Slovenian Supreme Court dismisses appeal when individual claim values fall below the 200,000 EUR threshold.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia rejected the appeal filed by eleven plaintiffs against a final judgment awarding damages. Although the plaintiffs argued for cumulative valuation of their separate claims, the court held that individual claim values must be assessed independently and none exceeded the 200,000 EUR threshold required for appellate review. Consequently, the appeal was inadmissible under the Civil Procedure Act, and the plaintiffs bore the costs.
Legislator headnote
AI generated490. člen ZPP; 367. člen ZPP: In commercial disputes, an appeal is admissible only if the value of the contested part of the final judgment exceeds 200,000 EUR, and individual claim values cannot be aggregated for this purpose.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Revizija se zavrže.
Tožniki nosijo sami svoje stroške revizijskega postopka.
[JEDRO]
Tožniki od tožene stranke zahtevajo plačilo odškodnine. Uveljavljajo samostojne zahtevke in ne nastopajo v vlogi enotnih sospornikov. Vrednost izpodbijanega predmeta za enajstega tožnika znaša 79.285,60 EUR, za dvanajsto tožnico 3.964,28 EUR, za trinajsto tožnico ter za štirinajstega in petnajstega tožnika 1.268,57 EUR. Pri subjektivni kumulaciji tožbenih zahtevkov navadnih sospornikov se vrednost spornega predmeta namreč ne sešteva po petem odstavku 367. člena ZPP v povezavi s 41. členom ZPP.
Ker je glede na navedeno vrednost spornega predmeta treba presojati ločeno za posamezne tožnike, ta za nobenega ne dosega revizijskega praga (200.000,00 EUR). Revizija tako ni dovoljena, zato jo je Vrhovno sodišče zavrglo (377. člen ZPP).
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče druge stopnje je pravnomočno zavrnilo tožbeni zahtevek za povračilo škode, ki naj bi jo bila tožena stranka dolžna plačati tožnikom kot nekdanjim delničarjem družbe T. d. d.
2. Zoper sodbo sodišča druge stopnje enajsti tožnik, dvanajsta in trinajsta tožnica ter štirinajsti in petnajsti tožnik vlagajo revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlagajo, da revizijsko sodišče sodbo sodišča druge stopnje spremeni tako, da tožbenemu zahtevku revidentov ugodi, podrejeno pa, da sodbi sodišč druge in prve stopnje razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
3. Revizija ni dovoljena.
4. Revizija je v gospodarskih sporih dovoljena le, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 200.000,00 EUR (490. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP) ali če jo na predlog stranke dopusti Vrhovno sodišče (tretji odstavek 367. člena ZPP).
5. Tožniki od tožene stranke zahtevajo plačilo odškodnine. Uveljavljajo samostojne zahtevke in ne nastopajo v vlogi enotnih sospornikov. Vrednost izpodbijanega predmeta za enajstega tožnika znaša 79.285,60 EUR, za dvanajsto tožnico 3.964,28 EUR, za trinajsto tožnico ter za štirinajstega in petnajstega tožnika 1.268,57 EUR. Pri subjektivni kumulaciji tožbenih zahtevkov navadnih sospornikov se vrednost spornega predmeta namreč ne sešteva po petem odstavku 367. člena ZPP v povezavi s 41. členom ZPP.(1)
6. Ker je glede na navedeno vrednost spornega predmeta treba presojati ločeno za posamezne tožnike, ta za nobenega ne dosega revizijskega praga (200.000,00 EUR). Revizija tako ni dovoljena, zato jo je Vrhovno sodišče zavrglo (377. člen ZPP).
7. Odločitev o stroških temelji na določbi prvega odstavka 165. člena v zvezi s 154. členom ZPP.
---.---
Op. št. (1): Glej npr. sklepe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 159/2011 z dne 19. 7. 2012, II Ips 69/2009 z dne 13. 9. 2012 in II Ips 330/2011 z dne 20. 9. 2012.