Supreme Court rejects revision request for failure to specify legal issue and cite specific precedent.

Predlog se zavrže.

[JEDRO]

Predlagatelja le polemizirata z materialnopravnimi razlogi pravnomočne sodbe, pri čemer pavšalno navajata očitek bistvene kršitve in na več mestih nedovoljeno izpodbijata dejanske ugotovitve.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Tožnik od sodišča zahteva, naj razsodi, da sta mu toženca dolžna izstaviti zemljiškoknjižno listino, na podlagi katere se bo vknjižil kot solastnik pri parc. št. 2073, vpisani v vl. št. 337 k. o. ..., pri solastninskem deležu prve toženke do 6/36 in pri solastninskem deležu drugega toženca do 6/36.

2. Toženca z nasprotno tožbo uveljavljata, naj se Pogodba o odplačni razdružitvi nepremičnin, ki naj bi bila sklenjena 22. 6. 1998 (kar je sicer sporno, saj naj bi bila sklenjena na različnih naslovih, vendar istega dne), razveljavi v delu, ki se nanaša na M. F. oziroma sedaj njegove pravne naslednike in tožnika.

3. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku po tožbi, tožbeni zahtevek po nasprotni tožbi pa je zavrnilo. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožencev in potrdilo izpodbijano sodbo.

4. Zoper to sodbo sta toženca (tožnika po nasprotni tožbi) na podlagi 367.b člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) vložila predlog za dopustitev revizije, v katerem zatrjujeta, da gre v konkretnem primeru za odstop od ustaljene sodne prakse. Ta je enotna, da neizpolnitev bistvene sestavine pogodbe pomeni njeno razveljavitev po samem zakonu. Prav tako je sodna praksa enotna glede nadpolovičnega prikrajšanja. Pojasnjujeta, da je pravni temelj za sporno pridobitev lastninske pravice odplačni prevzem solastninskih deležev v smislu 33. člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR) v zvezi z 72. členom Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR). Pravni posel, na podlagi katerega naj bi bila pridobljena (so)lastninska pravica, je pogodba o odplačni razdružitvi nepremičnin, v zvezi s katero nista znana ne pravi datum ne pravi kraj sklenitve, pa tudi sicer je sama sklenitev pogodbe sporna, zlasti njen podpis s strani pravnega prednika tožencev M. F. Opozarjata, da sta uveljavljala dva izpodbojna razloga, in sicer dejstvo, da tožnik sporne pogodbe ni izpolnil, kar pomeni, da je pogodba razvezana po samem zakonu, ter nadpovprečno prikrajšanje. Nepremičnina, na katero se nanaša sporni pravni posel, je namreč nepozidano stavbno zemljišče, cena v pogodbi pa je cena kmetijskih zemljišč. Ugotovitev, da naj bi pogodbo namesto tožnika izpolnil R. Š., je pravno nevzdržna in zanjo ni nobene pravne podlage, pogodba pa sama po sebi tudi nima pravnega smisla. Prav tako ni mogoče prezreti, da je imela na sporni nepremičnini M. predkupno pravico.

5. Predlog ni popoln.

6. Stranka mora v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse (četrti odstavek 367.b člena ZPP).

7. Zakon torej v zvezi z obveznimi sestavinami predloga za dopustitev revizije postavlja stroge formalne zahteve, katerih predlagatelja nista izpolnila. Iz povzetih navedb iz predloga je razvidno, da toženca le polemizirata z materialnopravnimi razlogi pravnomočne sodbe, pri čemer pavšalno navajata (neutemeljen) očitek bistvene procesne kršitve in na več mestih nedovoljeno izpodbijata dejanske ugotovitve sodišč nižjih stopenj(1), ne izpostavita in ne opredelita pa (niti enega) pravnega vprašanja, o katerem naj bi Vrhovno sodišče odločilo.(2) Poleg tega se le posplošeno sklicujeta na odstop od ustaljene sodne prakse; pri zatrjevanju tega ne navedeta opravilne številke prav nobene odločbe Vrhovnega sodišča ali kakšnega od višjih sodišč, od katere naj bi izpodbijana odločitev odstopala.

8. Vrhovno sodišče je nepopoln predlog na podlagi šestega odstavka 367.b člena ZPP zavrglo.

---.---

Op. št. (1): Primerjaj tretji odstavek 370. člena ZPP.

Op. št. (2): Vloga predlagateljev je torej po vsebini revizija, saj vsebuje (zgolj) revizijske razloge in utemeljitev nekaterih od njih, kar pa ne zadošča. Ravno konkretna in natančna opredelitev pravnega vprašanja, ki se nanaša na odločilno materialnopravno stališče izpodbijane sodbe in o katerem se pričakuje odločitev Vrhovnega sodišča, ter njegove pomembnosti

za pravni red kot celoto

je ključna sestavina predloga za dopustitev revizije; primerjaj odločbe Vrhovnega sodišča RS II DoR 491/2010 z dne 31. 3. 2011, III DoR 18/2011 z dne 18. 4. 2011 in II DoR 325/2011 z dne 5. 10. 2011.