Appeal dismissed; business share of third party is not debtor's property for seizure purposes under ZIZ.

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve je omejena na tista sredstva oziroma stvari, ki so last dolžnika oziroma tožene stranke. Tožeča stranka predlaga rubež 100% poslovnega deleža, ki pripada edinemu družbeniku tožene stranke, to je družbi P. d. o. o. Poslovni delež torej ni stvar ali premoženje dolžnika, temveč neke druge pravne osebe. S takim predlogom zato ni mogoče doseči zavarovanja vtoževane terjatve.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo:

„I. Zavrne se predlog tožeče stranke za zavarovanje z začasno odredbo, ki se glasi:

1. Zaradi zavarovanja denarne terjatve tožeče stranke v znesku 1.947,93 EUR in zakonskih zamudnih obresti od zneska

- 689,96 EUR od 25. 2. 2012 dalje do plačila;

- 637,26 EUR od 5. 3. 2012 dalje do plačila;

- 291,67 EUR od 9. 3. 2012 dalje do plačila;

- 293,04 EUR od 16. 3. 2012 dalje do plačila;

in izvršilnih stroškov v znesku 66,03 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 9. 2015 dalje do plačila, vse po sklepu o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VL 132847/2012 z dne 14. 9. 2012, se do višine zavarovane terjatve opravi rubež deleža edinega družbenika tožene stranke P. d. o. o., ki znaša 100 % in se družbeniku prepoveduje razpolagati in obremeniti delež v družbi tožene stranke.

2. Ta začasna odredba velja še 8 dni po pravnomočnosti in izvršljivosti sodne odločbe, ki bo izdana v izvršilnem postopku.

3. Tožena stranka je dolžna tožeči povrniti stroške tega postopka v 8 dneh v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku parcijskega roka dalje do plačila.

II. Tožeča stranka sama nosi svoje stroške tega postopka zavarovanja.“

2. Zoper sklep se je iz vseh pritožbenih razlogov pravočasno pritožila tožeča stranka. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu tožeče stranke za zavarovanje z začasno odredbo ugodi oziroma izpodbijani sklep razveljavi ter vrne zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek, v obeh primerih pa toženi stranki naloži plačilo stroškov pritožbenega postopka.

3. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je predlog tožeče stranke za izdajo začasne odredbe zavrnilo, ker upnik ni verjetno izkazal nevarnosti, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena (drugi odstavek 270. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju: ZIZ). Odtujevanje, skrivanje ali kakšno drugačno razpolaganje s premoženjem pomeni po stališču sodišča prve stopnje le aktivno ravnanje dolžnika v smeri zmanjšanja njegovega premoženja, ki bi lahko bilo upniku na voljo za poplačilo terjatve, ravnanja tožene stranke, ki jih navaja tožeča stranka, pa predstavljajo opustitve oz. neaktivnost tožene stranke.

6. Pritožbene trditve v smeri, da je navedeno ravnanje tožene stranke rezultat aktivnega delovanja tožene stranke so sicer utemeljene, vendar je odločitev sodišča prve stopnje pravilna iz drugih razlogov, navedenih v nadaljevanju.

7. Sodišče ob vložitvi predloga za zavarovanje po uradni dolžnosti preizkuša obstoj začetnih materialnih predpostavk, določenih v materialnopravnih določbah ZIZ. Zato predlog za zavarovanje preizkusi tudi glede dopustnosti sredstev oz. predmetov zavarovanja v skladu s 30. in 32. členom ZIZ, ki se v postopku zavarovanja smiselno uporabljata.(1)

8. Skladno z 32. členom ZIZ je predmet izvršbe (in torej tudi zavarovanja) lahko vsaka dolžnikova stvar ali premoženjska oziroma materialna pravica, kolikor ni z zakonom izvzeta iz izvršbe oziroma, če ni izvršba na njej z zakonom omejena. Začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve je torej omejena na tista sredstva oziroma stvari, ki so last dolžnika oziroma tožene stranke.(2)

9. V tej zadevi tožeča stranka kot predmet zavarovanja svoje denarne terjatve predlaga rubež deleža edinega družbenika tožene stranke, družbe P. d. o. o., ki znaša 100%, in, da se družbeniku prepoveduje razpolagati in obremeniti delež v družbi tožene stranke. Povedano drugače, tožeča stranka predlaga rubež 100% poslovnega deleža, ki pripada edinemu družbeniku tožene stranke, to je družbi P. d. o. o. Poslovni delež torej ni stvar ali premoženje(3) oziroma materialna pravica dolžnika, temveč neke druge pravne osebe (družbe P. d. o. o.). Ker torej poslovni delež ni del premoženja dolžnika, s takim predlogom ni mogoče doseči ustreznega zavarovanja vtoževane terjatve (32. člen ZIZ v zvezi z 239. členom ZIZ).

10. Upoštevaje uvodoma navedeno o materialnopravnih predpostavkah zavarovanja višje sodišče ugotavlja, da predpostavka glede predmeta zavarovanja v tej zadevi ni izpolnjena, zato je predlog za zavarovanje z začasno odredbo že iz razloga neprimernosti predmeta zavarovanja neutemeljen. Zato se višjemu sodišču z ostalimi pritožbenimi navedbami ni bilo treba ukvarjati.

11. Glede na navedeno je višje sodišče pritožbo tožeče stranke zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka člena 365. člena ZPP ter v zvezi s 15. členom ZIZ).

12. Tožeča stranka na podlagi 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom165. člena ZPP in 15. členom ZIZ sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

(1) 239. člen ZIZ: Določbe tega zakona o izvršbi se smiselno uporabljajo tudi za zavarovanje, če ni v tem delu zakona drugače določeno.

(2) Tako tudi VSK sklep I Cpg 292/2006 z dne 26. 10. 2006, VSL sklep III Ip 5313/2013 z dne 4. 12. 2013, VSL sklep I Cpg 952/2011 z dne 18. 10. 2011. Glej tudi: Mag. Miha Šipec in drugi: Začasne odredbe v civilnih sodnih postopkih, postopkih pred delovnimi in socialnimi sodišči, upravnimi sodišči, ustavnim sodiščem ter v upravnem postopku, GV Založba, Ljubljana 2001, str. 65.

(3) Poslovni delež je skupek korporacijskih pravic v družbi z omejeno odgovornostjo, ki dajejo družbeniku upravljavske in premoženjske pravice.