Supreme Court dismisses interim order request in revision against final court judgment due to lack of merit-based decision.

Zahteva za izdajo začasne odredbe se zavrne.

[JEDRO]

Iz določbe 84. člena ZUS-1 je razvidno, da gre za razmerje med revizijo (izrednim ravnim sredstvom) in pravnomočno sodbo oziroma izvršitvijo pravnomočne sodbe, zoper katero je revizija vložena, ne pa za razmerje med revizijo in upravnim aktom.

Vsebinski pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, so sicer pri obeh začasnih odredbah enaki, vendar je procesna situacija drugačna.

V primeru vložene revizije je takšno varstvo možno zahtevati le ob pogojih, ko varstvo zahteva tisti revident, ki bi mu izvršitev sodbe sodišča prve stopnje utegnila povzročiti zatrjevane posledice. To pa bi se lahko zgodilo le v primerih, ko bi sodišče prve stopnje meritorno odločilo o pravici oziroma obveznosti v upravnem sporu.

[OBRAZLOŽITEV]

1. S sodbo I U 386/2015-13 z dne 26. 5. 2015 je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbo tožeče stranke (v nadaljevanju revident) zoper dopolnilno odločbo Upravne enote Brežice, št. 363-11/93 z dne 21. 11. 2014, s katero je bila zavrnjena zahteva A. A. in revidenta za denacionalizacijo premoženja, podržavljenega B. B. Tožena stranka pa je z odločbo, št. 4903-18/2006/8 z dne 28. 1. 2015, zavrnila njuno pritožbo zoper navedeno prvostopenjsko odločbo.

2. Revident je zoper navedeno pravnomočno sodbo vložil revizijo ter zahtevo za izdajo začasne odredbe na podlagi drugega odstavka 84. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Zahtevo za izdajo začasne odredbe, s katero naj Vrhovno sodišče odloži izvršitev sodbe Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani I U 386/2015-13 z dne 26. 5. 2015 in dopolnilne odločbe Upravne enote Brežice, št. 363-11/93 z dne 21. 11. 2014, v zvezi z odločbo Ministrstva za okolje in prostor, št. 4903-18/2006/8 z dne 28. 1. 2015, je utemeljil z navedbo, da bi se mu z izvršitvijo sodbe prizadela težko popravljiva škoda.

3. Zahtevo za izdajo začasne odredbe je Vrhovno sodišče zavrnilo iz naslednjih razlogov:

4. V skladu z določbo prvega odstavka 84. člena ZUS-1 vložena revizija ne zadrži izvršitve pravnomočne sodbe, zoper katero je vložena. Vrhovno sodišče pa lahko na zahtevo revidenta izda začasno odredbo do odločitve o reviziji zaradi razlogov iz drugega odstavka 32. člena tega zakona (drugi odstavek 84. člena ZUS-1).

5. Revident je vložil revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava, glede dovoljenosti revizije pa se je skliceval na določbi 1. in 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po katerih je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000,00 EUR (1. točka) oziroma če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko (3. točka). O reviziji še ni bilo odločeno.

6. Iz določbe 84. člena ZUS-1 je razvidno, da gre za razmerje med revizijo (izrednim ravnim sredstvom) in pravnomočno sodbo oziroma izvršitvijo pravnomočne sodbe, zoper katero je revizija vložena, ne pa za razmerje med revizijo in upravnim aktom. Prav v tem je bistvena razlika med začasno odredbo po 84. členu ZUS-1 in začasno odredbo po 32. členu istega zakona.

7. V 32. členu ZUS-1 je urejen vpliv vložene tožbe na izpodbijani upravni akt in s tem povezana možnost sodišča prve stopnje, da na zahtevo tožeče stranke (in ob izpolnjevanju pogojev glede težko popravljive škode ter ob uporabi načela sorazmernosti glede prizadetosti javne koristi) odloži izvršitev izpodbijanega upravnega akta. V konkretnem sporu pa gre za izvrševanje pravnomočne sodbe sodišča prve stopnje, ki je že presodilo zakonitost upravnega akta in tožbo zavrnilo, revident pa predlaga zadržanje izvrševanja prvostopenjske sodbe in izpodbijanega upravnega akta.

8. Vsebinski pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, so sicer pri obeh začasnih odredbah enaki, vendar je procesna situacija drugačna. Preventivno (začasno) varstvo tožnika ureja ZUS-1 ob vložitvi tožbe (32. člen ZUS-1), saj vložena tožba ne ovira izvršitve upravnega akta, zoper katerega je vložena, sodišče pa lahko ob izpolnjevanju z zakonom določenih pogojev na tožnikovo zahtevo odloži izvršitev izpodbijanega akta. V primeru vložene revizije pa je takšno varstvo možno zahtevati le ob pogojih, ko varstvo zahteva tisti revident, ki bi mu izvršitev sodbe sodišča prve stopnje utegnila povzročiti zatrjevane posledice. To pa bi se lahko zgodilo le v primerih, ko bi sodišče prve stopnje meritorno odločilo o pravici oziroma obveznosti v upravnem sporu. Ob drugačni razlagi obeh navedenih začasnih odredb bi lahko prišlo do podvajanja preventivnega varstva iste stranke, za kar pa v določbah ZUS-1 po presoji Vrhovnega sodišča ni podlage.

9. Enako stališče je zavzeto tudi v teoriji(1) - pri pravnomočni sodbi, ki se izvršuje (in je treba doseči njeno prisilno izvršitev na podlagi 102. člena ZUS-1), je v reviziji mogoče začasno odložiti izvršitev, če pravnomočna sodba še ni bila izvršena. Gre za pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje, s katero je nadomeščen upravni akt in je v sporu polne jurisdikcije odločeno o pravici obveznosti ali pravni koristi. Sodba, s katero sodišče prve stopnje zavrne tožbo, ker ugotovi, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta pravilen, da je izpodbijani akt pravilen in na zakonu utemeljen (63. člen ZUS-1) ter zoper tako sodbo ni dovoljena pritožba, pa za svojo realizacijo ne potrebuje izvršitve. Pravni učinek pravnomočnosti take sodbe je v tem, da postane s tožbo izpodbijani akt pravnomočen.

10. Enako stališče je Vrhovno sodišče sprejelo v sklepih X Ips 363/2007 z dne 19. 4. 2007 in X Ips 344/2007 z dne 25. 4. 2007, v katerih je poudarilo, da iz ureditve 84. člena ZUS-1 izhaja, da gre za ureditev razmerja med revizijo in izvršitvijo pravnomočne sodbe, zoper katero je revizija vložena, ne pa za ureditev razmerja med revizijo in upravnim aktom.(2)

11. K navedenemu pa Vrhovno sodišče še dodaja, da revident ni izpolnil trditvenega in dokaznega bremena za izdajo začasne odredbe, saj zgolj z navedbo, da bi se mu z izvršitvijo izpodbijane sodbe prizadela težko popravljiva škoda, ni izkazal verjetnosti nastanka težko popravljive škode, kar je vsebinski pogoj za izdajo začasne odredbe.

12. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče revidentovo zahtevo za izdajo začasne odredbe na podlagi drugega odstavka 84. člena ZUS-1 zavrnilo s smiselno uporabo 72. člena ZUS-1.

----

(1) Breznik J. in ostali: Zakon o upravnem sporu s komentarjem, GV Založba, Ljubljana, 2008, str. 463 in nasl.

(2) V sklepih X Ips 309/2007 z dne 15. 3. 2007, X Ips 526/2007 z dne 6. 9. 2007 in X Ips 578/2007 z dne 13. 9. 2007 je odgovarjalo na druge uveljavljane okoliščine in samo to vprašanje ni bilo ratio decidendi. V zadevi X Ips 326/2009 z dne 1. 10. 2009 pa je začasno uredilo stanje tako, da je odložilo cepljenje proti tam navedenim boleznim s konkretnimi tam navedenimi cepivi za čas do odločitve o reviziji.