Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep I Cp 1207/2015 ECLI:SI:VSLJ:2015:I.CP.1207.2015 AI generated

Appeal dismissed; family income exceeds double minimum threshold, precluding full tax exemption.

Case Number VSL sklep I Cp 1207/2015
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The appellate court dismissed the plaintiff's appeal against the first-instance court's refusal to grant a full exemption from court fees. The plaintiff argued poverty based on his pension, but the court correctly assessed the family's total income, including his wife's salary, which exceeded the statutory threshold for fee exemption. Consequently, the court ruled that the plaintiff must pay the fees in installments to avoid jeopardizing his family's livelihood.

Legislator headnote

AI generated

ZST-1 11. člen; ZBPP 13. člen: Full exemption from court fees requires the applicant's monthly income or the family's average monthly income not to exceed double the basic minimum income; family income is decisive, not just the applicant's.

Keywords

AI generated
court fees exemption family income assessment minimum income threshold social assistance criteria installment payment legal aid standards financial hardship

Cited Legislation

AI generated

Cited Case Law

AI generated
I Up 355/2013
Supreme Court revokes lower court's tax waiver denial due to insufficient factual specificity in reasoning.
I Up 213/2013
Appeal dismissed because applicants failed to prove significant financial hardship from paying court fees.
VSL II Ip 5063/2013
(2) Primerjaj sklep VSL II Ip 5063/2013 in sklep VSM I Cp 157/2014, II Cp 797/2014 in Ii Cp 1776/2014.
VSM I Cp 157/2014
(2) Primerjaj sklep VSL II Ip 5063/2013 in sklep VSM I Cp 157/2014, II Cp 797/2014 in Ii Cp 1776/2014.
II Cp 797/2014
(2) Primerjaj sklep VSL II Ip 5063/2013 in sklep VSM I Cp 157/2014, II Cp 797/2014 in Ii Cp 1776/2014.
Ii Cp 1776/2014
Appeal court partially exempts court fee payment based on significant reduction of living means test.
Ustavnosodni sklep št. U-I-191/14-16 z dne 12. 2. 2015
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

[JEDRO]

Pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje se presoja na podlagi kriterijev, ki jih za ugoditev prošnji za brezplačno pravno pomoč določa ZBPP in od 1. 1. 2012 dalje ZSVarPre, ob upoštevanju ZUJF in sklepa o usklajeni višini minimalnega dohodka. Na navedeni zakonski podlagi se ugotavljajo tudi dohodek oziroma sredstva, s katerimi se stranka preživlja.

ZBPP v 13. členu določa, da se šteje, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene storitve (minimalni dohodek). Ni torej pomemben le dohodek stranke, ki prosi za oprostitev.

[OBRAZLOŽITEV]

Okrožno sodišče v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom predlog tožnika za oprostitev plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje zavrnilo (točka I izreka). Takso mu je dovolilo plačati v desetih zaporednih mesečnih obrokih po 93,90 EUR s tem, da prvi obrok zapade v plačilo petnajstega dne v mesecu po pravnomočnosti sklepa, naslednjih devet pa petnajstega dne v naslednjih devetih mesecih (točka II izreka). Odločilo je še, da bo neplačane obroke takse sodišče prisilno izterjalo (točka IV izreka – pravilno: točka III izreka).

Takšno odločitev s pritožbo izpodbija tožnik. Uveljavlja vse pritožbene razloge po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano odločitev spremeni tako, da tožnika oprosti plačila sodne takse. Navaja, da je slabega premoženjskega stanja in nima denarnih sredstev za plačilo takse. Edini vir prihodkov je preživnina, ki za njegovo preživljanje ne zadošča.

Pritožba ni utemeljena.

Iz ugotovitev sodišča prve stopnje, ki s pritožbo niso izpodbijane, izhaja, da tožnik ni prejemnik denarne socialne pomoči. Prejema starostno pokojnino v višini 280,00 EUR in je lastnik nepremičnine v kateri živi, v vrednosti 48.000,00 EUR. Njegova žena je zaposlena in prejema mesečno plačo v neto znesku 1.511,67 EUR, iz naslova dobička od obresti pa je prejela (v času od 1. 1. 2014 do 21. 10.2014) 77,78 EUR. Taksa za postopek pred sodiščem prve stopnje znaša 939,00 EUR.

Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijanega sklepa, podlago za odločanje v tem postopku predstavlja 11. člen Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) in s to določbo povezana odločba Ustavnega sodišča št. U-I-191/14-16 z dne 12. 2. 2015. V njej je Ustavno sodišče ugotovilo, da je prvi odstavek 11. člena Zakona o sodnih taksah, ki sodišču ni dajal možnosti, da stranko oprosti plačila takse v celoti tudi v primeru, če ne prejema denarne socialne pomoči, v neskladju z Ustavo. Odločilo je, da do odprave ugotovljenega neskladja sodišče stranko oprosti plačila sodnih taks v celoti, kadar je plačilo takse procesna predpostavka za izvedbo postopka ali opravo dejanja, tudi če stranka ne prejema denarne socialne pomoči na podlagi odločbe pristojnega organa in ne izpolnjuje zakonskih pogojev, da bi jo prejela, če bi bila tudi s plačilom delne sodne takse občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo osebe, ki jih je dolžna preživljati. Pri tem je kot začasno ureditev pogoja za polno oprostitev plačila takse določilo pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje, ki je veljal pred uveljavitvijo ZST-1B in ga je sodna praksa (že) ustrezno napolnila.

Pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje se po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča RS,(1) ki ji sledi tudi sodna praksa višjih sodišč,(2) presoja na podlagi kriterijev, ki jih za ugoditev prošnji za brezplačno pravno pomoč določa Zakon o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) in od 1. 1. 2012 dalje Zakon o socialnovarstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre), ob upoštevanju Zakona o uravnoteženju javnih financ (v nadaljevanju ZUJF) in sklepa o usklajeni višini minimalnega dohodka, ki določa, da osnovni znesek minimalnega dohodka od 1. 8. 2014 dalje znaša 269,20 EUR. Na navedeni zakonski podlagi se ugotavljajo tudi dohodek oziroma sredstva, s katerimi se stranka preživlja.

ZBPP tako v 13. členu določa, da se šteje, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene storitve (minimalni dohodek). Ni torej pomemben le dohodek stranke, ki prosi za oprostitev, kot to zmotno meni pritožnik.

Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da znaša skupni dohodek tožnikove družine (to je njega in žene) 1.791,67 EUR, kar pomeni, da znaša mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) 895,83 EUR. To pa je znesek, ki presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene storitve, saj ta znaša 538,40 EUR. Tožnik tako ne izpolnjuje pogojev za popolno oprostitev plačila sodne takse. Sodišče je zato ravnalo pravilno, ko je tak predlog zavrnilo.

Glede na to, da mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) za 357,43 EUR presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, je po presoji pritožbenega sodišča pravilna tudi odločitev, da tožnik ni upravičen niti do delne oprostitve plačila takse, pač pa le do obročnega plačila. Upoštevajoč ugotovljeno premoženjsko stanje, predvsem mesečne dohodke družine, bo tožnik, ne da bi s tem ogrozil lastno preživljanje oziroma preživljanje svoje družine, namreč zmogel plačati celo takso, a v desetih mesečnih obrokih po 93,90 EUR.

Pritožba je glede na obrazloženo neutemeljena. Pritožbeno sodišče jo je zato zavrnilo in na podlagi 2. točke 365. člena ZPP sklep potrdilo.

(1) Primerjaj sklep I Up 355/2013, I Up 213/2013 in druge.

(2) Primerjaj sklep VSL II Ip 5063/2013 in sklep VSM I Cp 157/2014, II Cp 797/2014 in Ii Cp 1776/2014.