glede na njihove solastniške deleže. Postopek za delitev stvari v solastnini teče namreč v interesu vseh solastnikov.

V sodni praksi je utrjeno stališče, da se sodne takse obravnavajo kot skupni strošek postopka, ki se po končanem postopku razdeli med vse udeležence postopka. Taksa torej s tem izgubi naravo sodne takse in se jo obravnava kot skupni strošek postopka.

[OBRAZLOŽITEV]

Odločitev sodišča prve stopnje

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo o razdelitvi solastnega premoženja in stroških postopka. Glede stroškov postopka je odločilo, da je prva nasprotna udeleženka dolžna predlagateljici v roku 15 dni od prejema sklepa plačati 486,54 EUR, v primeru zamude, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne od poteka izpolnitvenega roka dalje do plačila (IV. izreka). Odločilo je tudi, da je prva nasprotna udeleženka dolžna v roku 15 dni od prejema tega sklepa na prehodni račun Okrožnega sodišča v Ljubljani številka SI X plačati 283,34 EUR, v primeru zamude, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne od poteka izpolnitvenega roka dalje do plačila (V. izreka).

Povzetek pritožbenih navedb

2. Zoper navedeno odločitev o stroških se pritožuje prva nasprotna udeleženka. Navaja, da v konkretni zadevi ne gre za pravdni postopek, v katerem bi lahko govorili o uspehu, ampak za nepravdni postopek, ki ga je pravzaprav celo začela predlagateljica in s tem povzročila stroške. V konkretni zadevi pa je še toliko manj moč govoriti o uspehu predlagateljice, saj se je nasprotna udeleženka s predlogi strinjala, kot izhaja iz 6. točke izpodbijanega sklepa. Njena udeležba v konkretnem postopku torej predstavlja izraz volje in ne izraz (ne)uspeha v postopku, zato meni, da ni dolžna plačati sodne takse in predlaga, da višje sodišče sklep v V. točki razveljavi. Glede 6. točke izreka (plačila stroškov sodne izvedenke) se sklicuje na prej povedano in dodaja, da se je s tem, ko se je strinjala s predlogom glede razdelitve nepremičnin, sodišče po uradni dolžnosti odločilo za postavitev sodne izvedenke. Z razdelitvijo stroškov sodne izvedenke v odstotkih se ne strinja, saj taka razdelitev sodišča prve stopnje ni ne logična ne pravična, odločitev pa tudi ni obrazložena. Sodna izvedenka je morala izdelati za vse tri udeležence v postopku, ki ga je začela z vlogo prav predlagateljica, izvedensko mnenje enako, kakovostno in celovito, ne glede na število lastnikov zemljišč, število strank v postopku oziroma ne glede na velikost nepremičnin. Predlaga, da višje sodišče sklep v 4. točki spremeni tako, da naloži udeležencem postopka stroške sodne izvedenke v plačilo po enakih delih oziroma se ti stroški naložijo v plačilo predlagateljici.

Presoja utemeljenosti pritožbe

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V skladu s 40. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1) vsak udeleženec krije svoje stroške, razen če zakon določa drugače. Glede postopka za delitev stvari v solastnini ZNP-1 vsebuje izrecno določbo o delitvi stroškov, in sicer, da vsak udeleženec trpi sam svoje stroške postopka, skupne stroške postopka delitve stvari v solastnini pa, v skladu s 161. členom, trpijo solastniki v sorazmerju z velikostjo svojih solastninskih deležev.

5. Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo in ustrezno obrazložilo, da med skupne stroške sodijo stroški sodne takse in stroški izvedenke, ti stroški pa se razdelijo med udeležence postopka glede na njihove solastniške deleže. Postopek za delitev stvari v solastnini teče namreč v interesu vseh solastnikov. Prva nasprotna udeleženka ne izpodbija, da znesek stroškov sodne takse in izvedenke, ki ga je izračunalo sodišče prve stopnje, ne bi ustrezal njenemu solastniškemu deležu.

6. Glede sodnih taks za nepravdne postopke, med katere sodi tudi postopek delitve stvari v solastnini, je v sodni praksi utrjeno stališče 1 , da se sodne takse obravnavajo kot skupni strošek postopka, ki se po končanem postopku razdeli med vse udeležence postopka (161. člen ZNP-1 v povezavi s 40. členom ZNP-1). Taksa torej s tem izgubi naravo sodne takse in se jo obravnava kot skupni strošek postopka; prva nasprotna udeleženka je, skladno s svojim solastniškim deležem (63,66 %), dolžna nositi del stroškov sodnih taks, konkretno v višini 293,34 EUR.

7. Pravilna je tudi odločitev sodišča prve stopnje glede stroškov izvedenine za postavljeno izvedenko geodetske stroke in za izdelavo elaborata v višini 764,28 EUR, ki so bili odmerjeni s pravnomočnim sklepom z dne 14. 7. 2021. Ker je te stroške krila predlagateljica, ji morata nasprotna udeleženca v skladu s 161. členom ZNP-1, kot solastnika, povrniti del stroškov, ki odpade na njiju. Na prvo udeleženko, upoštevaje njen solastniški delež (63,66 %), odpade strošek v višini 486,54 EUR.

8. Ker pritožba ni utemeljena in niso podani razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je višje sodišče pritožbo na podlagi 2. točke 365. člena ZPP zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

1 Primerjaj VSL Sklep II Cp 2139/2020 in VSL Sklep II Cp 1517/2020.