Appeal granted; court held payment deadline for objection tax is procedural, allowing reinstatement of case.

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za nov sklep.

[JEDRO]

Plačilo sodne takse za ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine pomeni izpolnitev procesne predpostavke, rok za izpolnitev procesne predpostavke pa je po naravi stvari procesni rok. Zato vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za plačilo sodne takse za (redni) ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine ni izključena.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog za vrnitev v prejšnje stanje z dne 21. 1. 2019 zavrglo.

2. Dolžnik se je zoper sklep pravočasno pritožil po pooblaščenki. Navaja, da posledice neplačila sodne takse povzročijo umik ugovora, kar povzroči situacijo, kot da ugovor ni bil nikoli vložen, zato neplačilo takse hkrati pomeni nevložitev ugovora. Razlaga sodišča je v nasprotju z Ustavo (22. in 23. člen). Sodišče je strožje obravnavalo dolžničin položaj, ko je vložila obrazložen ugovor, kot če bi v pravdnem postopku vložila odgovor na tožbo. Navedenega razlikovanja sodišče ni argumentirano obrazložilo. Sklep tudi nima razlogov glede vloženega ugovora. Priglaša pritožbene stroške.

3. Upnik je na pritožbo odgovoril in ji nasprotoval.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je predlog za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za plačilo sodne takse za ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine zavrglo iz razloga, ker je v skladu z določbo 36. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) vrnitev v prejšnje stanje v izvršilnem postopku dovoljena samo, če je zamujen rok za pritožbo ali ugovor. Odločitev ni pravilna.

6. V skladu s tretjim odstavkom 1. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) se v postopkih odločanja glede plačila sodnih taks po tem zakonu smiselno uporabljajo določbe zakonov, ki urejajo posamezne postopke, za katere se plačujejo sodne takse, razen če ta zakon ne določa drugače. V predmetni zadevi se vodi postopek za izvršbo na podlagi verodostojne listine. Sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine poleg dovolilnega dela, v katerem sodišče dovoli izvršbo za poplačilo izterjevane terjatve, vsebuje tudi kondemnatorni del, v katerem sodišče dolžniku naloži, da v osmih (oziroma v treh) dneh poravna terjatev skupaj z odmerjenimi stroški (tretji odstavek 44. člena ZIZ). S sklepom o izvršbi sodišče v takšnem primeru torej ne dovoli le oprave izvršbe, temveč izda tudi plačilni nalog. Dolžnik je predlagal vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za plačilo sodne takse za ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ki ga je vložil zoper kondemnatorni del sklepa o izvršbi, zoper sklep o umiku ugovora pa tudi vložil pritožbo, zato postopek v zvezi s plačilnim nalogom še ni zaključen. Zato je treba pri odločanju o tem predlogu izhajati ne le iz 36. člena ZIZ, ampak tudi iz določb ZPP o vrnitvi v prejšnje stanje (116. do 120. člen ZPP), ki pa predloga ne omejujejo zgolj na zamujen rok za ugovor in pritožbo.

7. Sodna praksa sicer ni povsem usklajena glede vprašanja, ali je rok za plačilo sodne takse procesni ali materialni, vendar se v konkretnem primeru višje sodišče pridružuje stališču, da gre za procesni rok (primerjaj sklepe VSRS I Up 152/2014, II DoR 598/2010 (civilni oddelek), III DoR 108/2014 (gospodarski oddelek)), saj plačilo sodne takse za ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine pomeni izpolnitev procesne predpostavke, rok za izpolnitev procesne predpostavke pa je po naravi stvari procesni rok. Zato vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za plačilo sodne takse za (redni) ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine ni izključena. Višje sodišče še dodaja, da je, kadar bi opravičljiva zamuda s plačilom sodne takse rezultirala v izgubi neke strankine pravice v postopku, ko upnik še nima izvršilnega naslova, konkretno pravice do vsebinske odločitve o njenem ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, vsebinska obravnava predloga za vrnitev v prejšnje stanje dopustna in ta pravica izhaja že iz 23. člena Ustave Republike Slovenije (primerjaj sklep VSL I Cp 2433/2016). Upoštevajoč težo posledic, ki jih ima neplačilo sodne takse za ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine (fikcija umika ugovora) je pritožbi zato treba ugoditi. Z izpodbijanim sklepom pa sodišče prve stopnje ni odločalo o ponovnem ugovoru zoper sklep o izvršbi, zato izostanek razlogov v tej smeri ne predstavlja kršitve pravil postopka.

8. Utemeljeni pritožbi je višje sodišče ugodilo, sklep pa razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), saj glede na naravo kršitve le-te ni moglo odpraviti samo. V novem postopku naj sodišče prve stopnje upoštevajoč zgornjo obrazložitev ponovno, vsebinsko, odloči o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje.

9. Odločitev o pritožbenih stroških je višje sodišče skladno s tretjim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pridržalo za nov sklep.