Supreme Court dismisses appeal for lack of precise legal question and failure to prove severe consequences.

I. Revizija se zavrže.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

[JEDRO]

Revident z navedbami o dovoljenosti revizije ni zadostil standardu natančne in konkretne opredelitve pomembnega pravnega vprašanja. Vprašanja, na katerega naj bi Vrhovno sodišče odgovorilo, sploh ni navedel. Te pomanjkljivosti tudi navedba revizijskih razlogov ne sanira.

S sklicevanjem na kasneje sprejeto načelno pravno mnenje (občna seja VS RS 6. 4. 2012) glede na časovni okvir te zadeve, ni mogoče utemeljevati navidezne neenakosti položajev.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo tožnikovo (v nadaljevanju revident) tožbo zoper sklep tožene stranke, št. 33008-17/2013-3 z dne 22. 7. 2014. Z navedenim sklepom je tožena stranka zavrgla revidentovo pritožbo zoper odločbo Upravne enote Gornja Radgona, št. 330-1424/2012-3 z dne 11. 12. 2012, s katero je prvostopenjski upravni organ odobril promet kmetijskih zemljišč po tam navedeni sodbi Okrožnega sodišča v Ljubljani v zvezi s tam navedeno sodbo Višjega sodišča v Ljubljani med tam navedenim prodajalcem in kupcem A. A. (stranka z interesom v tem upravnem sporu). V postopku je bilo ugotovljeno, da je bila ponudba za nakup objavljena v času od 11. 9. 2008 do 13. 10. 2008. Ponudbo sta sprejela revident in stranka z interesom. Prodajalec s ponudnikoma ni sklenil pogodbe. V skladu s tedaj veljavno sodno prakso je stranka z interesom pravočasno (v roku 60 dni) vložila tožbo na sklenitev pogodbe. Revident pa je tožbo vložil šele 17. 9. 2009 (to je devet mesecev po izteku roka). Ker je revident zamudil rok za uveljavljanje pravic iz naslova sprejema ponudbe, ni stranka v postopku odobritve pravnega posla, zato je tožena stranka njegovo pritožbo zavrgla.

2. Zoper navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je revident vložil revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje s sklicevanjem na 2. in 3. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Navaja, da gre v zadevi za pravno vprašanje, kjer se enaki pravni položaji obravnavajo različno, zato je kršena njegova pravica enakosti pred zakonom. Dodaja, da vlaga revizijo, ker: „sodne prakse o takšnem vprašanju še ni (gre za primer, ko nobeden od kupcev ni v prekluzivnem 60 dnevnem roku vložil zahteve za odobritev pravnega posla, pa je eden stranka postopka in kupec, drugi pa ni niti stranka postopka)“. Pojasni še, da ima odločitev zanj hude posledice, ker je izgubil možnost nakupa kmetijskega zemljišča in s tem pričakovano lastninsko pravico. Uveljavlja vse revizijske razloge iz prvega odstavka 85. člena ZUS-1. Predlaga, da se izpodbijana sodba spremeni tako, da se tožbi ugodi. Priglaša stroške revizijskega postopka.

K I. točki izreka:

3. Revizija ni dovoljena.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Vrhovno sodišče glede na značilnost tega pravnega sredstva ter svoj položaj in temeljno funkcijo v sodnem sistemu svojih odločitev o tem, da revizija ni dovoljena, podrobneje ne obrazlaga (razlogi za to so pojasnjeni že v sodbi X Ips 420/2014 z dne 2. 12. 2015).

5. Po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločilo. Na kakšen način mora biti pomembno pravno vprašanje izpostavljeno in kako mora biti izkazan odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča, da se lahko upošteva kot izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije iz citirane 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, izhaja iz ustaljene upravno sodne prakse Vrhovnega sodišča.(1)

6. Revident z navedbami o dovoljenosti revizije ni zadostil standardu natančne in konkretne opredelitve pomembnega pravnega vprašanja. Vprašanja, na katerega naj bi Vrhovno sodišče odgovorilo, sploh ni navedel. Te pomanjkljivosti tudi navedba revizijskih razlogov ne sanira.(2)

7. Vrhovno sodišče le pripominja, da s sklicevanjem na kasneje sprejeto načelno pravno mnenje (občna seja VS RS 6. 4. 2012) glede na časovni okvir te zadeve ni mogoče utemeljevati navidezno neenakost položajev. V tej zadevi je pravno relevantna do 6. 4. 2012 ustaljena sodna praksa, po kateri je rok 60 dni veljal tako za vložitev tožbe na sklenitev pogodbe in po prejemu pravnomočne sodbe tudi za vložitev vloge za odobritev pravnega posla.(3)

8. Revident tudi ni izkazal, da je v tej zadevi izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije zaradi zelo hudih posledic izpodbijanega akta (3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1), kar prav tako uveljavlja.

9. Zelo hude posledice, ki so nedoločen pravni pojem, je treba izkazati v vsakem primeru posebej. Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu ter ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 212/2008 z dne 4. 11. 2010, X Ips 85/2009 z dne 19. 8. 2010 in X Ips 148/2010 z dne 19. 8. 2010) mora revident obrazložiti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, navesti razloge, zakaj so te posledice zanj zelo hude, in to tudi izkazati. Opisanega trditvenega in dokaznega bremena revident z navedbama, ki sta povzeti v 2. točki te obrazložitve, ni izpolnil.

10. Ker uveljavljani pogoji za dovoljenost revizije niso izkazani, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.

K II. točki izreka:

11. Revident z revizijo ni uspel, zato sam trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

----

(1) Primerjaj s sklepi VSRS X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 189/2009 z dne 4. 6. 2009, X Ips 423/2012 z dne 29. 11. 2012, X Ips 302/2013 z dne 13. 2. 2014, X Ips 360/2013 z dne 9. 7. 2015 in X Ips 86/2015 z dne 4. 11. 2015

(2) Primerjaj sklepa VSRS X Ips 276/2013 z dne 6. 2. 2014 in X Ips 50/2015 z dne 8. 7. 2015.

(3) Primerjaj z odločbami VSRS II Ips 878/2008, II Ips 643/2009, II Ips 146/2012, X Ips 126/2011 in X Ips 215/2015.