Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep I Cpg 1776/2015 ECLI:SI:VSLJ:2016:I.CPG.1776.2015 AI generated

Appeal dismissed because temporary injunction requires debtor ownership, not mere possession, of the subject matter.

Case Number VSL sklep I Cpg 1776/2015
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The High Court dismissed the creditor's appeal against a first-instance decision refusing a temporary injunction regarding 21 vehicles. The creditor argued the injunction should cover the vehicles, but the court found the debtor was merely a user, not the owner, while leasing companies held title. The court ruled that under the Enforcement Act, only property owned by the debtor can be subject to a temporary injunction, leading to the rejection of the appeal.

Legislator headnote

AI generated

ZIZ 241. člen; 32. člen: A temporary injunction may only be issued against property owned by the debtor, as only owned property can be subject to enforcement proceedings.

Keywords

AI generated
temporary injunction enforcement proceedings debtor ownership property rights leasehold title possession vs ownership ZIZ 241

Cited Legislation

AI generated
ZIZ 241. člen
ZIZ 32. člen
ZIZ 329. člen
ZPP 350. člen
ZPP 366. člen
ZPP 365. člen
ZPP 154. člen
ZPP 165. člen

Cited Case Law

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani III. točki izreka potrdi.

II. Upnik sam krije svoje pritožbene stroške.

[JEDRO]

ZIZ v 241. členu določa, da ni dopustno zavarovanje na stvareh in pravicah, ki ne morejo biti predmet izvršbe. Kaj je lahko predmet izvršbe je nadalje določeno v 32. členu istega zakona (ki se smiselno uporablja tudi v postopkih zavarovanja). Iz njega izhaja, da je to lahko vsaka dolžnikova stvar ali pravica, ki ni z zakonom izvzeta iz izvršbe. Že iz jezikovne razlage povzetih določb je tako jasno, da mora biti stvar, na kateri se predlaga zavarovanje z začasno odredbo, v lasti (in ne zgolj v posesti) dolžnika.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o začasni odredbi predlogu upnika delno ugodilo in izdalo več začasnih odredb, ki se nanašajo na naloge različnim bankam, da dolžniku ali komu drugemu po njegovem nalogu, odrečejo izplačilo denarnega zneska, za katerega je odrejena začasna odredba, z dolžnikovih računov ter na prepoved dolžniku, da obremeni ali odtuji lastniške deleže na svojih nepremičninah, ta prepoved pa se zaznamuje v zemljiški knjigi (I. točka izreka). Odločilo je, da ugovor zoper začasno odredbo ne zadrži njene izvršitve (II. točka izreka). Predlog za izdajo začasne odredbe, ki se nanaša na prepoved razpolaganja dolžnika z 21 vozili, vpis te prepovedi v register in imenovanje izvršitelja za hrambo vozil, je sodišče prve stopnje zavrnilo (III. točka izreka). Dolžniku je naložilo v plačilo 253,99 EUR upnikovih stroškov postopka (IV. točka izreka).

2. Zoper zavrnilni del sklepa (III. točko izreka) se zaradi zmotne uporabe materialnega prava pravočasno pritožuje upnik. Višjemu sodišču predlaga, da napadeni sklep spremeni tako, da izdano začasno odredbo razširi še s prepovedjo dolžniku, da razpolaga z 21 vozili (natančno specificiranimi v upnikovem predlogu) in hrambo predmetnih vozil pri upniku.

3. Dolžnik na pritožbo ni odgovoril.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je predlog za izdajo začasne odredbe v delu, ki se nanaša na prepoved razpolaganja z 21 vozili, vpis te prepovedi v register pri AJPES ter imenovanje izvršitelja za hrambo vozil, zavrnilo, ker je ugotovilo, da dolžnik ni lastnik navedenih vozil, ampak le njihov uporabnik. Ugotovilo je, da so nekatera vozila odjavljena iz prometa, druga pa so registrirana in da so vsa vozila v lasti leasingodajalcev. Takšnih ugotovitev upnik ne izpodbija.

6. Dejstvo, da dolžnik ni lastnik vozil, tako ni sporno. Sporno je le, ali je sodišče prve stopnje z ugotovitvijo, da predmeti, ki niso v dolžnikovi lasti, ne morejo predstavljati predmeta zavarovanja, pravilno uporabilo materialno pravo. Višje sodišče ocenjuje, da je. Zakon o izvršilnem postopku (v nadaljevanju ZIZ) namreč v 241. členu določa, da ni dopustno zavarovanje na stvareh in pravicah, ki ne morejo biti predmet izvršbe. Kaj je lahko predmet izvršbe je nadalje določeno v 32. členu istega zakona (ki se skladno s 329. členom ZIZ smiselno uporablja tudi v postopkih zavarovanja). Iz njega izhaja, da je to lahko vsaka dolžnikova stvar ali pravica, ki ni z zakonom izvzeta iz izvršbe. Že iz jezikovne razlage povzetih določb je tako jasno, da mora biti stvar, na kateri se predlaga zavarovanje z začasno odredbo, v lasti (in ne zgolj v posesti) dolžnika.(1)

7. Ker je v obravnavanem primeru nesporno, da vozila, na katerih se predlaga zavarovanje, niso dolžnikova last, ampak jih slednji zgolj uporablja, zavarovanje na njih ni dopustno. Upnikovo nasprotno zatrjevanje in njegova izpeljava na način, da bi bilo skladno s 76. členom Pravilnika o opravljanju službe izvršiteljev takšno zavarovanje treba dopustiti, je glede na navedeno povsem napačno.

8. S pritožbo uveljavljeni pritožbeni razlogi tako niso utemeljeni. Ker višje sodišče ni našlo niti kršitev na katere skladno z drugim odstavkom 350. člena ZPP (v zvezi prvim odstavkom 366. člena ZPP) pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (III. točki izreka) potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

9. Upnik s pritožbo ni uspel, zato mora sam kriti svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).

Op. št. (1): Podobno tudi VSL sklep II Cpg 527/2015, VSK sklep I Cpg 292/2006, VSL sklep III Ip 5313/2013, VSL sklep I Cpg 952/2011.