Legislator Case Law & Legislation
Sklep II DoR 371/2013 ECLI:SI:VSRS:2014:II.DOR.371.2013 AI generated

Supreme Court allows appeal regarding conditions for suspensive clauses and legal relationships in property disputes.

Case Number Sklep II DoR 371/2013
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Allowed / Granted

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court of Slovenia granted the applicant's request to permit a review of the lower court's decision. The applicant argued that a specific statement was legally binding only if suspensive conditions were met and questioned whether a legal relationship existed between the parties. The court found the request admissible because the lower courts had not fully addressed these specific legal questions regarding the validity of the statement and the nature of the relationship.

Legislator headnote

AI generated

367. a odst. 1 ZPP; 367. c odst. 3 ZPP: The Supreme Court may permit a review when the lower courts fail to address specific legal questions raised by the parties, even if the primary claim was dismissed.

Keywords

AI generated
suspensive conditions legal relationship property dispute review admissibility legal successor ZPP review legal binding force

Cited Legislation

AI generated
367. a odst. 1 ZPP
367. c odst. 3 ZPP
59. člen Obligacijskega zakonika
Navaja, da je bila sporna izjava dana pod izrecno navedenim odložnim pogojem, zato ne učinkuje, dokler ne nastopi odložni pogoj (59. člen Obligacijskega zakonika - v nadaljevanju OZ).
par. 974 Občega državljanskega zakonika
Ali je pravno razmerje med pravdnima strankama potrebno opredeliti kot prekarijsko razmerje v smislu pravila par. 974 Občega državljanskega zakonika?

Cited Case Law

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Revizija se dopusti glede pravnih vprašanj:

Ali pomeni pasivnost tožnikovih (singularnih) pravnih prednikov zaradi neizpolnitve odložnih pogojev, pod katerimi je bila dana sporna izjava (B3), njihovo (konkludentno) strinjanje z izgradnjo sporne infrastrukture, ki jo je prek predmetnega zemljišča postavila toženka?

Ali lahko toženka pridobi na predmetni nepremičnini stvarno služnost za postavitev električnega voda ter njegovo vzdrževanje s priposestvovanjem?

Ali je pravno razmerje med pravdnima strankama potrebno opredeliti kot prekarijsko razmerje v smislu pravila par. 974 Občega državljanskega zakonika?

Ali sporna izjava (B3) pravno zavezuje tožnika kot podpisnikovega singularnega pravnega naslednika?

[JEDRO]

Revizija se dopusti glede pravnih vprašanj:

- ali pomeni pasivnost tožnikovih (singularnih) pravnih prednikov zaradi neizpolnitve odložnih pogojev, pod katerimi je bila dana sporna izjava (B3), njihovo (konkludentno) strinjanje z izgradnjo sporne infrastrukture, ki jo je prek predmetnega zemljišča postavila toženka?

- ali lahko toženka pridobi na predmetni nepremičnini stvarno služnost za postavitev električnega voda ter njegovo vzdrževanje s priposestvovanjem?

- ali je pravno razmerje med pravdnima strankama potrebno opredeliti kot prekarijsko razmerje v smislu pravila par. 974 Občega državljanskega zakonika?

- ali sporna izjava (B3) pravno zavezuje tožnika kot podpisnikovega singularnega pravnega naslednika?

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je v ponovljenem sojenju tožbenemu zahtevku v I. in II. točki izreka sodbe delno ugodilo in odločilo, da je toženka dolžna v roku 30 dni na svoje stroške odstraniti predmetni daljnovod, v kolikor poteka po tožnikovi nepremičnini in vzpostaviti prejšnje stanje, takšne obveznosti pa se lahko oprosti, če v roku 15 dni s tožnikom sklene pogodbo o ustanovitvi stvarne služnosti gradnje, vzdrževanje in obnove tega daljnovoda v njeno korist proti plačilu nadomestila v višini 12.397,50 EUR. Kar je glede res in solutione tožnik zahteval več (6.512,20 EUR), je zavrnilo. V III. In IV. točki izreka sodbe je odločilo tudi, da je toženka dolžna tožniku iz naslova uporabnine v roku 15 dni plačati znesek 4.339,16 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi, kar pa je tožnik iz naslova uporabnine zahteval več, je zavrnilo. V V. točki izreka sodbe je odločilo o stroških postopka.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbama obeh pravdnih strank delno ugodilo in v I. delu izreka sodbo sodišča prve stopnje v zvezi s popravnim sklepom spremenilo v I. in II. točki izreka, tako da je v celoti zavrnilo primarni tožbeni zahtevek, ter razveljavilo odločitev o stroških in zadevo zaradi odločanja o podrednem tožbenem zahtevku (plačila odškodnine) in o stroških postopka vrnilo v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. V II. delu izreka je pritožbi v ostalem zavrnilo in v izpodbijanem, a nespremenjenem in nerazveljavljenem delu (točka III. izreka sodbe) potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. V III. delu izreka je odločanje o pritožbenih stroških pridržalo za končno odločbo.

3. Predlog za dopustitev revizije zoper sodbo sodišča druge stopnje je vložil tožnik. Predlaga, da Vrhovno sodišče dopusti revizijo glede štirih vprašanj:

1) Ali pomeni pasivnost tožnikovih (singularnih) pravnih prednikov (konkludentno) zaradi neizpolnitve odložnih pogojev, pod katerimi je bila dana sporna izjava (B3), njihovo (konkludentno) strinjanje z izgradnjo sporne infrastrukture, ki jo je prek predmetnega zemljišča postavila toženka?

2) Ali lahko toženka pridobi na predmetni nepremičnini stvarno služnost za postavitev električnega voda ter njegovo vzdrževanje s priposestvovanjem?

3) Ali je pravno razmerje med pravdnima strankama potrebno opredeliti kot prekarijsko razmerje v smislu pravila par. 974 Občega državljanskega zakonika (v nadaljevanju ODZ)?

4) Ali sporna izjava (B3) pravno zavezuje tožnika kot podpisnikovega singularnega pravnega naslednika?

Navaja, da je bila sporna izjava dana pod izrecno navedenim odložnim pogojem, zato ne učinkuje, dokler ne nastopi odložni pogoj (59. člen Obligacijskega zakonika - v nadaljevanju OZ). Ker odložna pogoja nista bila izpolnjena, izjava nima učinkov. Pritožbeno sodišče se ni opredelilo glede toženkinega morebitnega priposestvovanja, sicer pa do priposestvovanja niti ni prišlo, saj toženka ni bila niti zakoniti niti dobroverni posestnik. Toženka bi morala izpeljati postopek razlastitve ali omejitve lastninske pravice po Zakonu o urejanju prostora (v nadaljevanju ZUreP-1) in Energetskem zakonu (v nadaljevanju EZ). O prvih dveh vprašanjih ni sodne prakse Vrhovnega sodišča. V zvezi s tretjim vprašanjem navaja, da je razmerje med pravdnima strankama mogoče opredeliti kot prekarij (974. člen ODZ) - neobvezno posodbo do preklica. S tem ko je tožnik vložil tožbo, je prekarij preklical. Sodba sodišče druge stopnje je v nasprotju z ustaljeno sodno prakso Vrhovnega sodišča. V zvezi s tem se sklicuje na sklep II Ips 725/2008 z dne 12. 1. 2012 in sklep II Ips 1171/2008 z dne 15. 3. 2012. Tožnika sporna izjava ne zavezuje, saj je bila dana s strani njegovih pravnih prednikov (on je njihov singularni pravni naslednik). Sodba sodišča druge stopnje je zato tudi v nasprotju s sodno prakso Vrhovnega sodišča, v zvezi s tem se sklicuje na II Ips 95/2010 z dne 13. 5. 2010.

4. Predlog je utemeljen.

5. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so glede vprašanj, izpostavljenih v tožnikovem predlogu in opredeljenih v izreku tega sklepa, podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in je zato revizijo dopustilo (tretji odstavek 367. c člena ZPP).