Appeal court grants full fee waiver due to family income below double minimum wage threshold.

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni, tako da se predlogu predlagateljice A. A. za oprostitev plačila sodne takse s 27. 10. 2015 ugodi in se jo oprosti plačila sodne takse.

II. Predlagateljica sama krije pritožbene stroške.

[JEDRO]

Ker mesečni povprečni dohodek na družinskega člana ne dosega dvakratnika minimalnega dohodka, predlagateljica izpolnjuje zakonske pogoje za oprostitev plačila sodne takse v celoti.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je delno ugodilo predlogu A. A. za oprostitev plačila sodne takse in ji dovolilo obročno plačilo sodne takse 1.651,20 EUR za predlog v osmih mesečnih obrokih po 206,40 EUR (I. točka izreka).

2. Predlagateljica v pravočasni pritožbi kot bistveno navaja, da je izrek izpodbijanega sklepa pomanjkljiv, ker ne vsebuje zavrnitve predloga za (delno) oprostitev plačila sodne takse. Izpodbijani sklep glede zavrnitve taksnega predloga nima razlogov, zaradi česar ga ni mogoče preizkusiti. Prvostopenjskemu sodišču očita zmotno razlago odločbe Ustavnega sodišča U-I-85/14-13 z 10. 7. 2014, po kateri se stranko v celoti oprosti plačila sodne takse tudi, če ta ne prejema denarne socialne pomoči, niti ne izpolnjuje pogojev, da bi jo prejela, če bi bila s plačilom delne sodne takse občutno zmanjšana sredstva za preživljanje. Pojasnjuje, da je sodna taksa pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev zapolnila, tako da je kot merilo upoštevala znesek dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka. Izpostavlja, da povprečni mesečni dohodek na člana družine predlagateljice znaša 306,28 EUR in torej ne presega dvakratnika minimalnega dohodka. Ker bi bila s plačilom sodne takse 1.651,20 EUR občutno zmanjšana sredstva, s katerimi predlagateljica preživlja sebe in mladoletne hčerke, je utemeljena oprostitev plačila sodne takse v celoti. Pritožnica predlaga spremembo izpodbijanega sklepa in oprostitev plačila sodne takse v celoti, podredno njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v nov postopek.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da ni utemeljen pritožbeni očitek o pomanjkljivosti izreka izpodbijanega sklepa, češ da ta ne vsebuje zavrnilnega dela. Odločitev prvostopenjskega sodišča o obročnem plačilu sodne takse namreč vsebuje tudi odločitev o zavrnitvi predloga za oprostitev plačila sodne takse.

5. Skladno s tretjim odstavkom 11. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) sodišče ugodi predlogu stranke za oprostitev plačila sodne takse, če bi bila s plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani. Sodišče mora pri tem skrbno presoditi vse okoliščine, zlasti mora upoštevati premoženjsko stanje stranke in njenih družinskih članov, vrednost predmeta postopka in število oseb, ki jih stranka preživlja (peti odstavek 11. člena ZST-1). Ob upoštevanju Odločbe Ustavnega sodišča RS(1), sodišče oprosti stranko plačila taks v celoti tudi, če ne prejema denarne socialne pomoči na podlagi odločbe pristojnega organa in ne izpolnjuje zakonskih pogojev za prejemanje, če bi bila tudi z delnim plačilom občutno zmanjšana sredstva za preživljanje. Sicer pa lahko sodišče stranko delno oprosti plačila taks, če bi bila s plačilom v celotnem znesku občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani (drugi odstavek 11. člena ZST-1). Pri ugotavljanju pravnega standarda občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje je po ustaljeni sodni praksi(2) treba upoštevati kriterije, ki jih za ugoditev prošnji za brezplačno pravno pomoč določata Zakon o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) in Zakon o socialnovarstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre), ob upoštevanju Zakona o uravnoteženju javnih financ in Sklepa o usklajeni višini minimalnega dohodka, ki določa, da osnovni znesek minimalnega dohodka od 1. 8. 2015 dalje znaša 270,82 EUR. Tako je oseba upravičena do brezplačne pravne pomoči, če mesečni dohodek na družinskega člana ne presega dvakratnika minimalnega dohodka (drugi odstavek 13. člena ZBPP), ki je ob izdaji izpodbijanega sklepa znašal 541,64 EUR.

6. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da predlagateljica živi v skupnem gospodinjstvu s tremi mladoletnimi hčerami, njen povprečni mesečni neto dohodek v zadnjih treh mesecih pa je znašal 806,07 EUR. Nadalje je ugotovilo, da je predlagateljica od 1. 9. 2015 do 31. 8. 2016 upravičena do 324,05 EUR otroškega dodatka mesečno, hči ... pa prejema 95,00 EUR štipendije. Na podlagi navedenega je zaključilo, da povprečni mesečni dohodek na družinskega člana v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo vloge ni presegal dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, temveč je znašal zgolj 306,28 EUR.

7. Na podlagi dejanskih ugotovitev prvostopenjskega sodišča je mogoče pritrditi pritožnici, da so prihodki družine minimalni in ne omogočajo plačila 1.651,20 EUR sodne takse brez občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje. Ker mesečni povprečni dohodek na družinskega člana ne dosega dvakratnika minimalnega dohodka, predlagateljica izpolnjuje zakonske pogoje za oprostitev plačila sodne takse v celoti. Po presoji pritožbenega sodišča bi namreč tudi delno (oziroma obročno) plačilo sodne takse privedlo do zmanjšanja sredstev predlagateljice do te mere, da bi bilo ogroženo preživljanje njene družine, saj iz dejanskih ugotovitev prvostopenjskega sodišča ne izhaja, da bi imela še kakšno drugo premoženje, ki bi lahko vplivalo na oceno njenih premoženjskih zmožnosti(3).

8. Glede na navedeno, je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremenilo, tako da je predlogu predlagateljice za oprostitev plačila sodne takse v celoti ugodilo kot izhaja iz izreka tega sklepa (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

9. O stroških pritožbenega postopka je odločeno na podlagi prvega odstavka 35. člena ZNP, po katerem vsak udeleženec krije svoje stroške.

Op. št. (1): Odločba U-I-191/14-16 z 12. 2. 2015, v kateri je Ustavno sodišče RS ugotovilo neskladje določbe prvega odstavka 11. člena z Ustavo.

Op. št. (2): VSL sklep II Cp 1776/2014, VSL sklep I Cp 1207/2015, VSL sklep I Cp 1392/2015,VSL sklep II Cp 1732/2013, VSL sklep I Cp 1170/2014 in drugi.

Op. št. (3): Kar glede na posebne okoliščine obravnavanega primera (glej sodbo I U 165/2014) velja tudi za solastnino stanovanjske hiše na naslovu ..., iz katere se je morala predlagateljica umakniti, ko so bili otroci zaupani v vzgojo v varstvo nasprotnemu udeležencu, čeprav so ji bili kasneje (z začasno odredbo) predodeljeni v varstvo in vzgojo. Po 18. členu ZUPJS se v premoženje (iz 27. člena ZSVarPre) ne šteje stanovanje ali stanovanjska hiša do vrednosti primernega stanovanja, ki za štiričlansko družino predlagateljice znaša 130 m2 (drugi odstavek 24. člena ZSVarPre v zvezi s prvim odstavkom 14. člena Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem).