Supreme Court allows review of detention compensation adequacy and prior restraint impact on trial fairness.

Revizija se dopusti glede naslednjih dveh vprašanj:

- Ali je bila tožeči stranki dosojena ustrezna odškodnina zaradi neupravičenega posega v njegovo pravico do prostega gibanja?

- Ali sta nižji sodišči s tem, ko sta upoštevali okoliščino, da je bila tožniku že predhodno odvzeta oziroma omejena prostost, kršili razpravno načelo?

[JEDRO]

Revizija se dopusti glede vprašanj ali je bila tožeči stranki dosojena ustrezna odškodnina zaradi neupravičenega posega v njegovo pravico do prostega gibanja in ali sta nižji sodišči s tem, ko sta upoštevali okoliščino, da je bila tožniku že predhodno odvzeta oziroma omejena prostost, kršili razpravno načelo.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Tožnik v tej odškodninski pravdi uveljavlja odškodnino za nepremoženjsko škodo, ki mu je nastala zaradi neupravičenega pripora. Ta je trajal 200 dni. Iz dejanske podlage sodb nižjih sodišč izhaja, da gre pri tožniku za čustveno neuravnovešeno osebnostno motenost. Sodišče prve stopnje je s pomočjo izvedenca ugotovilo, da odvzem prostosti predstavlja subjektivno neugodno življenjsko situacijo, v kateri se interakciji med zaprtimi osebami ni mogoče izogniti in prihaja do nezaželenega vedenja, ki ga posameznik lahko interpretira kot namerno maltretiranje različne intenzivnosti. Vendar izrazitih posebnosti tožnikovega doživljanja pripora sodišče ni ugotovilo. Je pa izrecno upoštevalo okoliščino, da za tožnika bivanje v zaprti enoti ni pomenilo nove situacije, saj je večkrat bival v ustanovah z omejitvijo svobode gibanja, kar hospitalizacija v psihiatrični bolnišnici A. je.

2. Sodišče prve stopnje je tožniku za nepremoženjsko škodo zaradi neupravičenega pripora prisodilo 4.000 EUR odškodnine.

3. Pritožbeno sodišče je glede glavne stvari tožnikovo pritožbo zavrnilo in sodbo v zavrnilnem delu glede glavnice potrdilo.

4. Tožnik vlaga predlog za dopustitev revizije. Prvo vprašanje, glede katerega predlaga dopustitev revizije, je, ali je bila tožeči stranki dosojena ustrezna odškodnina zaradi neupravičenega posega v njegovo pravico do prostega gibanja. Trdi, da odločitev v obravnavani zadevi odstopa od sodne prakse v primerljivih zadevah. Prisojena odškodnina, preračunana na dan pripora, znaša 20 EUR. Predlagatelj se konkretizirano sklicuje na naslednje odločbe Vrhovnega sodišča: II Ips 333/2014, II Ips 455/2010, II Ips 412/2011, II Ips 531/2007 in II Ips 181/2007 in zatrjuje odstop od sodne prakse.

Drugo vprašanje glede katerega predlaga dopustitev revizije je, ali sta nižji sodišči s tem, ko sta upoštevali okoliščino, da je bila tožniku predhodno že odvzeta oziroma omejena prostost, kršili načelo razpravnosti. Trdi, da nobena od pravdnih strank (pravočasno) ni podala trditev o tem, da je bil tožnik že predhodno zaprt in na ta način vajen odvzema prostosti. Kršitev razpravnega načela je tožnik uveljavljal že v pritožbi. Pritožbeno sodišče je pritožbeni očitek zavrnilo in se pri tem sklicevalo na navedbe v odgovoru na tožbo. Pojasnjuje, da je tožena stranka v odgovoru na tožbo v resnici zatrjevala dejstvo, da je bil tožnik že pred tem obsojen nasilništva. Predlagala je tudi vpogled v kazensko sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani I K 983/2006. Vendar pa iz trditev v odgovoru na tožbo izhaja le to, da je bil za opisano kaznivo dejanje obsojen na zaporno kazen 6 mesecev pogojno. Prav to pomembno dejstvo naj bi pritožbeno sodišče iz svoje obrazložitve izpustilo. Se je pa sklicevalo na dejstva, ki izhajajo šele iz dokaznega postopka. To pa je, da je v kazenski sodbi tudi izrek o tem, da se obdolžencu v določeno kazen všteje čas, ko je bil v priporu. Tega dejstva nobena od strank ni pravočasno zatrjevala.

5. Predlog je utemeljen.

6. Vrhovno sodišče je ocenilo, da je glede v izreku navedenih dveh pravnih vprašanj izpolnjen pogoj za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Zato je revizijo na podlagi tretjega odstavka 367. c člena ZPP dopustilo.