Appeal court dismisses labor court jurisdiction, ruling the case is a civil debt dispute over tuition fees.

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji pravdni stroški.

[JEDRO]

Glede na takšno podlago tožbe pritožbeno sodišče ugotavlja, da v tej zadevi niso podani bistveni elementi delovnega spora v smislu 5. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih, temveč gre za spor iz premoženjskih in drugih civilnopravnih razmerij, ki ga opredeljuje 1. člen ZPP. Za to vrsto spora pa je stvarno pristojno sodišče splošne pristojnosti (30. člen ZPP).

[OBRAZLOŽITEV]

1. Tožeča stranka je pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani (centralni oddelek za verodostojno listino) vložila predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine. To sodišče je 18. 12. 2015 izdalo sklep o izvršbi, zaradi pravočasnega ugovora dolžnice (to je tožene stranke), pa ga je razveljavilo v delu, v katerem je dovolilo izvršbo. Sočasno je odločilo, da bo o zahtevku in stroških odločeno v pravdnem postopku pred Okrajnim sodiščem v Škofji Loki.

Tožeča stranka je na poziv Okrajnega sodišča v Škofji Loki, z vlogo dne 1. 4. 2016, dopolnila tožbo. Svoj zahtevek je utemeljila s trditvami, da od tožene stranke zahteva plačilo študija mednarodnega magistrskega programa poslovodenja in organizacije za študijsko leto 2014/2015, ki ga je organizirala sama v sodelovanju z ... fakulteto Univerze v ... Tožena stranka se je na izobraževanje prijavila in s podpisom izjave soglašala s pravili, ki določajo, da znaša šolnina 11.5000,00 EUR. Tožeča stranka je zato toženki 11. 9. 2015 izstavila račun za plačilo študija, ki ga toženka ni plačala.

V odgovoru na tožbo je tožena stranka navajala, da je bila pri tožeči stranki zaposlena od 1. 9. 2014 do 16. 10. 2015. Na izobraževanje je bila napotena s strani tožeče stranke, saj je bilo to v obojestranskem interesu. Toženi stranki je bilo zagotovljeno, da bo šolnino poravnala tožeča stranka. Zatrjuje, da je s tožečo stranko kot delodajalcem sklenila ustno pogodbo o izobraževanju, ki jo opredeljuje Zakon o delovnih razmerjih in da tožeči stranki zato ničesar ne dolguje.

Okrajno sodišče v Škofji Loki je 27. 5. 2016 izdalo izpodbijani sklep, s katerim se je izreklo za stvarno nepristojno in odločilo, da bo po pravnomočnosti sklepa zadeva odstopljena v reševanje Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani, zunanji oddelek v Kranju. Ugotovilo je, da iz navedb tožene in tožeče stranke izhaja, da je bila tožena stranka pri tožeči stranki zaposlena in da je tožeča stranka organizirala izobraževanje, sporno pa je, ali je bila tožena stranka napotena na študij s strani tožeče stranke kot delodajalke in kakšen je bil dogovor o plačilu študija. Po presoji sodišča prve stopnje gre zato za spor o pravicah oziroma obveznostih iz delovnega razmerja, zaradi česar je na podlagi 5. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (v nadaljevanju ZDSS-1) za odločanje stvarno pristojno delovno in socialno sodišče.

2. Zoper takšno odločitev vlaga pritožbo tožeča stranka. V bistvenem navaja, da sodišče prve stopnje o stvarni pristojnosti ne bi smelo odločati, saj je bilo o tem že pravnomočno odločeno s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 26. 1. 2016. Očita mu kršitev po 12. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Meni, da je odločitev nepravilna tudi zato, ker se stvarna pristojnost ob predhodnem preizkusu tožbe presoja na podlagi navedb v tožbi in na podlagi dejstev, ki so sodišču znana. Tožeča stranka je zahtevek na plačilo postavila v vlogi organizatorja in soizvajalca izobraževalnega programa in gre zato za zahtevek na plačilo opravljenih storitev. Sporno v tej zadevi je, ali se je tožeča stranka odpovedala plačilu šolnine. Predmet presoje zato ne bodo pravice, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja med tožnikom kot delodajalcem in toženko kot delavko. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa ter priglaša pritožbene stroške.

3. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila. Meni da je neutemeljena in predlaga njeno zavrnitev. Priglaša stroške.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 26. 1. 2016, v katerem je odločeno, da bo o zahtevku v pravdnem postopku odločilo Okrajno sodišče v Škofji Loki, ni ovira, da se to sodišče ne bi smelo izreči za stvarno nepristojno. Zavezovala bi ga le odločba sodišča druge stopnje o stvarni nepristojnosti, če bi bilo sodišče druge stopnje pristojno za odločitev v sporu o pristojnosti med dvema sodiščema (tretji odstavek 24. člena ZPP). V konkretnem primeru ne gre za takšno odločitev. Očitana kršitev po 12. točki drugega odstavka 339. člena ZPP zato ni bila storjena.

6. Pritožnica pa v pritožbi pravilno poudarja, da vsebino spora v prvi vrsti določa tožbeni zahtevek in pravna podlaga, ki se navaja v tožbi(1).

7. V tej zadevi tožeča stranka zahteva plačilo denarnega zneska, do katerega naj bi bila upravičena zato, ker je organizirala in soizvajala (plačljivo) izobraževanje, na katerega se je toženka prijavila in se izobraževanja nato tudi udeleževala. Tožeča stranka sicer ne zanika, da je bila tožena stranka pri njej v delovnem razmerju, zanika pa navedbe o tem, da je toženo stranko napotila na izobraževanje kot delavko in da je z njo sklenila ustno pogodbo o izobraževanju.

8. Glede na takšno podlago tožbe pritožbeno sodišče ugotavlja, da v tej zadevi niso podani bistveni elementi delovnega spora v smislu 5. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih, temveč gre za spor iz premoženjskih in drugih civilnopravnih razmerij, ki ga opredeljuje 1. člen ZPP. Za to vrsto spora pa je stvarno pristojno sodišče splošne pristojnosti (30. člen ZPP). Okoliščina, da je odločitev o zahtevku tožeče stranke odvisna tudi od presoje (spornega) vprašanja, ali je bila tožena stranka napotena na študij s strani tožeče stranke kot delodajalca in kakšen je bil dogovor o plačilu, na vprašanje stvarne pristojnosti ne vpliva. Če je odločitev o zahtevku odvisna tudi od odločitve o predhodnem vprašanju, ki po vsebini spada v drugo pravno področje, sodišče za potrebe odločitve o zahtevku namreč lahko odloča tudi o takem vprašanju (13. člen ZPP)(2).

9. Pritožba je glede na obrazloženo utemeljena. Pritožbeno sodišče ji je zato ugodilo in na podlagi 3. točke 365. člena ZPP izpodbijani sklep razveljavilo.

10. Stroški pritožbe zoper procesni sklep so del pravdnih stroškov. O priglašenih pritožbenih stroških bo zato odločalo sodišče prve stopnje v končni odločbi.

Op. št. (1): Primerjaj odločbo VS RS VIII R 121/2006, III R 20/2007.

Op. št. (2): Primerjaj sklep VS RS VIII Ips 396/2007.