Supreme Court dismisses administrative appeal review due to failure to meet statutory admissibility conditions under ZUS-1.

I. Revizija se zavrže.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

[JEDRO]

Pogoji za dovoljenost revizije po določbah drugega odstavka 83. člena ZUS-1 niso izpolnjeni.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo Upravne enote Gornja Radgona, št. 301-35/1993-528 (339-33/2009) z dne 31. 7. 2014, v zvezi z odločbo Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, št. 490-10/2014/5 z dne 5. 12. 2014. Z navedeno odločbo je prvostopenjski organ zavrnil zahtevo za denacionalizacijo podržavljenega podjetja A., ki je bilo v deležu 48 % last B. B.; tožnikovo zahtevo za denacionalizacijo premoženja C.; ter zahtevo za denacionalizacijo po pok. V. V., kot dedinji prvega dednega reda po pok. Z. Z. in Ž. Ž. Drugostopenjski upravni organ je tožnikovo pritožbo zavrnil.

2. Sodišče prve stopnje je pritrdilo ugotovitvam upravnih organov, da je bilo premoženje na podlagi 1. oziroma 2. točke prvega odstavka 1. člena Odloka AVNOJ(1) podržavljeno delniški družbi A., ne pa javni trgovinski družbi D. Ker je prejšnji lastnik Z. Z. umrl po podržavljenju, tožnika ni mogoče šteti za nadomestnega upravičenca po 11. členu Zakona o denacionalizaciji (v nadaljevanju ZDen). Zaradi razveljavljene posvojitve pa tožnika ni mogoče šteti niti za nadomestnega upravičenca po 12. členu ZDen.

3. Zoper navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožnik (v nadaljevanju revident) vložil revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje z razlogi po vseh točkah drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Zahteva povračilo stroškov revizijskega postopka.

4. Revizija ni dovoljena.

5. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Vrhovno sodišče glede na značilnost tega pravnega sredstva ter svoj položaj in temeljno funkcijo v sodnem sistemu svojih odločitev o tem, da revizija ni dovoljena, podrobneje ne razlaga (razlogi za to so pojasnjeni že v sodbi X Ips 420/2014 z dne 2. 12. 2015).

6. Revizija ne izpolnjuje vrednostnega pogoja iz 1. točke drugega 83. člena ZUS-1, ki ga uveljavlja revident. Po tej določbi je revizija dovoljena le, če gre za spor, v katerem je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, vrednost izpodbijanega dela pa presega 20.000 EUR. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča (npr. sklepi Vrhovnega sodišča X Ips 728/2008, X Ips 747/2008, X Ips 734/2008, X Ips 789/2008, X Ips 469/2010, X Ips 260/2011) pravica do vračila premoženja v naravi v denacionalizacijskem postopku ni pravica, izražena v denarni vrednosti. Enako stališče je v sklepu U-I-117/09, Up-501/09 z dne 28. 1. 2010 sprejelo tudi Ustavno sodišče. O dovoljenosti revizije Vrhovno sodišče odloča samo na podlagi revizijskih navedb in reviziji priloženih dokazov ob upoštevanju vsebine izpodbijane sodbe in izpodbijanih aktov, ki so del reviziji priloženega sodnega spisa (prim. sklep Vrhovnega sodišča X Ips 44/2015 z dne 13. 5. 2015). Ker ne iz revizije niti iz sodnega spisa ni razvidno, da bi revident uveljavljal tudi vračilo v obliki obveznic, po presoji Vrhovnega sodišča v tem primeru ne gre za zadevo, v kateri bi bila odločitev o pravici ali obveznosti izražena v denarni vrednosti.

7. Kakšne so zahteve za to, da se določeno pravno vprašanje upošteva kot izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, izhaja iz ustaljene prakse Vrhovnega sodišča (npr. sklepi X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 592/2007 z dne 21. 5. 2009, X Ips 189/2009 z dne 4. 6. 2009, X Ips 660/2008 z dne 14. 11. 2010).

8. Revident dovoljenost revizije po navedeni določbi ZUS-1 utemeljuje z naslednjima pravnima vprašanjema: (1) ali se lahko upravno odločbo obravnava kot pravnomočno in zato verodostojno, pravnomočno sodbo pa ne, oziroma v tem okviru, ali se (upravna) odločba Okrajne zaplembene komisije, št. 733 z dne 15. 10. 1945, lahko upošteva kot dokaz nemške narodnosti Z. Z. in tudi na njeni podlagi opravljeni zemljiškoknjižni vpisi, po drugi strani pa se ne upošteva sodbe Sodišča narodne časti Murska Sobota, SNČ 61/45 z dne 8. 8. 1945, iz katere izhaja, da je bil Z. Z. Hrvat; ter (2) ali je navedena odločba št. 733 pravnomočna glede narodnosti, ne pa tudi glede odvzetega premoženja.

9. Po presoji Vrhovnega sodišča vprašanji nista pomembni po vsebini obravnavane zadeve, saj odločitev ne temelji na narodnosti Z. Z., temveč na njegovem državljanstvu. Glede tega pa se izpodbijana odločitev ne opira na zaplembeno odločbo št. 733 iz leta 1945, temveč na pravnomočno odločbo pristojnega organa, izdano v postopku po 63. členu ZDen, s katero je bilo ugotovljeno, da prejšnji lastnik ni postal državljan po predpisih o državljanstvu, ki so urejali jugoslovansko in slovensko državljanstvo po 9. 5. 1945 (gl. zadnji odstavek na 2. strani prvostopenjske upravne odločbe). Na to odločbo pa je denacionalizacijski organ vezan. Glede na navedeno revident ni izkazal dovoljenosti revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

10. Zelo hude posledice, ki so nedoločen pravni pojem, je treba izkazati v vsakem primeru posebej. Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu ter ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 212/2008 z dne 4. 11. 2010, X Ips 85/2009 z dne 19. 8. 2010 in X Ips 148/2010 z dne 19. 8. 2010) mora revident obrazložiti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, navesti razloge, zakaj so te posledice zanj zelo hude, in to tudi izkazati. Ker gre pri denacionalizaciji za pričakovanje morebitne pridobitve premoženja (pričakovana pravica), revident zelo hudih posledic izpodbijane odločitve ne more utemeljiti z navedbami o veliki vrednosti obravnavanega premoženja.

11. Ker pogoji za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1 niso izpolnjeni, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.

12. Revident z revizijo ni uspel, zato sam trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

----

(1) Odlok o prehodu sovražnikovega premoženja v državno last, o državnem upravljanju premoženja odsotnih oseb in o zasegu premoženja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odsvojile (Ur. l. DFJ, št. 2/45).