Appeal permission rejected for failure to meet strict statutory requirements under Article 367.b of the Civil Procedure Act.

Predlog se zavrže.

[JEDRO]

Predlog za dopustitev revizije ne izpolnjuje strogih pogojev iz četrtega odstavka 367.b člena ZPP.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da je toženka dolžna tožniku plačati znesek 3.640,72 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznega zneska dalje do plačila.

2. Sodišče druge stopnje je po opravljeni pritožbeni obravnavi pritožbi toženke delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je zahtevek zavrnilo. V ostalem je pritožbo zavrglo.

3. Zoper navedeno odločitev je tožnik vložil predlog za dopustitev revizije. Izpodbija dejansko ugotovitev pritožbenega sodišča, da pravdni stranki nista v pogodbenem razmerju oziroma da tožniku ni uspelo dokazati obstoja dogovora. Po njegovem mnenju je sodišče druge stopnje napravilo napačno dokazno oceno, saj je napačno uporabilo določbe o dokaznem bremenu, dokazovanju in presoji izvedenih dokazov. Sodišče izpovedb pravdnih strank in B. ni ocenjevalo po enakih merilih. Zdi se mu logično, da se je toženka obrnila na B., ker sta bila sošolca, po drugi strani pa se mu zdi nelogično, da je B. zato, ker naj bi bila s toženko sošolca, posredoval pri tožniku glede posoje avtomobila. Ob takšnem „razmišljanju“ bi bilo povsem logično in življenjsko, da se je B. obrnil na tožnika zaradi poznanstva in posredoval po naročilu toženke. Nadalje ni logičen zaključek, da se je toženka obrnila na B., ko pa je škodo na njenem avtomobilu ocenil drug cenilec. Sodišče ne poda prepričljive razlage, zakaj verjame toženki. Ne upošteva nasprotij v njenih izpovedbah ne dejstva, da ima toženka interes, da zagovor oblikuje v smeri razbremenitve odgovornosti. Po mnenju predlagatelja sta izpovedbi tožnika in B. logični in življenjski. Ker je pritožbeno sodišče pri dokazovanju dejstev, ki jih je zatrjevala posamezna stranka, uporabilo različen dokazni standard, je v razmerju do tožnika ravnalo pristransko in diskriminatorno, s tem pa poseglo v njegovo ustavno pravico do enakosti in do enakega varstva pravic. Opisana kršitev ima za posledico kršitev pravil o dokaznem bremenu in hkrati odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča v zadevah II Ips 755/2007 in 756/2007. Napačna dokazna ocena ima za posledico bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), saj so razlogi o odločilnih dejstvih nejasni, nelogični in v medsebojnem nasprotju. Dokazna ocena tudi ni prepričljiva, če se upošteva nesporne ugotovitve, da zavarovalnica vozil ne izroča in jih nikoli ni ter da toženki nadomestni avtomobil ni bil nikoli odobren.

4. Predlog ni popoln.

5. Po četrtem odstavku 367.b člena ZPP mora stranka v predlogu (med drugim) natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost in kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve pa mora opisati natančno in konkretno. Zakon torej postavlja stroge zahteve po obveznih sestavinah predloga za dopustitev revizije, ki pa jim predlagatelj ni zadostil. Sicer je iz predloga razbrati, da izpodbija pravilnost dokazne ocene sodišča druge stopnje v povezavi z uveljavljanjem kršitev pravil o dokazovanju, vendar pa ostajajo te procesne kršitve opisane na načelni in (pre)splošni ravni ter brez njihove umestitve v sistem kršitev pravdnega postopka. Zgolj nizanje razlogov za procesno nepravilnost odločbe (nepravilnost dokazne ocene) ne zadošča. Procesna kršitev, ki naj bi jo zagrešilo sodišče druge stopnje in glede katere se pričakuje odločitev Vrhovnega sodišča, mora namreč biti opisana natančno in konkretno. Brez tega sodišče namreč ne more opraviti svoje naloge, da odgovori na pravna vprašanja, ki so pomembna z vidika pravnega reda kot celote. Ker tožnik ni ravnal v skladu s citirano določbo, je Vrhovno sodišče njegov predlog zavrglo kot nepopoln (šesti odstavek 367.b člena ZPP).