Legislator Case Law & Legislation
VSL Sklep I Cp 386/2021 ECLI:SI:VSLJ:2021:I.CP.386.2021 AI generated

Appeal partially allowed; court corrected lawyer fees for inquiries but rejected claims for unremediable pre-litigation warnings.

Case Number VSL Sklep I Cp 386/2021
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Partially Allowed

Legislator summary

AI generated

The appellate court partially allowed the appeal, modifying the first-instance judgment to increase the awarded legal fees for property and EMŠO inquiries. The appellant argued for higher fees based on specific tariff rates for detailed inquiries and formal pre-litigation warnings, while the respondent did not contest the appeal. The court ruled that the inquiries were correctly valued under the lawyer's tariff but found the warnings were merely notifications rather than formal pre-litigation warnings, thus rejecting that portion of the claim.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o pravdnem postopku; Odvetniška tarifa: The court must apply the correct tariff rates for legal services and determine that generic notifications regarding debt and damages do not constitute formal pre-litigation warnings requiring higher fee classification.

Keywords

AI generated
legal fees assessment lawyer tariff application pre-litigation warning EMŠO inquiry costs property ownership check appeal partial success court cost allocation

Cited Legislation

AI generated
358. člen Zakona o pravdnem postopku
165. člen ZPP
154. člen ZPP
299. člen Obligacijskega zakonika
378. člen Obligacijskega zakonika
5. točka tar. št. 39 Odvetniške tarife

Cited Case Law

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje v II. točki izreka spremeni tako, da se glasi:

„Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku petnajst dni povrniti stroške postopka v znesku 360,67 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka dalje do plačila.“

V preostalem delu se pritožba zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem, a nespremenjenem stroškovnem delu, potrdi.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki plačati stroške tega pritožbenega postopka v višini 99,78 EUR v roku petnajstih dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku izpolnitvenega roka dalje do plačila.

[JEDRO]

Obe opozorili po vsebini predstavljata le seznanitev tožene stranke s kršitvijo ter z višino škode in poziv na plačilo, ne omenjata pa opozorila na vložitev tožbe oziroma morebitnih posledic. Zato navedenih opozoril ni mogoče šteti kot opominov pred tožbo.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo na podlagi pripoznave tožbenemu zahtevku tožeče stranke ugodilo (I. točka izreka) in toženi stranki naložilo, da tožeči stranki v roku petnajst dni povrne tudi stroške postopka v znesku 294,79 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka dalje do plačila (II. točka izreka).

2. Zoper odločitev o stroških postopka, torej zoper II. točko sodbe na podlagi pripoznave, se je pravočasno iz razloga bistvene kršitve določb postopka, napačne uporabe materialnega prava ter napačne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja pritožila tožeča stranka in predlagala, da drugostopenjsko sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani del sodbe spremeni tako, da tožeči stranki prizna vse priglašene stroške oziroma jo v izpodbijanem delu razveljavi ter vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje, v vsakem primeru pa toženi stranki naloži v plačilo tudi stroške pritožbenega postopka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Kot bistveno navaja, da ji je sodišče za opravljeno poizvedbo o EMŠO in za dve poizvedbi o lastništvu vozila priznalo stroške v višini 3 x 20 točk po tar. št. 39/4 Odvetniške tarife in ne priglašenih 3 x 50 točk po tar. št. 39/5 ter 2 x 50 točk za opozorili – opomina pred tožbo po tar. št. 39/3 in ne v priglašeni višini 2 x 100 točk za obrazložena opomina pred tožbo po tar. št. 38/4. Trdi, da navedena odločitev ni v skladu s sodno prakso, odločitev pa tudi ni obrazložena in se je ne da preizkusiti. Sodišče je uporabilo tudi napačno tar. št., kar pomeni zmotno uporabo materialnega prava.

3. Pritožba je bila v odgovor vročena toženi stranki, ki na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Odvetnik, ki zastopa tožečo stranko je za potrebe tega postopka opravil poizvedbo za EMŠO tožene stranke in poizvedbi o lastništvu vozila (dne 17. 10. 2019 in dne 19. 11. 2019). Z navedenimi poizvedbami je torej pridobil podatka o EMŠO iz Centralnega registra prebivalstva in o lastništvu vozila iz Registra vozil. Za pribavo zemljiškoknjižnih izpiskov, izpiskov iz sodnega registra in drugih izpiskov in podatkov, pa je v 5. točki tar. št. 39 Odvetniške tarife 1 določeno, da odvetnik za ta opravila obračuna 50 točk, kar utemeljeno opozarja pritožba. Sodišče prve stopnje je materialno pravo dejansko napačno uporabilo, saj je za pribavo navedenih podatkov stroške zmotno odmerilo po tar. št. 39/4. Zato je bilo treba v tem delu pritožbi ugoditi in odločitev o stroških postopka spremeniti (peta alineja 358. člena Zakona o pravdnem postopku; ZPP 2 ) tako, da se tožeči stranki za navedena opravila dodatno prizna 30 točk za posamezno opravilo.

6. Neutemeljeno pa se tožeča stranka pritožuje glede odmere stroškov za opozorili z dne 8. 11. 2019 in z dne 22. 11. 2019. Zmotno meni, da ji za ti dve opozorili pripada nagrada v višini 100 točk za posamezno opozorilo v skladu s tar. št. 38/4, ki takšno nagrado predvideva za obrazložen opomin pred tožbo. Sodišče druge stopnje, enako kot sodišče prve stopnje, meni, da obe opozorili po vsebini predstavljata le seznanitev tožene stranke s kršitvijo ter z višino škode in poziv na plačilo, ne omenjata pa opozorila na vložitev tožbe oziroma morebitnih posledic. Zato navedenih opozoril ni mogoče šteti kot opominov pred tožbo. Navedeni opozorili torej po vsebini in ne morda zaradi samega poimenovanja „opozorilo“ nista opomina pred tožbo. Sodišče prve stopnje je zato stroške za navedeni storitvi pravilno odmerilo na podlagi tar. št. 39/3. S tem tudi ni odločilo v nasprotju s sodno prakso, na katero se sklicuje pritožba. Odločba I Cp 2141/2016 se ukvarja z opominom pred tožbo kot (ne)potrebnim stroškom, kar v predmetni zadevi ni sporno, odločba II Cpg 223/2016 pa s tem ali je opomin pred tožbo samostojen strošek ali je to strošek, ki je vključen v nagrado za postopek, kar tudi ni sporno v tem postopku. Odločbe I Cp 3001/2015 pa pritožbeno sodišče med objavljenimi odločbami ni našlo. Pritožba je torej v tem delu neutemeljena in ker sodišče druge stopnje ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo v tem delu zavrnilo in v izpodbijanem, a nespremenjenem delu, sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

7. Sodišče druge stopnje je o pritožbi odločilo po sodnici posameznici (peti odstavek 458. člena ZPP).

8. Izrek o pritožbenih stroških temelji na določbi prvega odstavka 165. člena v zvezi z drugim odstavkom 154. člena ZPP. Tožeča stranka je s pritožbo uspela 52,63 %. Zato ji v tem odstotku pripadajo pritožbeni stroški, ki so 225 točk za sestavo pritožbe, 2 % za materialne stroške, 22 % DDV na odvetniško storitev ter 21,60 EUR takse za pritožbo. V primeru, da tožena stranka zamudi s plačilom teh stroškov, pa gredo od izteka prostovoljnega roka za plačilo tožeči stranki še zakonske zamudne obresti (prvi odstavek 299. člena in prvi odstavek 378. člena Obligacijskega zakonika 3 ).

1 Odvetniška tarifa, Uradni list RS, št. 2/15 s kasnejšimi spremembami.

2 Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami.

3 Obligacijski zakonik, Uradni list RS, št. 83/2001, s kasnejšimi spremembami.