Zakon o socialnem varstvu (ZSV) (zsv)

1. člen

Socialno varstvena dejavnost obsega preprečevanje in reševanje socialne problematike posameznikov, družin in skupin prebivalstva.

1.a člen

S tem zakonom se prenaša v slovenski pravni red Direktiva 2012/29/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj ter o nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2001/220/PNZ (UL L št. 315 z dne 14. 11. 2012, str. 57) zadnjič popravljena s Popravkom (UL L št 287 z dne 31. 10. 2015, str. 87) v delu, ki se nanaša na zagotavljanje podpore žrtvam kaznivih dejanj.

2. člen

Država zagotavlja in razvija delovanje socialno varstvenih zavodov, ustvarja pogoje za zasebno delo v socialno varstveni dejavnosti ter podpira in spodbuja razvoj samopomoči, dobrodelnosti, oblik neodvisnega življenja invalidov ter drugih oblik prostovoljnega dela na področju socialnega varstva.

Socialno varstveni program, ki ga sprejme Državni zbor

- določi strategijo razvoja socialnega varstva;

- opredeli prednostna razvojna področja socialnega varstva;

- opredeli specifične potrebe in možnosti posameznih območij;

- določi mrežo javne službe, ki jo zagotavlja država.

3. člen

Pravice iz socialnega varstva po tem zakonu obsegajo storitve in ukrepe, namenjene preprečevanju in odpravljanju socialnih stisk in težav posameznikov, družin in skupin prebivalstva.

4. člen

Pravice do storitev se uveljavljajo po načelih enake dostopnosti in proste izbire oblik za vse upravičence pod pogoji, ki jih določa zakon.

5. člen

Upravičenci po tem zakonu so državljani Republike Slovenije, ki imajo stalno prebivališče v Sloveniji ter tujci, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje v Sloveniji.

Državljani Republike Slovenije, ki nimajo stalnega prebivališča v Sloveniji, ter tujci, ki nimajo dovoljenja za stalno prebivanje v Sloveniji, uveljavljajo pravice do posameznih storitev v primerih in pod pogoji, ki jih določa ta zakon.

6. člen

Dejavnosti, potrebne za delovanje in razvoj sistema socialnega varstva, obsegajo zlasti vzpostavitev, vzdrževanje in razvijanje zbirk podatkov s področja socialnega varstva in informacijski sistem, raziskovalne dejavnosti, eksperimentalne in razvojne programe, izobraževanje in usposabljanje kadrov po programih, ki ustrezajo potrebam dejavnosti in mednarodnim standardom, načrtovanje in spremljanje socialne in socialno varstvene politike ter razvoj stroke.

7. člen

Informacijske, analitične, strokovno-dokumentacijske in programske dejavnosti za področje socialnega varstva ter izvajanje temeljnega, aplikativnega in razvojno raziskovalnega dela na tem področju opravlja inštitut, ki ga ustanovi država kot javni zavod.

8. člen

Za spremljanje politike ter dajanje pobud in mnenj k razvojnim usmeritvam na področju socialnega varstva se pri ministrstvu, pristojnem za socialno varstvo, ustanovi strokovni svet.

Strokovni svet opravlja zlasti naslednje naloge

- sodeluje pri pripravi socialno varstvenega programa;

- spremlja potrebe na področju socialnega varstva v Republiki Sloveniji in predlaga programe ukrepov;

- sodeluje pri pripravi normativov in standardov storitev;

- predlaga in spremlja programe znanstveno raziskovalnih nalog na področju socialnega varstva;

- daje mnenje k socialnovarstvenim storitvam in programom, kadar zanj zaprosi minister, pristojen za socialno varstvo.

Člane strokovnega sveta imenuje minister, pristojen za socialno varstvo, iz vrst priznanih strokovnjakov s področja socialne politike na predlog socialne zbornice.

9. člen

Država skrbi za preprečevanje socialno varstvene ogroženosti, zlasti tako, da s sistemskimi ukrepi na področju davčne politike, zaposlovanja in dela, štipendijske politike, stanovanjske politike, družinske politike, zdravstva, vzgoje in izobraževanja in na drugih področjih vpliva na socialni položaj prebivalcev kakor tudi na razvoj demografsko ogroženih območij.

Ukrepe iz prejšnjega odstavka določijo področni zakoni.

II. SOCIALNO VARSTVENE STORITVE

10. člen

Socialno varstvene storitve (v nadaljnjem besedilu: storitve), namenjene preprečevanju socialnih stisk in težav (socialna preventiva), obsegajo aktivnosti in pomoč za samopomoč posamezniku, družini in skupinam prebivalstva.

11. člen

Storitve, namenjene odpravljanju socialnih stisk in težav so

1. prva socialna pomoč,

2. osebna pomoč,

3. podpora žrtvam kaznivih dejanj,

4. pomoč družini za dom,

4.a pomoč družini na domu,

4.b socialni servis,

5. institucionalno varstvo,

6. vodenje in varstvo ter zaposlitev pod posebnimi pogoji,

7. pomoč delavcem v podjetjih, zavodih ter pri drugih delodajalcih,

8. podpora v skupnosti za odrasle osebe,

9. podpora v skupnosti za mladoletne osebe do 18. leta (v nadaljnjem besedilu: podpora mladoletni osebi).

Storitve iz 1. do 4. točke prejšnjega odstavka se izvajajo po normativih in standardih, ki jih predpiše minister, pristojen za socialno varstvo, storitve iz 4.a, 4.b, 5., 6., 8. in 9. točke prejšnjega odstavka pa se izvajajo po normativih in standardih, ki jih predpiše minister, pristojen za institucionalno varstvo, pomoč družini na domu, vodenje in varstvo ter zaposlitve pod posebnimi pogoji, podporo v skupnosti za odrasle osebe in podporo mladoletni osebi.

12. člen

Prva socialna pomoč po tem zakonu obsega pomoč pri prepoznavanju in opredelitvi socialne stiske in težave, oceno možnih rešitev ter, seznanitev upravičenca o vseh možnih oblikah socialno varstvenih storitev in dajatev, ki jih lahko uveljavi ter o obveznostih, ki so povezane z oblikami storitev in dajatev, kakor tudi seznanitev upravičenca o mreži in programih izvajalcev, ki nudijo socialno varstvene storitve in dajatve.

13. člen

Osebna pomoč po tem zakonu obsega svetovanje, urejanje in vodenje z namenom, da bi posamezniku omogočili razvijanje, dopolnjevanje, ohranjanje ter izboljšanje socialnih zmožnosti.

14. člen

Upravičenec do storitev iz 12. in 13. člena tega zakona je vsakdo, ki se znajde v socialni stiski in težavi.

14.a člen

Podpora žrtvam kaznivih dejanj po tem zakonu obsega strokovno podporo in strokovno svetovanje osebi, ki ji je bila s kaznivim dejanjem neposredno povzročena kakršnakoli škoda.

Strokovna podpora zajema prepoznavanje stiske upravičenca, seznanjanje in usmerjanje. Strokovna podpora in strokovno svetovanje se izvajata z namenom, da bi žrtvi kaznivega dejanja omogočili ustrezno psihološko, socialno in finančno izboljšanje položaja, nastalega zaradi storjenega kaznivega dejanja.

Ne glede na 5. člen tega zakona, je upravičenec do storitve podpore žrtvam kaznivih dejanj lahko vsakdo, ki je žrtev kaznivega dejanja, storjenega v Republiki Sloveniji, ne glede na to, ali je kaznivo dejanje prijavil. Kadar je kaznivo dejanje storjeno izven ozemlja Republike Slovenije, je upravičenec oseba, ki ima v Republiki Sloveniji stalno ali začasno prebivališče.

Kadar je neposredna posledica kaznivega dejanja smrt osebe, se za upravičence do podpore iz prejšnjega odstavka štejejo tudi njen zakonec oziroma oseba, s katero je živela v zunajzakonski skupnosti, njeni krvni sorodniki v ravni vrsti, njen posvojenec ali posvojitelj, njeni bratje in sestre ter osebe, ki jih je preživljala oziroma jih je bila dolžna preživljati.

15. člen

Pomoč družini za dom obsega strokovno svetovanje in pomoč pri urejanju odnosov med družinskimi člani in pri skrbi za otroke ter usposabljanje družine za opravljanje njene vloge v vsakdanjem življenju.

15.a člen

Pomoč družini na domu obsega socialno oskrbo upravičenca v primeru invalidnosti, starosti in v drugih primerih, v katerih lahko socialna oskrba na domu nadomesti institucionalno varstvo.

15.b člen

Socialni servis obsega pomoč pri hišnih in drugih opravilih v primeru otrokovega rojstva, bolezni, invalidnosti, starosti, v primeru nesreč in v drugih primerih, v katerih je ta pomoč potrebna, da se oseba lahko vključi v vsakdanje življenje.

16. člen

Institucionalno varstvo po tem zakonu obsega vse oblike pomoči v zavodu, v drugi družini z namenom izvajanja rejniške dejavnosti ali drugi organizirani obliki, s katerimi se upravičencem nadomeščajo ali dopolnjujejo funkcije doma in lastne družine, zlasti pa bivanje, organizirana prehrana in varstvo ter zdravstveno varstvo.

Institucionalno varstvo otrok in mladoletnikov, prikrajšanih za normalno družinsko življenje po tem zakonu obsega poleg storitev iz prejšnjega odstavka že vzgojo in pripravo za življenje.

Institucionalno varstvo otrok, mladostnikov in odraslih oseb do 26. leta starosti z zmerno, težjo ali težko motnjo v duševnem razvoju, ki so usmerjene v program vzgoje in izobraževanja po posebnem zakonu, obsega poleg storitev iz prvega odstavka tega člena še usposabljanje po posebnem zakonu, oskrbo in vodenje.

16.a člen

Podpora v skupnosti za odrasle osebe obsega vse oblike pomoči uporabnikom za zagotavljanje pravice do življenja v skupnosti, kar vključuje podporo pri skrbi zase, podporo pri gospodinjskih opravilih, podporo pri vključevanju v skupnostno okolje, podporo pri preselitvi iz institucije v skupnost in podporo za dvig kakovosti življenja. Podpora v skupnosti za odrasle osebe zajema tudi podporo v drugi družini.

Podpora pri skrbi zase obsega podporo pri oblačenju, pri uporabi stranišča, kopanje, podporo pri umivanju in osebni higieni, pri hranjenju in pitju, pri gibanju, pri uporabi ortopedskih pripomočkov, pri pripravi in jemanju zdravil, spremstvo, ki obsega pomoč pri gibanju, orientaciji v prostoru in pri osebnih opravkih, organiziranje prevozov in drugih primerljivih storitev, ki so podrobneje opredeljene v dogovoru iz 16.f člena tega zakona.

Podpora pri gospodinjskih opravilih, ki ne vključujejo vsakdanjih opravil, ki so namenjena celotni družini uporabnika, obsega podporo pri čiščenju, pranju in pospravljanju, podporo pri pripravi in strežbi obrokov, pomoč pri nakupovanju, pomoč pri vzdrževanju stanovanja oziroma hiše, kjer upravičenec živi in drugih primerljivih storitev, ki so podrobneje opredeljene v dogovoru iz 16.f člena tega zakona.

Podpora pri vključevanju v skupnostno okolje obsega vzpostavljanje in ohranjanje socialne mreže uporabnika, spoznavanje aktivnosti in akterjev v lokalnem okolju, spremstvo uporabnika na različne dogodke, pomoč pri iskanju njegove zaposlitve, mentorstvo in pomoč uporabniku na delovnem mestu, mentorstvo in pomoč uporabniku v izobraževalnem procesu, pomoč pri komunikaciji in drugih primerljivih storitev, ki so podrobneje opredeljene v dogovoru iz 16.f člena tega zakona.

Podpora pri preselitvi iz institucije obsega podporo pri pripravah na selitev, iskanje primerne namestitve, podporo pri pripravi bivalnega okolja, vzpostavljanju njegove socialne mreže, neposredno pomoč pri selitvi in drugih primerljivih storitev, ki so podrobneje opredeljene v dogovoru iz 16.f člena tega zakona.

Podpora za dvig kakovosti življenja obsega podporo pri pripravi na življenje uporabnika v skupnosti, reševanju njegovih osebnih in socialnih stisk, podporo v kriznih situacijah, socialno preventivo, vrstniško podporo in drugih primerljivih storitev, ki so podrobneje opredeljene v dogovoru iz 16.f člena tega zakona.

Glede na potrebe uporabnika podpora v skupnosti za odrasle osebe lahko obsega tudi zdravstveno varstvo, ki se zagotavlja v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno dejavnost.

Podpora v skupnosti za odrasle osebe se izvaja na domu uporabnika, v katerem živi največ šest oseb, razen v primeru, ko so te osebe v sorodstvenem razmerju z uporabnikom, ko je skupno število oseb lahko tudi večje. Kot dom uporabnika se šteje tudi bivanje pri drugi družini, ki ni sestavljena iz družinskih članov uporabnika.

Storitev podpora v skupnosti za odrasle osebe ni združljiva s storitvijo institucionalnega varstva iz tega zakona, s storitvami dolgotrajne oskrbe na podlagi zakona, ki ureja dolgotrajno oskrbo, osebno asistenco na podlagi zakona, ki ureja osebno asistenco, in s storitvami socialnega vključevanja invalidov na podlagi zakona, ki ureja socialno vključevanje invalidov.

Storitev podpora v skupnosti za odrasle osebe je združljiva s storitvijo pomoč družini na domu in storitvijo vodenje in varstvo ter zaposlitev pod posebnimi pogoji iz tega zakona.

V primeru kombiniranja storitev iz prejšnjega odstavka se storitev podpora v skupnosti za odrasle osebe ne more izvajati istočasno z drugo storitvijo.

16.b člen

Do podpore v skupnosti za odrasle osebe so upravičene odrasle osebe z motnjami v duševnem razvoju, s težavami v duševnem zdravju, s senzornimi motnjami, motnjami v gibanju ali z napredovalo kronično oziroma neozdravljivo boleznijo ob koncu življenja in ki potrebujejo podporo za neodvisno življenje v skupnosti. Pri tem gre predvsem za odrasle osebe

- z dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju;

- z lažjo motnjo v duševnem razvoju, ki so trajno nezaposljive ali trajno nezmožne za delo;

- z zmerno, težjo ali težko motnjo v duševnem razvoju;

- z avtizmom ali z več motnjami (odrasle osebe z motnjo v duševnem razvoju, osebnostnimi motnjami, težavami v duševnem zdravju, gibalnimi in senzornimi oviranostmi ali s poškodbami glave);

- s težjo ali težko obliko gibalne ali senzorne oviranosti, ki potrebujejo pomoč pri samostojnem življenju;

- z napredovalo kronično oziroma neozdravljivo boleznijo ob koncu življenja; ali

- s težavami v duševnem zdravju, osebe z več motnjami (težave v duševnem razvoju in dolgotrajne težave v duševnem zdravju).

Do podpore v skupnosti za odrasle osebe niso upravičene osebe iz prejšnjega odstavka, ki jim je v kazenskem postopku v skladu s kazenskim zakonikom izrečen varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu oziroma varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti, dokler se varnostni ukrep izvršuje, ali ki so po zakonu, ki ureja duševno zdravje, sprejete na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice ali v obravnavo v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda, dokler zdravljenje ali obravnava traja.

16.c člen

Podpora mladoletni osebi obsega storitve podpore družinam pri skrbi za otroka oziroma mladostnika do 18. leta starosti iz 16.č člena tega zakona kot upravičenca.

Storitve podpore iz prejšnjega odstavka vključujejo

- podporo pri skrbi za uporabnika;

- podporo pri gospodinjskih opravilih, ki so vezana izključno na potrebe uporabnika;

- podporo uporabniku pri njegovem vključevanju v domače in skupnostno okolje za dvig kakovosti življenja;

- podporo uporabniku pri njegovi premestitvi iz institucionalnega varstva v domače okolje in

- pomoč pri jemanju zdravil in opravljanju drugih aktivnosti v zvezi z zdravjem uporabnika, ki jih sicer zanj opravlja njegov zakoniti zastopnik oziroma skrbnik, in za katere se ne zahteva posebnih znanj.

Podpora pri skrbi za uporabnika obsega pomoč pri oskrbi in negi otroka, podporo pri oblačenju, pri osebni higieni, pri hranjenju in pitju, pri gibanju in uporabi ortopedskih pripomočkov, spremstvo, ki obsega pomoč pri gibanju, orientaciji v prostoru in pri osebnih opravkih, organiziranje prevozov ter drugih primerljivih storitev, ki so podrobneje opredeljene v dogovoru iz 16.f člena tega zakona.

Podpora pri gospodinjskih opravilih obsega podporo pri čiščenju, pranju in pospravljanju, podporo pri pripravi in strežbi obrokov, pomoč pri nakupovanju in drugih primerljivih storitev, ki so podrobneje opredeljene v dogovoru iz 16.f člena tega zakona.

Podpora uporabniku pri njegovem vključevanju v domače in skupnostno okolje za dvig kakovosti življenja obsega vzpostavljanje in ohranjanje socialne mreže uporabnika, spoznavanje aktivnosti in akterjev v lokalnem okolju, spremstvo uporabnika na različne dogodke in prostočasne aktivnosti, dnevno varstvo in aktivno preživljanje prostega časa, podpora pri ohranjanju pridobljenih znanj in sposobnosti, pomoč pri komunikaciji, podporo pri pripravi na življenje v skupnosti, reševanju osebnih in socialnih stisk, podporo v kriznih situacijah, socialno preventivo, vrstniško podporo in druge primerljive storitve ki so podrobneje opredeljene v dogovoru iz 16.f člena tega zakona.

Podpora uporabniku pri njegovi premestitvi iz institucionalnega varstva v domače okolje obsega podporo pri pripravah na selitev, podporo uporabniku in njegovi družini ob reintegraciji, podporo pri pripravi bivalnega okolja uporabnika, vzpostavljanju njegove socialne mreže, spoznavanju okolja in neposredno pomoč pri selitvi in drugih primerljivih storitev, ki so podrobneje opredeljene v dogovoru iz 16.f člena tega zakona.

Podpora mladoletni osebi se izvaja na domu družine uporabnika, kar zajema tudi njegovo neposredno življenjsko okolje.

Storitev podpore mladoletni osebi ni združljiva s storitvijo institucionalnega varstva iz tega zakona.

Storitev podpore mladoletni osebi je združljiva s storitvijo pomoč družini na domu in storitvijo strokovne pomoči družini za dom.

V primeru kombiniranja storitev s storitvami iz prejšnjega odstavka se storitev podpore mladoletni osebi ne more izvajati istočasno z drugo storitvijo.

16.č člen

Do podpore mladoletni osebi so upravičeni otroci oziroma mladostniki do 18. leta starosti, ki potrebujejo podporo za življenje v skupnosti. Pri tem gre predvsem za otroke oziroma mladostnike do 18. leta starosti

- s težjo, težko ali funkcionalno težko motnjo v duševnem razvoju, avtizmom oziroma težko ali funkcionalno težko gibalno oviranostjo;

- z več motnjami v duševnem ali telesnem razvoju (npr. otroci oziroma mladostniki z motnjo v duševnem razvoju, s hudimi motnjami vedenja in osebnosti, gibalnimi in senzornimi oviranostmi ali poškodbami možganov); ali

- z dolgotrajno hudo boleznijo ali hudim zdravstvenim stanjem iz seznama težkih, kroničnih bolezni ali stanj po zakonu, ki ureja starševsko varstvo in družinske prejemke.

16.d člen

Vključitev v storitev podpora v skupnosti za odrasle osebe ali v podporo mladoletni osebi je prostovoljna. Postopek za uveljavljanje podpore v skupnosti za odrasle osebe oziroma podpore mladoletni osebi se začne z vlogo posameznika, njegovega zakonitega zastopnika ali skrbnika, naslovljeno na posameznega izvajalca podpore v skupnosti za odrasle osebe oziroma podpore mladoletni osebi iz 54.c člena tega zakona (v nadaljnjem besedilu: izvajalec podpore).

Vlogo za vključitev v izvajanje storitve podpore v skupnosti oziroma podpore mladoletni osebi obravnava komisija pri izvajalcu podpore, pristojna za vključitev in prenehanje izvajanja storitve podpora v skupnosti za odrasle osebe in podpora mladoletni osebi (v nadaljnjem besedilu: komisija, pristojna za vključitev in prenehanje izvajanja storitve).

16.e člen

Za obravnavo vlog izvajalec podpore imenuje komisijo, pristojno za vključitev in prenehanje izvajanja storitve v svoji organizaciji, ki jo sestavljajo najmanj trije člani, in sicer strokovni delavec iz 69. člena tega zakona, vodja socialnega programa ali službe in socialni delavec, lahko pa tudi drugi strokovni sodelavci. Če izvajalec podpore opravlja tudi zdravstveno dejavnost, je eden izmed treh članov komisije tudi vodja zdravstveno negovalnega programa ali službe.

Če komisija, pristojna za vključitev in prenehanje izvajanja storitve, ugotovi, da je vlagatelj upravičen do podpore v skupnosti v skladu s 16.b in 16.č členom tega zakona, se upravičenca uvrsti na seznam čakajočih za vključitev v storitev podpore v skupnosti, o čemer se ga obvesti v dveh mesecih od prejema popolne vloge.

Na seznam čakajočih za vključitev v storitev podpore mladoletni osebi iz prejšnjega odstavka se prednostno uvrsti upravičence z najtežjimi motnjami v duševnem ali telesnem razvoju oziroma najhujšimi oblikami dolgotrajnih hudih bolezni ali hudih zdravstvenih stanj.

Izvajalec podpore upravičencu, njegovemu zakonitemu zastopniku ali skrbniku na njegovo zahtevo sporoči, na katerem mestu na seznamu čakajočih za vključitev v storitev podpore je njegova vloga oziroma kdaj je pričakovati njegovo vključitev v to storitev.

Če komisija, pristojna za vključitev in prenehanje izvajanja storitve, ugotovi, da oseba v skladu s predpisi na področju socialnega varstva ni upravičena do storitve, vlogo z odločbo zavrne.

Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka ima vlagatelj pravico do pritožbe, o kateri odloča ministrstvo, pristojno za institucionalno varstvo, v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek.

16.f člen

Izvajalec podpore z upravičencem, njegovim zakonitim zastopnikom ali skrbnikom sklene dogovor o trajanju, vrsti in načinu zagotavljanja storitve podpore v pisni obliki, ki vsebuje opredelitev vrste storitve podpore iz 16.a oziroma 16.c člena tega zakona, njeno trajanje, način zagotavljanje in datum začetka njenega izvajanja, terminski načrt izvajanja storitve podpore, pravice in obveznosti upravičenca kot uporabnika in izvajalca podpore, ceno in plačnika storitve podpore oziroma način financiranja storitve podpore ter pogoje za spremembe in prenehanje veljavnosti dogovora. Sklenjen dogovor o trajanju, vrsti in načinu zagotavljanja storitve podpore se šteje za akt, s katerim je upravičenec vključen v storitev pri izvajalcu podpore.

Če izvajalec podpore v skupnosti za odrasle osebe opravlja tudi zdravstveno dejavnost, se v dogovoru o trajanju, vrsti in načinu zagotavljanja storitve podpore uredijo tudi vprašanja zagotavljanja zdravstvenega varstva.

Če upravičenec, njegov zakoniti zastopnik ali skrbnik zavrne podpis dogovora o trajanju, vrsti in načinu zagotavljanja storitve, se šteje, da je vloga umaknjena, o čemer komisija, pristojna za vključitev in prenehanje izvajanja storitve izda sklep, s katerim se postopek ustavi.

Zoper sklep, s katerim se postopek ustavi, ima vlagatelj pravico do pritožbe, o kateri odloča ministrstvo, pristojno za institucionalno varstvo, v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek.

Storitev podpore v skupnosti za odrasle osebe v drugi družini se izvaja na podlagi pogodbe, ki jo v skladu s 65. členom tega zakona skleneta izvajalec podpore iz 54.c člena tega zakona in oseba, ki izvaja storitev. Šteje se, da ima v tem primeru oseba, ki je vključena v storitev podpore v skupnosti za odrasle osebe v drugi družini, status uporabnika pri izvajalcu podpore iz 54.c člena tega zakona, ki sklepa pogodbo s tretjo osebo.

16.g člen

Storitev podpore v skupnosti za odrasle osebe in podpore mladoletni osebi je lahko dolgotrajna ali začasna, kadar se izvaja le za določeno obdobje, oziroma občasna, kadar se izvaja za krajši čas in se periodično ponavlja.

Začasna podpora ne sme trajati več kot tri mesece.

16.h člen

Podpora v skupnosti preneha, če

- je uporabnik oziroma njegov zakoniti zastopnik ali skrbnik odstopil od dogovora iz 16.f člena tega zakona;

- uporabnik skladno s 16.b in 16.č členom tega zakona do nje ni več upravičen;

- uporabnik podpore mladoletni osebi dopolni 18 let;

- je izvajalec podpore odstopil od dogovora iz 16.f člena tega zakona zaradi hujših kršitev reda in pravil v zvezi z izvajanjem storitev;

- s smrtjo uporabnika.

Komisija, pristojna za vključitev in prenehanje izvajanja storitve, postopek za prenehanje izvajanja storitve podpore zoper uporabnika uvede po uradni dolžnosti, ko je seznanjena z okoliščinami iz prve do četrte alineje prejšnjega odstavka, in o tem obvesti uporabnika, njegovega zakonitega zastopnika ali skrbnika in center za socialno delo. O prenehanju izvajanja storitve komisija pristojna za vključitev in prenehanje izvajanja storitve izda odločbo, ki jo vroči uporabniku, njegovem zakonitem zastopniku ali skrbniku.

V primeru hujših kršitev reda in pravil v zvezi z izvajanjem storitev, zapisanih v dogovoru iz 16.f člena tega zakona, komisija, pristojna za vključitev in prenehanje izvajanja storitve, uporabnika njegovega zakonitega zastopnika ali skrbnika pisno opozori o ugotovljenih kršitvah in pozove, da naj z ugotovljenimi kršitvami preneha. Če se kršitve nadaljujejo, izvajalec podpore lahko odstopi od dogovora iz 16.f člena tega zakona.

V primeru smrti uporabnika izvajalec podpore v skupnosti za odrasle osebe o smrti obvesti njegovega zakonitega zastopnika ali skrbnika in najbližjo osebo, ki jo je uporabnik navedel v dogovoru iz 16.f člena tega zakona, ter zavezance za plačilo storitve, če jih je uporabnik imel.

16.i člen

Postopek vključitve in prenehanja izvajanja storitve iz 16.d, 16.e, 16.f in 16.h člena tega zakona podrobneje predpiše s pravilnikom minister, pristojen za institucionalno varstvo.

16.j člen

Izvajanje storitev mora biti takšno, da zagotavlja zaupnost podatkov ter osebno integriteto in dostojanstvo uporabnika in članov njegove družine.

Strokovni delavci in strokovni sodelavci, ki opravljajo podporo v skupnosti za odrasle osebe oziroma podporo mladoletni osebi, morajo kot poklicno skrivnost varovati podatke o materialnih in socialnih stiskah posameznika ter o vzrokih, okoliščinah in posledicah tega stanja.

Podatke iz prejšnjega odstavka morajo varovati kot poklicno skrivnost tudi osebe, ki so jim ti podatki dosegljivi zaradi narave njihovega dela.

Podatki iz drugega odstavka tega člena se ne smejo dajati drugim osebam oziroma javnosti in tudi ne objavljati na način, ki bi omogočal razkritje posameznika, na katerega se nanašajo. Dolžnost varovanja poklicne skrivnosti lahko strokovnega delavca ali sodelavca razreši prizadeta oseba sama ali sodišče, za mladoletne osebe do 18 let in za osebe pod skrbništvom pa njihovi zakoniti zastopniki oziroma skrbniki.

16.k člen

Z začetkom izvajanja socialnovarstvene storitve podpora v skupnosti za odrasle osebe se sorazmerno zmanjšujejo zmogljivosti v institucionalnem varstvu, ki ga izvajajo posebni socialno varstveni zavodi za odrasle iz 51. člena tega zakona, varstveno delovni centri iz 52. člena tega zakona in zavodi za usposabljanje iz 54. člena tega zakona, na način, da se na mesto uporabnika, ki je bil vključen v institucionalno varstvo pri teh izvajalcih, ko ta začne prejemati podporo v skupnosti za odrasle osebe, ne more namestiti novega uporabnika, razen če se ga namesti v stanovanjsko skupino ali bivalno enoto izvajalca podpore iz 54.c člena tega zakona.

Pri izvajalcih institucionalnega varstva, ki ga izvajajo posebni socialno varstveni zavodi za odrasle iz 51. člena tega zakona, varstveno delovni centri iz 52. člena tega zakona in zavodi za usposabljanje iz prejšnjega odstavka, se od 1. septembra 2028 sorazmerno zmanjšujejo zmogljivosti v institucionalnem varstvu, tudi v primerih, ko uporabnik umre, na način, da se na mesto tega uporabnika ne more namestiti novega uporabnika, razen če se ga namesti v stanovanjsko skupino ali bivalno enoto izvajalca podpore iz 54.c člena tega zakona.

Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena podpora v skupnosti za odrasle osebe ne vpliva na obseg zmogljivosti varovanih oddelkov v socialnovarstvenih zavodih.

Minister, pristojen za institucionalno varstvo, vsakih pet let pripravi načrt postopnega povečanja števila uporabnikov storitve podpora v skupnosti za odrasle in mladoletne osebe in sorazmernega zmanjševanja institucionalnih zmogljivosti za odrasle osebe pri izvajalcih institucionalnega varstva, ki ga izvajajo posebni socialnovarstveni zavodi iz 51. člena tega zakona, varstveno delovni centri iz 52. člena tega zakona in zavodi za usposabljanje iz prvega odstavka tega člena.

Minister, pristojen za institucionalno varstvo, lahko z namenom izvajanja procesa deinstitucionalizacije posameznemu ali več izvajalcem institucionalnega varstva, katerih ustanovitelj je Republika Slovenija, naloži pripravo in izvedbo načrta preobrazbe zavoda.

17. člen

Vodenje in varstvo na podlagi tega zakona obsegata organizirano celovito skrb za odraslo osebo z motnjo ali več motnjami v duševnem in telesnem razvoju, razvijanje individualnosti in harmoničnega vključevanja v skupnost in okolje.

Zaposlitev pod posebnimi pogoji na podlagi tega zakona obsega take oblike dela, ki omogočajo osebam z motnjo ali več motnjami v duševnem in telesnem razvoju ohranjanje pridobljenih znanj ter razvoj novih sposobnosti.

18. člen

Pomoč delavcem v podjetjih, zavodih ter pri drugih delodajalcih po tem zakonu obsega svetovanje in pomoč pri reševanju težav, ki jih imajo delavci v zvezi z delom v delovni sredini in ob prenehanju delovnega razmerja ter pomoč pri uveljavljanju pravic iz zdravstvenega, pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter otroškega in družinskega varstva.

II.A IZBIRA DRUŽINSKEGA POMOČNIKA

(črtano)

18.a člen

(črtan)

18.b člen

(črtan)

18.c člen

(črtan)

18.č člen

(črtan)

18.d člen

(črtan)

18.e člen

(črtan)

18.f člen

(črtan)

18.g člen

(črtan)

18.h člen

(črtan)

18.i člen

(črtan)

18.j člen

(črtan)

18.k člen

(črtan)

18.l člen

(črtan)

18.m člen

(črtan)

18.n člen

(črtan)

18.o člen

(črtan)

18.p člen

(črtan)

18.r člen

(črtan)

II.B SOCIALNOVARSTVENI PROGRAMI

18.s člen

Socialnovarstveni programi so namenjeni preprečevanju in reševanju socialnih stisk posameznih ranljivih skupin prebivalstva. Socialnovarstveni programi se izvajajo v skladu z doktrino socialnega dela kot dopolnitev ali alternativa socialno varstvenim storitvam in ukrepom ter se sofinancirajo na podlagi javnih razpisov.

Socialnovarstveni programi, namenjeni preprečevanju in reševanju socialnih stisk posameznih ranljivih skupin prebivalstva, so

1. javni socialnovarstveni programi,

2. razvojni socialnovarstveni programi,

3. eksperimentalni socialnovarstveni programi,

4. dopolnilni socialnovarstveni programi.

Javni socialnovarstveni programi so programi, ki so se že najmanj tri leta izvajali kot razvojni programi in so strokovno verificirani po postopku, ki ga sprejme socialna zbornica v soglasju z ministrom, pristojnim za socialno varstvo. Javni socialnovarstveni programi se vključijo v enotni sistem evalviranja doseganja ciljev programa, ki obsega preverjanje ustreznosti programa za ciljno populacijo, merjenje uspešnosti in učinkovitosti programa, oceno tveganja za izvedbo programa ter analizo vidikov trajnosti programa.

Razvojni socialnovarstveni programi so programi, ki se izvajajo krajše časovno obdobje in še ne izpolnjujejo pogojev za pridobitev strokovne verifikacije.

Eksperimentalni socialnovarstveni programi so programi, s katerimi se razvijajo nove metode in oblike in pristopi za preprečevanje in reševanje stisk posameznih ranljivih skupin.

Dopolnilni socialnovarstveni programi so programi lokalnega pomena, ki dopolnjujejo mrežo javnih in razvojnih socialnovarstvenih programov, se pa izvajajo po načelih in metodah dela v socialnovarstveni dejavnosti.

Izvajalec socialnovarstvenega programa mora zagotavljati kadrovske in prostorske pogoje ter druge pogoje, določene v javnem razpisu.

Minister, pristojen za socialno varstvo, podrobneje določi področja in vrste socialnovarstvenih programov ter pogoje iz prejšnjega odstavka, merila za sofinanciranje programov, način njihovega financiranja, spremembo obsega in aktivnosti programa ter spremljanje in vrednotenje programov.

18.š člen

Za izvajanje razvojnih in eksperimentalnih socialnovarstvenih programov morajo izvajalci pridobiti mnenje socialne zbornice o strokovni ustreznosti programov. Postopek za izdajo mnenja določi socialna zbornica v soglasju z ministrom, pristojnim za socialno varstvo.

18.t člen

Socialna zbornica vodi evidenco o javnih socialnovarstvenih programih, ki obsega

1. naziv in naslov izvajalca programa,

2. mrežo programov,

3. naziv programa,

4. številko, datum izdaje in veljavnost verifikacijske listine.

Evidenca je namenjena vpisu in javni objavi podatkov iz prejšnjega odstavka, prepoznavnosti javnih socialnovarstvenih programov in določitvi podlage za njihovo sofinanciranje. Evidenca o javnih socialnovarstvenih programih je javna.

III. DENARNA SOCIALNA POMOČ

(prenehalo veljati)

19. člen (prenehal veljati)

19.a člen (prenehal veljati)

20. člen (prenehal veljati)

21. člen (prenehal veljati)

21.a člen (prenehal veljati)

22. člen (prenehal veljati)

23. člen (prenehal veljati)

24. člen (prenehal veljati)

24.a člen (prenehal veljati)

25. člen (prenehal veljati)

25.a člen (prenehal veljati)

26. člen (prenehal veljati)

26.a člen (prenehal veljati)

27. člen (prenehal veljati)

27.a člen (prenehal veljati)

27.b člen (prenehal veljati)

27.c člen (prenehal veljati)

27.č člen (prenehal veljati)

27.d člen (prenehal veljati)

28. člen (prenehal veljati)

28.a člen (prenehal veljati)

29. člen (prenehal veljati)

29.a člen (prenehal veljati)

30. člen (prenehal veljati)

30.a člen (prenehal veljati)

31. člen (prenehal veljati)

31.a člen (prenehal veljati)

31.b člen (prenehal veljati)

31.c člen (prenehal veljati)

Dodeljevanje in izplačevanje denarne socialne pomoči

32. člen (prenehal veljati)

33. člen (prenehal veljati)

33.a člen (prenehal veljati)

34. člen (prenehal veljati)

34.a člen (prenehal veljati)

35. člen (prenehal veljati)

36. člen (prenehal veljati)

Spodbujanje zaposlovanja upravičencev do denarne socialne pomoči

36.a člen (prenehal veljati)

Delovne obveznosti prejemnika denarne socialne pomoči

36.b člen (prenehal veljati)

36.c člen (prenehal veljati)

36.č člen (prenehal veljati)

Sprememba okoliščin, uskladitev dodeljene denarne socialne pomoči in neupravičeno prejeta denarna socialna pomoč

37. člen (prenehal veljati)

38. člen (prenehal veljati)

39. člen (prenehal veljati)

39.a člen (prenehal veljati)

40. člen (prenehal veljati)

41. člen (prenehal veljati)

IV. OPRAVLJANJE DEJAVNOSTI SOCIALNEGA VARSTVA

41.a člen

Dejavnost socialnega varstva je nepridobitna.

41.b člen

Storitve socialnega varstva lahko opravljajo pravne in fizične osebe, če izpolnjujejo pogoje, določene s tem zakonom, in s predpisi, izdanimi na njegovi podlagi.

Storitve, ki jih zakon določa kot javno službo, opravljajo v okviru mreže javne službe pod enakimi pogoji javni socialno varstveni zavodi ter druge pravne in fizične osebe, ki pridobijo koncesijo na javnem razpisu.

Storitve socialnega varstva izven mreže javne službe opravljajo pravne in fizične osebe, ki pridobijo dovoljenje za delo, ki ga daje in odvzame ministrstvo, pristojno za socialno varstvo.

41.c člen

V okviru mreže javne službe lahko izvajajo storitev celodnevnega institucionalnega varstva tudi javni zdravstveni zavodi, ki opravljajo zdravstveno dejavnost na sekundarni ravni, če se ta dejavnost opredeli v ustanovitvenem aktu zavoda in registrira v skladu s predpisi.

Javni zdravstveni zavod iz prejšnjega odstavka lahko začne opravljati storitev celodnevnega institucionalnega varstva potem ko ministrstvo, pristojno za socialno varstvo, ugotovi, da izpolnjuje minimalne tehnične, kadrovske in druge pogoje iz 60. člena tega zakona.

Storitev iz tega člena se izvaja na način in pod pogoji, ki jih določajo ta zakon in predpisi, izdani na njegovi podlagi. Nadzor nad izvajanjem te storitve opravlja socialna inšpekcija iz 102. člena tega zakona, pri čemer se smiselno uporabljajo določbe tega zakona in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, o nadzoru.

Institucionalno varstvo v javnem zdravstvenem zavodu se izvaja za osebe, ki so upravičenci po tem zakonu in predpisih, izdanih na njegovi podlagi, in pri katerih je akutno zdravljenje v tem zavodu zaključeno, vendar pa jim zdravstveno stanje ne omogoča samostojnega življenja niti z zagotovljeno zdravstveno in socialno obravnavo na domu, neposredna premestitev v institucionalno varstvo pa še ni možna.

Oseba iz prejšnjega odstavka se namesti v javnem zdravstvenem zavodu na podlagi dogovora o vrsti, trajanju in načinu zagotavljanja storitev, ki ga skleneta ta oseba oziroma njen zakoniti zastopnik in zavod, in s katerim določita še druge medsebojne pravice in obveznosti.

Če upravičenec ni zadovoljen s posamezno storitvijo, lahko zoper delo strokovnega delavca ali strokovnega sodelavca vloži ugovor pri svetu javnega zdravstvenega zavoda. Ugovor je treba vložiti v roku osem dni od opravljene storitve, zoper katero ugovarja.

Za plačilo storitve po tem členu smiselno veljajo določbe tega zakona in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, ki veljajo za plačilo storitve celodnevnega institucionalnega varstva v javnih socialno varstvenih zavodih.

42. člen

Javna služba na področju socialnega varstva obsega naslednje storitve

- socialno preventivo;

- prvo socialno pomoč;

- osebno pomoč;

- podporo žrtvam kaznivih dejanj;

- pomoč družini za dom;

- pomoč družini na domu;

- institucionalno varstvo;

- vodenje in varstvo ter zaposlitev pod posebnimi pogoji;

- podporo v skupnosti za odrasle osebe;

- podporo mladoletni osebi.

Merila, po katerih se določa obseg javne službe za posamezne storitve iz prejšnjega odstavka, določa socialno varstveni program.

43. člen

Država zagotavlja mrežo javne službe za socialno preventivo, za prvo socialno pomoč, za osebno pomoč, za podporo žrtvam kaznivih dejanj, za pomoč družini za dom, za institucionalno varstvo iz 16. člena tega zakona, za podporo v skupnosti za odrasle osebe, za podporo mladoletni osebi, za vodenje in varstvo ter zaposlitev pod posebnimi pogoji.

Občina zagotavlja mrežo javne službe za pomoč družini na domu.

43.a člen

Podjetja, zavodi in drugi delodajalci zagotavljajo izvajanje storitev iz 18. člena tega zakona.

A1. Koncesije za opravljanje storitev javne službe

44. člen

Koncesijo za opravljanje javne službe za socialno preventivo, za prvo socialno pomoč, za osebno pomoč, za podporo žrtvam kaznivih dejanj in za pomoč družini za dom podeli na podlagi mnenja socialne zbornice ministrstvo, pristojno za socialno varstvo.

Koncesijo za opravljanje javne službe za institucionalno varstvo iz 16. člena tega zakona ter za vodenje in varstvo ter zaposlitev pod posebnimi pogoji, podporo v skupnosti za odrasle osebe in podporo mladoletni osebi iz prvega odstavka 43. člena tega zakona podeli na podlagi mnenja socialne zbornice ministrstvo, pristojno za institucionalno varstvo.

Koncesijo za opravljanje javne službe iz drugega odstavka 43. člena tega zakona podeli na podlagi mnenja socialne zbornice ali strokovnega sveta za socialno varstvo občinski organ, pristojen za socialno varstvo.

Koncedent je v primeru iz prvega in drugega odstavka tega člena država, v primeru iz tretjega odstavka pa občina.

Koncesija se podeli za določen čas, pri čemer se upošteva višina sredstev, ki jih je koncesionar prispeval za zagotovitev izvajanja storitve, za katero se podeljuje koncesija. Trajanje koncesije se lahko podaljša največ še za čas, za katerega je bila sklenjena koncesijska pogodba, in sicer pod pogoji, določenimi v predpisu iz 48. člena tega zakona in v koncesijski pogodbi.

Koncesija se podeli na javnem razpisu.

45. člen

Koncendenti iz prejšnjega člena v skladu z nacionalnim programom socialnega varstva s koncesijskim aktom določijo vrsto in obseg storitev, za katere se objavi javni razpis za podelitev koncesije.

Ministrstvo, pristojno za socialno varstvo, oziroma občinski svet v skladu z nacionalnim programom socialnega varstva s koncesijskim aktom določita vrsto in obseg storitev, za katere se objavi javni razpis za podelitev koncesije.

Ministrstvo, pristojno za institucionalno varstvo, v skladu z nacionalnim programom socialnega varstva s koncesijskim aktom določi vrsto in obseg storitev, za katere se objavi javni razpis za podelitev koncesije za opravljanje javne službe za institucionalno varstvo iz 16. člena tega zakona ter za vodenje in varstvo ter zaposlitev pod posebnimi pogoji, podporo v skupnosti za odrasle osebe in podporo mladoletni osebi iz prvega odstavka 43. člena tega zakona.

V koncesijskem aktu mora biti določeno za posamezno vrsto storitev, ki so predmet koncesije

- krajevno območje izvajanja storitev;

- število ali obseg koncesij, ki se bo na posameznem javnem razpisu podelil za določeno krajevno območje izvajanja posamezne vrste storitev.

46. člen

Besedilo objave javnega razpisa mora vsebovati

- navedbo, da se koncesija podeljuje v skladu s tem zakonom in predpisom iz 48. člena tega zakona;

- storitve, ki so predmet koncesije;

- obseg posamezne storitve;

- predvideni začetek izvajanja storitve in čas trajanja koncesije;

- krajevno območje, za katerega se razpisuje koncesija za izvajanje določene storitve;

- navedbo obsega ali števila koncesij, ki se podelijo na javnem razpisu za posamezno krajevno območje;

- uporabnike storitve, za katere se razpisuje koncesija;

- navedbo, da se delovna razmerja zaposlenih ureja v skladu s kolektivnimi pogodbami, zakoni in drugimi akti, ki veljajo za zaposlene v javnih zavodih s področja socialnega varstva;

- vrste dokazil o izpolnjevanju predpisanih pogojev in o sposobnosti za izvajanje storitev, ki so predmet koncesije;

- rok za prijavo na javni razpis;

- kriterije in merila za izbiro med ponudbami;

- organ, ki bo odločil o podelitvi koncesije in organ, ki je pooblaščen za sklenitev koncesijske pogodbe;

- odgovorno osebo za dajanje informacij v času objave javnega razpisa;

- druge podatke, pomembne za določitev in izvajanje storitve.

Koncedent mora v času objave javnega razpisa omogočiti ponudnikom vpogled v razpisno dokumentacijo in na zahtevo predati razpisno dokumentacijo.

V razpisni dokumentaciji morajo biti navedeni vsi podatki, ki bodo omogočili ponudniku izdelati popolno vlogo.

47. člen

Za pregled in presojo prispelih ponudb imenuje organ, pristojen za podelitev koncesije, najmanj tričlansko strokovno komisijo (v nadaljnjem besedilu: komisija za koncesije).

Vsaj en član komisije za koncesije mora biti zaposlen pri navedenem organu.

47.a člen

Ponudnik lahko vlogo dopolnjuje oziroma spreminja do preteka razpisnega roka.

Ponudnik do poteka razpisnega roka nima pravice vpogledati vloge drugih ponudnikov na istem razpisu.

Ponudnik lahko za isto lokacijo izvajanja storitev na javnem razpisu vloži le eno ponudbo.

Ponudba, ki je prispela k organu, pristojnem za podelitev koncesije, po preteku razpisnega roka, je prepozna.

Do poteka razpisnega roka lahko ponudnik sodeluje v postopku le s tem, da na način, določen v razpisu in razpisni dokumentaciji, predloži ponudbo.

47.b člen

Komisija za koncesije odpre prispele ponudbe v roku 30 dni po preteku roka za prijavo na javni razpis.

Odpiranju ponudb sme prisostvovati vsak ponudnik na javnem razpisu.

Za vsako ponudbo komisija za koncesije ugotovi, ali je pravočasna, ali jo je podal ponudnik, ki izpolnjuje predpisane pogoje, ali je ponudba podana za v razpisu določeno krajevno območje izvajanja določene vrste storitve in ali je popolna glede na besedilo javnega razpisa.

Ponudbe, ki niso pravočasne, ali niso popolne, ali ponudba ni podana za v razpisu določeno krajevno območje izvajanja določene vrste storitve, ali je ni podal ponudnik, ki izpolnjuje predpisane pogoje, s sklepom zavrže organ, pristojen za podelitev koncesije.

O vsaki ponudbi, ki je pravočasna, jo je podal ponudnik, ki izpolnjuje predpisane pogoje in je podana za v razpisu določeno krajevno območje izvajanja določene vrste storitve ter je popolna, pridobi komisija za koncesije mnenje socialne zbornice. Zbornica mora mnenje dati v 20 dneh od prejema pisne zahteve komisije, sicer komisija za koncesije pripravi predlog podelitve koncesij brez tega mnenja.

Komisija za koncesije najkasneje v roku 60 dni po pridobitvi mnenja socialne zbornice oziroma po izteku roka iz prejšnjega odstavka opravi pregled in presojo popolnih ponudb po kriterijih in merilih, objavljenih v javnem razpisu, ter na tej podlagi in ob upoštevanju mnenja socialne zbornice, če je bilo dano, pripravi predlog podelitve koncesij.

47.c člen

Organ, pristojen za podelitev koncesije, o vseh ponudbah za določeno krajevno območje izvajanja posamezne vrste storitev izda eno odločbo, s katero podeli koncesijo najugodnejšemu ponudniku ali ponudnikom in določi čas trajanja koncesije v skladu z razpisom in zavrne neuspešne ponudbe. V postopku izdaje odločbe imajo položaj stranke le tisti ponudniki, ki so predložili ponudbo za določeno krajevno območje izvajanja posamezne vrste storitev.

V odločbi se določi rok po vročitvi dokončne odločbe, v katerem mora izbrani ponudnik skleniti koncesijsko pogodbo.

Če je v predpisu ministra iz 48. člena tega zakona določeno, da lahko določene pogoje za začetek opravljanja storitev koncesionar izpolni po podelitvi koncesije in sklenitvi pogodbe, se v odločbi določi rok, v katerem mora koncesionar izpolniti te pogoje in način, kako jih mora izpolniti.

Organ, ki je izdal odločbo, lahko rok iz drugega in tretjega odstavka tega člena iz upravičenih razlogov podaljša.

47.č člen

Zoper odločbo o podelitvi koncesije ni pritožbe, možen pa je upravni spor.

Stranke v upravnem sporu so lahko le ponudniki, ki so bili stranke v postopku izdaje odločbe.

Sodišče ne more s sodbo samo odločiti o stvari.

Če bi odprava odločbe pomenila nesorazmerno obremenitev osebe, ki je do tedaj izvrševala koncesijsko pogodbo, sodišče odločbe ne odpravi, temveč tožniku na njegovo zahtevo prisodi odškodnino.

47.d člen

Če je koncesijska pogodba sklenjena z drugo osebo od tiste, kateri je bila z odločbo podeljena koncesija, je koncesijska pogodba nična. Enako velja tudi v primeru, da je koncesijska pogodba sklenjena brez izdaje odločbe.

Koncesijska pogodba je nična tudi v primeru, da je bila odločba pravnomočno odpravljena in je bil v postopku izbire za isto koncesijo izbran drug koncesionar.

Ničnost iz prvega in drugega odstavka tega člena po uradni dolžnosti ugotovi organ, pristojen za podelitev koncesije.

47.e člen

S pogodbo o koncesiji koncedent in koncesionar uredita medsebojno koncesijsko razmerje in razmerje do uporabnikov, zlasti pa

- vrsto in obseg storitve, ki je predmet koncesije,

- začetek izvajanja koncesije,

- čas, za katerega se sklene koncesijska pogodba,

- ceno oziroma način vrednotenja storitev,

- sredstva, ki jih koncesionarju za opravljanje storitev, ki so predmet koncesije, zagotavlja koncedent, in način financiranja,

- dolžnost in način poročanja koncesionarja koncedentu,

- obveznosti koncesionarja do uporabnikov,

- pogodbene sankcije zaradi neizvajanja ali nepravilnega izvajanja koncesije,

- način finančnega, strokovnega in upravnega nadzora s strani koncedenta,

- način spreminjanja koncesijske pogodbe oziroma koncesijskega razmerja,

- prenehanje koncesijske pogodbe in njeno morebitno podaljšanje,

- obveznosti koncesionarja ob predčasnem prenehanju pogodbe,

- druge določbe, ki so pomembne za določitev in izvajanje storitve, ki je predmet koncesije.

Koncesijska pogodba, ki ni sklenjena v pisni obliki, je nična, enako pa velja tudi za njene dopolnitve in spremembe.

47.f člen

Koncedent vodi register o podeljenih koncesijah, ki obsega

1. zaporedno številko izdane odločbe o podelitvi koncesije,

2. ime in sedež koncesionarja, ime odgovorne osebe in pravni status koncesionarja,

3. krajevno območje, obseg in vrsto socialnih storitev, za katere je bila podeljena koncesija,

4. datum začetka izvajanja koncesije,

5. rok trajanja koncesije.

Podatki, vpisani v register, razen osebnih podatkov, so javni.

47.g člen

Strokovni in upravni nadzor ter inšpekcijski nadzor nad izvajanjem javne službe na podlagi koncesije se izvaja v skladu s tem zakonom in drugimi predpisi.

Določbe tega zakona, ki se nanašajo na socialnovarstveni zavod ali zasebnika, se smiselno uporabljajo tudi za koncesionarja.

47.h člen

Kljub spremenjenim okoliščinam je koncesionar dolžan izvajati javno službo, ki je predmet koncesije in izpolnjevati obveznosti iz koncesijske pogodbe.

V primeru spremenjenih okoliščin, ki bistveno otežujejo izpolnjevanje obveznosti koncesionarja in to v takšni meri, da bi bilo kljub posebni naravi koncesijske pogodbe nepravično pogodbena tveganja prevaliti le na koncesionarja, ima koncesionar pravico zahtevati od koncedenta spremembo pogodbe.

Spremembe pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin ne more zahtevati, če bi moral ob sklenitvi pogodbe te okoliščine upoštevati ali če bi se jim lahko izognil ali jih premagal.

47.i člen

Koncedent lahko na koncesionarjev predlog ali v sporazumu z njim prenese koncesijo na drugo osebo, ki ima koncesijo za izvajanje javne službe, ki je predmet koncesije, in če je iz okoliščin mogoče sklepati, da bo prevzemnik koncesije izvajal javno službo skladno s predpisi in koncesijsko pogodbo, učinkovito in v skladu z interesi uporabnikov.

Koncedent prenese koncesijo s tem, da novemu koncesionarju izda odločbo o podelitvi koncesije in razveljavi prejšnjo odločbo. Zoper odločbo ni pritožbe, možen pa je upravni spor.

Koncesija se prenese pod enakimi pogoji, kot je bila podeljena prvotnemu koncesionarju in za preostali čas trajanja koncesije.

Novi koncesionar sklene po vročitvi dokončne odločbe iz drugega odstavka tega člena novo koncesijsko pogodbo s koncedentom.

V primerih iz 47.k in 47.m člena tega zakona za prenos koncesije ni potreben predlog koncesionarja ali sporazum z njim.

47.j člen

Če ta zakon ne določa drugače, se za prenehanje koncesijske pogodbe smiselno uporabljajo pravila obligacijskega prava.

Koncesionar ne sme odpovedati koncesijske pogodbe zaradi kršitev koncedenta, razen v primeru, ko koncedent ne izpolnjuje svojih obveznosti iz koncesijske pogodbe tako, da to koncesionarju onemogoča izvajanje koncesijske pogodbe.

Koncesijsko razmerje preneha zaradi prenehanja koncesionarja, razen če koncesije koncedent v skladu s prejšnjim členom ne prenese na koncesionarjevega pravnega naslednika.

47.k člen

V primeru prenehanja koncesije, razen v primerih iz 47.m in 47.n člena tega zakona, mora koncesionar še naprej izvajati dejavnost, ki je predmet koncesije, pod pogoji iz koncesijske pogodbe do takrat, ko koncedent zagotovi izvajanje te dejavnosti v okviru javnega zavoda ali ko to dejavnost začne izvajati novi koncesionar, vendar največ 3 leta.

Koncedent mora nemudoma začeti z zagotavljanjem možnosti, da dejavnost, ki je predmet koncesije, prevzame javni zavod ali da v skladu s tem zakonom prenese koncesijo na novega koncesionarja, ali nemudoma začeti s postopkom nove podelitve koncesije.

Če je zaradi koristi uporabnikov, zlasti v primeru javne službe institucionalnega varstva, nujno, da javni zavod ali novi koncesionar še naprej izvaja dejavnost v istih prostorih, v katerih je dejavnost opravljal prejšnji koncesionar, je prejšnji koncesionar ali katerikoli lastnik teh prostorov dolžan oddati te prostore v najem novemu izvajalcu te javne službe, in sicer najdalj za preostanek trajanja prvotne koncesije.

O obveznosti oddaje v najem odloči organ, pristojen za podelitev koncesije, z odločbo, ki jo izda po uradni dolžnosti in s katero določi najemnika, obseg prostorov, na katere se nanaša obveznost oddaje v najem, trajanje najema, višino najemnine in druge pogoje najema.

Najemnina ne sme biti manjša od višine stroškov prostorov, ki so bili prejšnjemu koncesionarju priznani v ceni storitve v skladu z veljavno metodolgijo za oblikovanje cen socialnovarstvenih storitev.

Organ, pristojen za podelitev koncesije, lahko na zahtevo najemodajalca ali najemnika odločbo o najemu spremeni, če se je bistveno spremenilo dejansko stanje, na katerem je odločba bila izdana. Če najem ni več nujen zaradi koristi uporabnikov, organ odločbo razveljavi.

Zoper odločbo o najemu ni pritožbe, možen pa je upravni spor.

47.l člen

Organ, pristojen za podelitev koncesije, z odločbo odvzame koncesijo

- če koncesionar v roku, določenem v odločbi o podelitvi koncesije ne podpiše koncesijske pogodbe, pa koncedent tega roka ne podaljša v skladu z zakonom;

- če koncesionar v roku, določenem v odločbi o podelitvi koncesije ne izpolni določenih pogojev za začetek opravlja storitev, za katere je v odločbi o podelitvi koncesije določeno, da jih koncesionar izpolni po podelitvi koncesije in sklenitvi pogodbe, pa koncedent tega roka ne podaljša v skladu z zakonom;

- če koncesionar ne opravlja javne službe v skladu s predpisi ter odločbo o koncesiji;

- če koncesionar ne ravna v skladu z odločbami, izdanimi v okviru nadzora nad izvajanjem koncesije;

- če zaradi slabega finančnega stanja koncesionarja, visoke stopnje njegove zadolženosti, poslovanja z izgubo v daljšem obdobju, precejšnjega odstopanja finančnega stanja koncesionarja od projekcije finančnega poslovanja, ki jo je predložil v svoji ponudbi, ali iz drugih finančnih razlogov mogoče utemeljeno sklepati, da ne bo mogel ustrezno izvrševati dejavnosti, ki je predmet koncesije;

- če je zaradi zmanjšanja potreb po opravljanju storitev, ki so predmet koncesije, potrebno na določenem krajevnem območju zmanjšati obseg izvajanja javne službe, ki je predmet koncesije, pa se koncesionar in koncedent ne sporazumeta o ustrezni spremembi koncesijske pogodbe ali njeni sporazumni razvezi.

Pristojni organ koncedenta pisno opozori koncesionarja na razlog za odvzem koncesije, mu določi primeren rok za odpravo kršitev, slabega finančnega stanja ali za sporazumno spremembo oziroma razvezo pogodbe, in ga opozori, da bo v nasprotnem primeru uvedel postopek odvzema koncesije.

Če v določenem roku koncesionar ne odpravi kršitev, slabega finančnega stanja ali v njem ne pride do sporazumne spremembe oziroma razveze pogodbe, pristojni organ koncedenta po uradni dolžnosti izda odločbo, s katero odvzame koncesijo.

Zoper odločbo o odvzemu koncesije ni pritožbe, možen pa je upravni spor.

47.m člen

Če je koncesija prenehala zaradi odvzema ali iz drugih razlogov, ki ne dopuščajo, da bi koncesionar še naprej opravljal dejavnost, ki je predmet koncesije, pa je to dejavnost treba še naprej opravljati, mora koncedent zagotoviti, da dejavnost še naprej izvaja javni zavod ali drug koncesionar v objektih oziroma prostorih, v katerih se je izvajala do prenehanja koncesije, po potrebi pa tudi z zaposlenimi, ki so pri dotedanjem koncesionarju opravljali to dejavnost.

V ta namen je prejšnji koncesionar ali katerikoli lastnik teh prostorov dolžan oddati te prostore in njihovo pripadajočo opremo, potrebno za izvajanje javne službe, v najem novemu izvajalcu te javne službe, in sicer najdalj za 3 leta od prenehanja koncesije.

O obveznosti oddaje v najem odloči organ, pristojen za podelitev koncesije, z odločbo, ki jo izda po uradni dolžnosti in s katero določi najemnika, obseg prostorov, na katere se nanaša obveznost oddaje v najem, trajanje najema, višino najemnine in druge pogoje najema. Zoper odločbo o obveznosti oddaje v najem ni pritožbe, možen pa je upravni spor.

Najemnina se določi v višini stroškov prostorov, ki so bili prejšnjemu koncesionarju priznani v ceni storitve v skladu z veljavno metodologijo za oblikovanje cen socialnovarstvenih storitev.

Koncedent mora nemudoma začeti z zagotavljanjem možnosti, da dejavnost, ki je predmet koncesije trajno prevzame javni zavod ali da v skladu z zakonom prenese koncesijo na novega koncesionarja, ali nemudoma začeti s postopkom nove podelitve koncesije.

Po preteku treh let od prenehanja koncesije se glede najema uporabljajo določbe tretjega, četrtega, petega in šestega odstavka 47.k člena tega zakona.

47.n člen

Z dnem, ko po zakonu nastanejo pravne posledice začetka stečajnega postopka, uvedenega zoper koncesionarja, preneha koncesijsko razmerje po zakonu, razen, kolikor ni dolžan stečajni upravitelj v skladu s 47.o členom tega zakona še izvajati koncesijo v teku stečajnega postopka.

Objekti in oprema, namenjeni za izvajanje koncesije, ne postanejo del stečajne mase koncesionarja, ampak postanejo z dnem prenehanja koncesijskega razmerja last koncedenta. O tem, kateri so objekti in oprema, namenjeni za izvajanje koncesije, odloči organ koncedenta, pristojen za podelitev koncesije, z odločbo v upravnem postopku. Zoper odločbo ni pritožbe, možen pa je upravni spor. Pristojni organ koncedenta lahko odloči, da objekti in oprema koncesije ostanejo del stečajne mase.

Če v koncesijski pogodbi ni bilo določeno, da objekti in oprema koncesije, ki so predmet izločitve, po prenehanju koncesije preidejo v last koncedenta, je koncedent dolžan v stečajno maso vplačati celotno vrednost objektov in naprav koncesije, zmanjšano za morebitne terjatve, ki jih ima do koncesionarja.

Če je v koncesijski pogodbi bilo določeno, da objekti in oprema koncesije, ki so predmet izločitve, po prenehanju koncesije preidejo v last koncedenta bodisi brezplačno bodisi za določeno ceno (odkupna cena), je koncedent dolžan v stečajno maso vplačati tolikšen delež vrednosti objektov in opreme koncesije, kolikor je še preostalo časa od prenehanja koncesije zaradi uvedbe stečaja do poteka roka koncesije v primerjavi s celotnim rokom koncesije, povečan za odkupno ceno in zmanjšan za morebitne terjatve, ki jih ima do koncesionarja.

Za določitev vrednosti objektov in opreme koncesije po tem členu se uporabljajo pravila, ki veljajo za določitev vrednosti nepremičnin v postopku razlastitve.

O višini in roku plačila objektov in opreme koncesije odloči stečajni senat, pri čemer rok plačila ne sme biti krajši od 1 leta.

47.o člen

Stečajni upravitelj mora zagotoviti, da koncesionar izvaja koncesijo tudi v teku stečajnega postopka do takrat, ko javno službo, ki je predmet koncesije po določbah 47.m člena tega zakona začne opravljati druga oseba. Koncedent je dolžan stečajnemu upravitelju dati na razpolago objekte in opremo koncesije, ki so predmet izločitve iz stečajne mase.

Za nadaljevanje izvajanja javne službe, ki je predmet koncesije, se ne uporabljajo omejitve, ki veljajo za nadaljevanje proizvodnje in tekoče posle v stečajnem postopku.

Na pogodbe koncesionarja z uporabniki dejavnosti storitev javne službe, ki je predmet koncesije začetek stečaja nima pravnih posledic. Uporabniki smejo zavrniti plačilo storitev, ki so predmet koncesije, preden je storitev izvršena.

Objekte in opremo, ki so postali v skladu s prejšnjim členom last koncedenta, lahko koncedent proda novemu koncesionarju ali mu jih odda v najem, pri čemer se ne uporabljajo predpisi o prodaji oziroma oddaji v najem državnega premoženja oziroma premoženja lokalnih skupnosti. Sredstva, dosežena s prodajo, so namenska sredstva za plačilo teh objektov in opreme v stečajno maso.

Če je organ, pristojen za podelitev koncesije v skladu z drugim odstavkom 47.n člena tega zakona odločil, da objekti in oprema ostanejo del stečajne mase, odloči hkrati o najemu teh prostorov v skladu z drugim, tretjim, četrtim, petim in šestim odstavkom 47.m člena tega zakona.

48. člen

Minister, pristojen za socialno varstvo, podrobneje predpiše način podelitve koncesije in druga vprašanja koncesijskega razmerja, zlasti pa

- trajanje koncesije za različne vrste storitev, ki so predmet koncesije in pogoje ter omejitve podaljšanja koncesije;

- pogoje, ki jih mora izpolnjevati koncesionar in dokazila o njihovem izpolnjevanju;

- možnost poznejšega izpolnjevanja določenih pogojev in način njihove izpolnitve;

- način plačevanja koncesionarja za storitve, ki jih opravlja na podlagi koncesije;

- način dela komisije za koncesije;

- način sklenitve koncesijske pogodbe in njeno podrobnejšo vsebino;

- način finančnega in drugega poročanja koncesionarja koncedentu;

- druga vprašanja izvajanja določb tega zakona o koncesiji javne službe na področju socialnega varstva.

1. Javni socialno varstveni zavodi

49. člen

Center za socialno delo opravlja naloge, ki so centrom za socialno delo z zakonom poverjene kot javna pooblastila, in naloge, ki jih centrom za socialno delo nalagajo drugi predpisi.

Center za socialno delo opravlja storitve socialne preventive, prve socialne pomoči, osebne pomoči, podpore žrtvam kaznivih dejanj, pomoči družini za dom in organizira skupnostne akcije za socialno ogrožene skupine prebivalstva.

Center za socialno delo izvaja krizno namestitev. Krizna namestitev je namestitev posameznika, ki nujno potrebuje takojšnjo pomoč zaradi nasilja v družini ali zaradi drugih okoliščin, ki povzročajo neposredno ogroženost in stisko osebe. Krizna namestitev je kratkotrajna in se izvaja v kriznem centru, ki izvaja storitev prve socialne pomoči, osebne pomoči, nudi sprejem in oskrbo uporabnikov, nudi zatočišče, pripravi ukrepe za vrnitev v domače okolje ali drugo obliko, ki nadomešča domače okolje in sodeluje s centri za socialno delo, vzgojno- izobraževalnimi zavodi in javnimi zavodi s področja zdravstva, policijo ter drugimi državnimi organi in organizacijami, ki so pristojne za obravnavo otrok in mladostnikov.

Center za socialno delo opravlja nalogo interventne službe, ki posreduje v vseh nujnih in neodložljivih primerih na podlagi obvestila policije v primerih ogroženosti otroka, zaznanega nasilja v družini, kadar oseba, ki nima popolne poslovne sposobnosti, ostane brez varstva in oskrbe ali gre za starejšo osebo, ki je brez svojcev in se znajde v hudi stiski.

Za občino lahko center za socialno delo opravlja storitve pomoči družini na domu.

S ciljem zmanjševanja neenakosti v zdravju, učinkovite identifikacije ranljivih skupin in njihovega vključevanja v preventivne programe zdravstvenega varstva, se center za socialno delo ob izvajanju socialno varstvenih storitev povezuje s pristojnimi organi, organizacijami in nevladnimi organizacijami. Povezovanje poteka na podlagi skupnostnega pristopa in protokolov sodelovanja, ki jih pripravijo pristojna ministrstva.

Center za socialno delo lahko opravlja tudi druge storitve in naloge, če je to potrebno zaradi odpravljanja socialnih stisk in težav v posameznem okolju.

Center za socialno delo je učna baza za prakso študentov socialnega dela.

49.a člen

Center za socialno delo se ustanovi kot javni socialno varstveni zavod.

Znotraj centra za socialno delo delujejo enote centra za socialno delo, ki so notranje organizacijske enote in so organizirane tudi zunaj sedeža centra za socialno delo.

Centri za socialno delo poslujejo tudi v stalnih ali občasnih krajevnih pisarnah, ki so organizirane s sklepom direktorja centra za socialno delo.

Na enotah centra za socialno delo se izvajajo socialno varstvene storitve, javna pooblastila in naloge, ki jih centrom za socialno delo nalagajo drugi predpisi, ter socialnovarstveni programi, pomembni za občino in za sodelovanje z nevladnimi organizacijami, razen

- vodenje postopkov o pravicah iz javnih sredstev (o otroškem dodatku, znižanju plačila za programe vrtcev, državni štipendiji, dodatni subvenciji malice za učence in dijake in subvenciji kosila za učence),

- vodenje postopkov o pravici do dodatka za veliko družino,

- naloge službe za koordinacijo in pomoč žrtvam,

- vodenje in organiziranje interventne službe in kriznih centrov,

- naloge, ki jih opravljajo koordinatorji obravnave v skupnosti in

- naloge, ki jih opravljajo koordinatorji invalidskega varstva,

ki se izvajajo na centru za socialno delo.

Ne glede na prvo alinejo prejšnjega odstavka se vodenje postopka o otroškem dodatku izvaja na enoti centra za socialno delo, če se hkrati vodi postopek o pravici do denarne socialne pomoči, o pravici do varstvenega dodatka, o pravici do plačila obveznega zdravstvenega prispevka, o pravici do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje ali o subvenciji najemnine.

Vlada Republike Slovenije z uredbo določi centre za socialno delo, njihov sedež in teritorialno pristojnost ter enote centra za socialno delo in njihova območja delovanja, tako da je zagotovljeno racionalno in učinkovito opravljanje nalog.

49.b člen

Center za socialno delo opravlja naloge interventne službe zunaj poslovnega časa centra za socialno delo.

V interventno službo se vključijo strokovni delavci, ki imajo najmanj pet let delovnih izkušenj in opravljajo naloge na področjih ogroženosti otroka, nasilja v družini, skrbništva, duševnega zdravja, varstva invalidov ali drugih kriznih intervencij.

Strokovni delavci, ki ne opravljajo nalog iz prejšnjega odstavka in imajo delovne izkušnje na področjih iz prejšnjega odstavka, se lahko vključijo v interventno službo, na podlagi predhodno podanega pisnega soglasja.

Zaradi izvajanja nalog interventne službe se lahko odredi pripravljenost na domu. Pripravljenost na domu pomeni dosegljivost zunaj delovnega časa z namenom, da je zagotovljena možnost svetovanja in po potrebi prihod na delovno mesto ali intervencija na terenu.

Pripravljenost na domu se ne všteva v število ur tedenske oziroma mesečne delovne obveznosti. Če mora strokovni delavec v času pripravljenosti na domu dejansko delati, se te ure vštevajo v število ur tedenske oziroma mesečne delovne obveznosti oziroma kot delo, opravljeno prek polnega delovnega časa, za katerega veljajo omejitve iz zakona, ki ureja delovna razmerja.

Dnevni in tedenski počitek v povprečnem minimalnem trajanju, kot je določen z zakonom, ki ureja delovna razmerja, se zagotavlja v obdobju, ki ne sme biti daljše od dveh mesecev.

49.c člen

Strokovni delavci in strokovni sodelavci, ki na centrih za socialno delo izvajajo socialno varstvene storitve, javna pooblastila ali naloge, ki jih centrom za socialno delo nalagajo drugi predpisi, se vključujejo v supervizijo.

50. člen

Dom za starejše opravlja institucionalno varstvo starejših po prvem odstavku 16. člena tega zakona ter pomoč posamezniku in družini na domu.

Dom za starejše opravlja tudi naloge, ki obsegajo priprave okolja, družine in posameznikov na starost.

Če opravlja dom za starejše institucionalno varstvo po prvem odstavku 16. člena tega zakona za mlajše invalidne osebe, opravljanje teh storitev organizira v posebni enoti.

Dom za starejše lahko opravlja tudi gospodarsko dejavnost, če je ta namenjena višji kvaliteti življenja in varstva starejših občanov.

51. člen

Posebni socialno varstveni Zavod za odrasle (v nadaljnjem besedilu: posebni zavod) opravlja posebne oblike institucionalnega varstva za osebe z motnjo ali več motnjami v duševnem in telesnem razvoju in za osebe s težavami v duševnem zdravju po prvem odstavku 16. člena tega zakona. Posebni zavod lahko opravlja tudi gospodarsko dejavnost, če je ta namenjena višji kvaliteti njihovega življenja in varstva.

52. člen

Varstveno delovni center opravlja naloge vodenja in varstva ter organizira zaposlitev pod posebnimi pogoji za osebe z motnjo ali več motnjami v duševnem in telesnem razvoju.

Poleg storitev iz prejšnjega odstavka lahko varstveno delovni center opravlja tudi institucionalno varstvo za osebe z motnjo ali več motnjami v duševnem in telesnem razvoju na podlagi prvega odstavka 16. člena tega zakona ter pomoč na domu družinam oseb z motnjo ali več motnjami v duševnem in telesnem razvoju.

Varstveno delovni center lahko opravlja tudi posebne oblike priprav na zaposlitev.

53. člen

Dom za otroke opravlja naloge institucionalnega varstva otrok in mladoletnikov, prikrajšanih za normalno družinsko življenje po drugem odstavku 16. člena tega zakona.

54. člen

Zavod za usposabljanje opravlja institucionalno varstvo za otroke, mladostnike in odrasle osebe do 26. leta starosti z zmerno, težjo ali težko motnjo v duševnem razvoju po tretjem odstavku 16. člena tega zakona.

Zavod za usposabljanje lahko opravlja tudi institucionalno varstvo za odrasle osebe z zmerno, težjo ali težko motnjo v duševnem razvoju po prvem odstavku 16. člena tega zakona.

Zavod za usposabljanje izvaja tudi storitev vodenja in varstva ter organizira zaposlitev pod posebnimi pogoji za osebe z zmerno, težjo ali težko motnjo v duševnem razvoju ter pomoč na domu odraslih oseb z zmerno, težjo ali težko motnjo v duševnem razvoju.

Poleg storitev iz prejšnjega odstavka lahko zavod za usposabljanje izvaja posebne oblike priprav na zaposlitev.

54.a člen (črtan)

54.b člen

Krizne namestitve iz tretjega odstavka 49. člena tega zakona za starejše osebe, za mlajše invalidne osebe, za otroke, mladostnike in odrasle osebe z motnjami v duševnem in telesnem razvoju, osebe s težavami v duševnem zdravju ali drugimi oviranostmi ter odrasle osebe, katerim krizne namestitve ne more zagotoviti center za socialno delo, opravljajo izvajalci institucionalnega varstva iz 50., 51., 52. in 54. člena tega zakona.

Med javnimi socialnovarstvenimi zavodi, ki na podlagi 50., 51., 52. in 54. člena tega zakona opravljajo institucionalno varstvo, minister, pristojen za institucionalno varstvo, glede na ocenjene potrebe po kriznih namestitvah ter ob upoštevanju posteljnih zmogljivosti, ki jih za ta namen izkažejo navedeni javni socialnovarstveni zavodi, s sklepom določi tiste, ki zagotavljajo krizne namestitve za osebe iz prejšnjega odstavka.

Ministrstvo, pristojno za institucionalno varstvo, kot koncedent, v soglasju z izvajalcem iz 50., 51. in 52. člena tega zakona, ki opravlja institucionalno varstvo na podlagi odločbe o koncesiji, glede na ocenjene potrebe koncedenta po kriznih namestitvah ter ob upoštevanju posteljnih zmogljivosti, ki jih za ta namen izkaže koncesionar, sklene aneks h koncesijski pogodbi za zagotovitev krizne namestitve za osebe iz prvega odstavka tega člena.

Seznam izvajalcev iz drugega in tretjega odstavka tega člena, ki zagotavljajo krizno namestitev, ministrstvo, pristojno za institucionalno varstvo, objavi na svoji spletni strani.

Krizna namestitev osebe iz prvega odstavka tega člena se zagotovi na podlagi mnenja centra za socialno delo. Izvajalec krizne namestitve iz tega člena takoj po namestitvi, najpozneje pa v 72 urah, z upravičencem ali njegovim zakonitim zastopnikom, sklene dogovor o vključitvi v krizno namestitev, v katerem se določi vrsta oskrbe, kategorija socialne oskrbe, ter uredi vprašanja zdravstvenega varstva, oblika izvajanja storitve, dan vključitve v krizno namestitev, obseg in način zagotavljanja krizne namestitve, morebitne dodatne storitve ter datum poteka upravičenosti do krizne namestitve. Za vsa vprašanja, ki niso urejena v tem členu, se smiselno uporabljajo določbe tega zakona, ki urejajo postopek za namestitev upravičenca pri uveljavljanju pravice do institucionalnega varstva.

Krizna namestitev je za upravičenca brezplačna in traja do 21 dni, z možnostjo enkratnega podaljšanja za 21 dni, če po mnenju centra za socialno delo vrnitev upravičenca v domače okolje oziroma vključitev v drugo obliko socialno varstvene storitve v mreži javne službe še ni mogoča. Center za socialno delo v času trajanja krizne namestitve sodeluje z upravičencem pri načrtovanju in izvajanju aktivnosti za vrnitev v domače okolje oziroma vključitev v drugo obliko socialno varstvene storitve v mreži javne službe.

Če vrnitev upravičenca v domače okolje oziroma prehod v drugo obliko socialno varstvene storitve v mreži javne službe tudi po izteku krizne namestitve ni mogoč, se lahko prične s postopkom uveljavljanja pravice do institucionalnega varstva, v skladu z določbami tega zakona.

Prevoz v ali iz krizne namestitve se upravičencu, ki zaradi starosti, invalidnosti ali kronične bolezni ne zmore prevoza z osebnim oziroma javnim prevozom, zagotovi z nenujnim reševalnim prevozom. Nenujni reševalni prevoz pri dispečerski službi zdravstva naroči center za socialno delo. Izvajalec nenujnega reševalnega prevoza je javni zdravstveni zavod ali druga pravna ali fizična oseba s koncesijo za izvajanje zdravstvene dejavnosti, ki izpolnjuje pogoje iz pravilnika, ki določa prevoze pacientov. Ura nenujnega reševalnega prevoza se obračuna v skladu z metodologijo, kot je določena za uro mobilnega reševalnega vozila v sistemu nujne medicinske pomoči.

V zvezi z zagotavljanjem krizne namestitve se iz proračuna Republike Slovenije krijejo stroški

- morebitnega nenujnega reševalnega prevoza,

- nezasedene posteljne zmogljivosti, namenjene krizni namestitvi, v višini cene za III.a kategorijo oskrbe oseb starejših od 65 let, izvajalcem iz 50. člena tega zakona ter v višini cene za III. kategorijo oskrbe odraslih oseb z motnjami v duševnem razvoju, s težavami v duševnem zdravju, s senzornimi motnjami in motnjami v gibanju za celodnevno zavodsko varstvo, izvajalcem iz 51., 52. in 54. člena tega zakona,

- zasedene posteljne zmogljivosti, namenjene krizni namestitvi, v višini cene kategorije oskrbe, ki se osebi v krizni namestitvi zagotavlja.

Izvajalci iz drugega in tretjega odstavka tega člena vodijo seznam o zasedenosti posteljnih zmogljivosti za krizne namestitve ter o tem poročajo ministrstvu, pristojnemu za institucionalno varstvo. Podatke o zasedenosti posteljnih zmogljivosti za krizne namestitve ministrstvo, pristojno za institucionalno varstvo, in izvajalci iz drugega in tretjega odstavka tega člena objavijo na svoji spletni strani.

Način vodenja seznama o zasedenosti posteljnih zmogljivosti za krizne namestitve in podrobnejšo vsebino poročanja iz prejšnjega odstavka, podrobnejši način objave o zasedenosti posteljnih zmogljivosti ter način vlaganja zahtevkov za kritje stroškov kriznih namestitev in potrebna dokazila k zahtevkom za kritje stroškov kriznih namestitev, določi minister, pristojen za institucionalno varstvo.

54.c člen

Storitev podpore v skupnosti za odrasle osebe iz 16.a člena tega zakona oziroma podpore mladoletni osebi iz 16.c člena tega zakona lahko pod enakimi pogoji izvajajo

- na podlagi soglasja ministra, pristojnega za institucionalno varstvo, posebni socialno varstveni zavodi za odrasle iz 51. člena tega zakona, varstveno delovni centri iz 52. člena tega zakona, zavodi za usposabljanje iz 54. člena tega zakona in

- na podlagi podeljene koncesije pravne osebe zasebnega prava s statusom nevladne organizacije v javnem interesu na področju socialnega varstva ali invalidskega varstva in invalidska podjetja.

Za potrebe razvoja in izvajanja storitev podpore iz prvega odstavka tega člena Inštitut Republike Slovenije za socialno varstvo, vodi seznam izvajalcev podpore v skupnosti za odrasle osebe in seznam izvajalcev podpore mladoletni osebi.

Seznam iz prejšnjega odstavka vsebuje naslednje podatke

- zaporedno številko vpisa izvajalca podpore;

- naziv in sedež izvajalca podpore;

- osebno ime odgovorne osebe in pravni status izvajalca podpore;

- datum začetka izvajanja storitve podpore;

- kontaktne podatke izvajalca podpore;

- datum izbrisa in številko ter datum odločbe o izbrisu iz seznama izvajalcev podpore.

Podatki, vpisani v seznama iz drugega odstavka tega člena, so javni. Ministrstvo, pristojno za institucionalno varstvo in Inštitut Republike Slovenije za socialno varstvo ažuren seznam izvajalcev podpore iz prvega odstavka tega člena objavita na spletni strani ministrstva in inštituta.

54.č člen

Storitev podpore v skupnosti za odrasle osebe oziroma storitev podpore mladoletni osebi lahko izvaja izvajalec podpore iz 54.c člena tega zakona, če

- je pravna oseba v Republiki Sloveniji, registrirana za opravljanje dejavnosti, za katero se izdaja soglasje, oziroma podeljuje koncesija;

- izpolnjuje kadrovske in tehnične pogoje in standarde za opravljanje storitve podpore v skupnosti;

- mu ni bilo s pravnomočno sodbo ali dokončno odločbo upravnega organa prepovedano opravljanje socialne dejavnosti;

- izkazuje finančno in poslovno sposobnost za opravljanje storitve podpore v skupnosti;

- ima izdelan program za opravljanje podpore v skupnosti za odrasle osebe oziroma program podpore mladoletni osebi;

- mu v zadnjih petih letih ni bila odvzeta koncesija oziroma odpovedana koncesijska pogodba;

- nad ponudnikom ni začet stečajni postopek oziroma postopek prisilne poravnave ter ni v postopku prenehanja ali v postopku likvidacije.

Ministrstvo, pristojno za institucionalno varstvo, izpolnjevanje pogojev in meril iz prejšnjega odstavka za izdajo soglasja za izvajalce podpore iz prve alineje prvega odstavka 54.c člena tega zakona oziroma podelitev koncesije, za izvajalce podpore iz druge alineje prvega odstavka 54.c člena tega zakona, preverja v uradnih evidencah pristojnih organov, in na podlagi dokazil, ki jih predloži ponudnik, to so najmanj

- letni računovodski izkazi za obdobje zadnjih treh let, od katerih so zadnji revidirani,

- projekcija finančnega poslovanja za triletno obdobje,

- program za opravljanje podpore v skupnosti za odrasle osebe oziroma program podpore mladoletni osebi,

- organizacijska shema s prikazanim številom in strukturo predvidenih zaposlenih, s podatki o njihovi izobrazbi ter svojo in njihove izjave, iz katerih je razvidno, da jih bo oziroma se bodo zaposlili pri ponudniku ali organizacijsko shemo s prikazanimi predvidenimi zaposlenimi in pogoji, ki jih morajo izpolnjevati ter izjavo ponudnika, da bo pred začetkom izvajanja storitve zaposlil izvajalce v skladu s standardi in normativi,

- izjava o izpolnjevanju tehničnih in drugih pogojev za izvajanje storitve podpore v skupnosti.

54.d člen

Postopek ugotavljanja upravičenosti do storitve podpore, pripravo in sklenitev dogovora iz 16.f člena tega zakona, nabor in organiziranje ključnih oseb izvedbo uvodnih srečanj med izvajalcem podpore, uporabnikom in njegovimi ključnimi osebami, delo, ki se veže na vodenje storitve podpore, organizacijo neposrednih izvajalcev podpore, pripravo dogovora iz 16.f člena tega zakona, sodelovanje z uporabniki pri izvajanju dogovora iz 16.f člena tega zakona ter podporo na domu uporabnika, vodi in opravlja strokovni delavec iz 69. člena tega zakona.

Ključne osebe iz prejšnjega odstavka so osebe, ki so del socialne mreže uporabnika in se jih kot take opredeli v dogovoru iz 16.f člena tega zakona.

Zaposleni, ki izvajajo storitev podpore v skupnosti oziroma podpore mladoletni osebi, opravijo usposabljanje za opravljanje podpore, ki ga zagotovi izvajalec podpore.

Minister, pristojen za institucionalno varstvo, podrobneje določi program usposabljanja iz prejšnjega odstavka.

Organi zavoda

55. člen

Socialno varstveni zavod upravlja svet zavoda, ki ga poleg predstavnikov ustanovitelja in delavcev, sestavljajo še

- predstavniki sveta lokalnih skupnosti v centru za socialno delo;

- predstavniki lokalne skupnosti in predstavniki oskrbovancev v domu za starejše;

- predstavniki invalidskih organizacij v posebnem zavodu iz 51. člena tega zakona in v varstveno delovnem centru iz 52. člena tega zakona;

- predstavniki zakonitih zastopnikov varovancev v posebnem zavodu in v varstveno delovnem centru;

- predstavniki staršev ali zakonitih zastopnikov otrok in mladoletnikov v domovih za otroke in socialno varstvenih zavodih za usposabljanje.

Podrobnejšo sestavo in številčno razmerje predstavnikov v svetu zavoda določi ustanovitelj z aktom o ustanovitvi. Z aktom o ustanovitvi se določi tudi način imenovanja oziroma izvolitve članov sveta.

56. člen

Strokovno delo in poslovanje socialno varstvenega zavoda organizira in vodi direktor, ki mora imeti

- visoko strokovno ali univerzitetno izobrazbo iz 69. člena tega zakona, pet let delovnih izkušenj in opravljen strokovni izpit po tem zakonu,

- v domovih za starejše pa lahko tudi visoko strokovno ali univerzitetno izobrazbo druge družboslovne, zdravstvene ali medicinske smeri, pet let delovnih izkušenj in opravljen strokovni izpit po tem zakonu.

Mandat direktorja socialno varstvenega zavoda traja 5 let.

V socialno varstvenem zavodu, v katerem je v skladu z aktom o ustanovitvi poslovodenje in vodenje strokovnega dela zavoda ločeno, je ne glede na določbo prejšnjega odstavka za direktorja, ki organizira delo in vodi poslovanje zavoda, lahko imenovana tudi oseba, ki ima visoko strokovno ali univerzitetno izobrazbo in 5 let delovnih izkušenj na področju dejavnosti socialnega varstva ali druge dejavnosti, ki je povezana s socialno varstveno dejavnostjo. Za vodenje strokovnega dela se v takem zavodu imenuje strokovni vodja, ki mora imeti strokovno izobrazbo iz 69. člena tega zakona, pet let delovnih izkušenj in opravljen strokovni izpit po tem zakonu.

Direktor centra za socialno delo imenuje in razreši pomočnika direktorja na enoti centra za socialno delo po predhodnem mnenju pristojnega organa lokalne skupnosti, na območju katere so prostori enote centra za socialno delo. Pomočnik direktorja na enoti centra za socialno delo mora imeti visoko strokovno ali univerzitetno izobrazbo iz 69. člena tega zakona, 5 let delovnih izkušenj in opravljen strokovni izpit po tem zakonu. Mandat pomočnika direktorja na enoti centra za socialno delo traja 5 let. Pomočnik direktorja na enoti centra za socialno delo vodi enoto centra za socialno delo in opravlja naloge, za katere ga pisno pooblasti direktor, zlasti za odločanje o razpolaganju s finančnimi sredstvi za financiranje socialnovarstvenih programov, pomembnih za občino in za sodelovanje z nevladnimi organizacijami ter sodelovanje z lokalnimi skupnostmi. Direktor centra za socialno delo v natečajno komisijo za vodenje izbirnega postopka za zasedbo prostega delovnega mesta imenuje pomočnika direktorja na enoti centra za socialno delo, kjer je prosto delovno mesto. Direktor centra za socialno delo lahko razreši pomočnika direktorja na enoti centra za socialno delo zlasti v primeru, če ugotovi, da pomočnik direktorja na enoti centra za socialno delo ne opravlja nalog, za katere je pooblaščen, ali če pri svojem delu krši zakon.

Direktor socialno varstvenega zavoda mora poleg pogojev iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena imeti opravljen program za vodenje socialno varstvenega zavoda, ki ga določi socialna zbornica v soglasju s Strokovnim svetom Republike Slovenije za splošno izobraževanje.

Ne glede na določbe prvega in drugega odstavka tega člena je za direktorja lahko imenovan tudi kandidat, ki nima opravljenega programa za vodenje iz prejšnjega odstavka, mora pa ga opraviti najkasneje v enem letu od začetka opravljanja nalog direktorja. Če tega programa ne opravi v roku, mu mandat na podlagi zakona preneha.

Direktorja imenuje in razreši ustanovitelj zavoda.

Če je ustanoviteljica javnega socialno varstvenega zavoda Republike Slovenije, imenuje in razreši direktorja svet zavoda s soglasjem ministra, pristojnega za socialno varstvo, po predhodnem mnenju pristojnega organa lokalne skupnosti, v kateri ima zavod sedež. Pri centru za socialno delo imenuje in razreši direktorja svet zavoda s soglasjem ministra, pristojnega za socialno varstvo.

Če pristojni organ lokalne skupnosti, v kateri ima zavod sedež, ne da mnenja iz prejšnjega odstavka v 60 dneh od dneva, ko je bil zanj zaprošen, lahko svet zavoda nadaljuje postopek imenovanja in razrešitve direktorja brez tega mnenja.

Če minister, pristojen za socialno varstvo, ne da soglasja iz sedmega odstavka tega člena v 60 dneh od dneva, ko je bil zanj zaprošen, lahko svet zavoda odloči o imenovanju direktorja brez tega soglasja.

Ne glede na določbo sedmega odstavka tega člena lahko minister, pristojen za socialno varstvo, sam imenuje direktorja, če ga v roku treh mesecev po prenehanju mandata dotedanjemu direktorju ali po njegovi razrešitvi, ne imenuje svet zavoda. Prav tako lahko minister sam razreši direktorja, če ugotovi

- da direktor ne opravlja nalog, ki so mu naložene z zakonom ali pri svojem delu krši zakon,

- da je direktor objektivno odgovoren za slabo finančno poslovanje zavoda,

- da je pristojni organ zavoda zavrnil predlog programa dela, ki ga je predložil direktor,

- da je računsko sodišče podalo negativno mnenje o finančnem poslovanju zavoda,

- da je komisija za strokovni in upravni nadzor ugotovila hujše strokovne napake pri izvajanju dejavnosti zavoda,

- da ni poskrbel za začetek razpisnega postopka imenovanja direktorja v roku, ki ga določa statut zavoda.

57. člen

Ne glede na določbo prvega odstavka prejšnjega člena je lahko za direktorja, ki organizira in vodi strokovno delo in poslovanje socialno varstvenega zavoda, imenovana tudi oseba, ki ima končano višjo strokovno izobrazbo iz 69. člena tega zakona, dvajset let delovnih izkušenj, od tega najmanj pet let na vodilnih in vodstvenih delovnih mestih na področju socialnega varstva, in opravljen strokovni izpit po tem zakonu.

V socialno varstvenem zavodu, v katerem je v skladu z aktom o ustanovitvi poslovodenje in vodenje strokovnega dela zavoda ločeno, je ne glede na določbo drugega odstavka prejšnjega člena za direktorja, ki organizira delo in vodi poslovanje doma, lahko imenovana tudi oseba, ki ima višjo strokovno izobrazbo iz 69. člena tega zakona in dvajset let delovnih izkušenj, od tega najmanj pet let na vodilnih in vodstvenih delovnih mestih na področju dejavnosti socialnega varstva, ki jo opravlja ta socialno varstveni zavod.

Ne glede na tretji odstavek prejšnjega člena je lahko za pomočnika direktorja na enoti centra za socialno delo imenovana tudi oseba, ki ima najmanj višjo strokovno izobrazbo iz 69. člena tega zakona in 20 let delovnih izkušenj, od tega najmanj pet let na vodilnih in vodstvenih delovnih mestih na področju dejavnosti socialnega varstva, ki jo opravlja ta socialno varstveni zavod, in opravljen strokovni izpit na podlagi tega zakona.

57.a člen

Akt o ustanovitvi javnega socialno varstvenega zavoda izda ustanovitelj, statut zavoda ali pravila pa sprejme svet zavoda.

58. člen

Strokovni svet socialno varstvenega zavoda je kolegijski strokovni organ zavoda.

Naloge, sestavo in način oblikovanja strokovnega sveta se določijo s statutom ali pravili zavoda, v skladu z aktom o ustanovitvi.

58.a člen

Svet lokalnih skupnosti je kolegijski posvetovalni organ v centru za socialno delo.

Naloge, sestava in način oblikovanja sveta lokalnih skupnosti se določijo s statutom ali pravili centra za socialno delo, v skladu z aktom o ustanovitvi.

2. Drugi socialno varstveni zavodi

59. člen

Pod pogoji, ki jih določa zakon, se lahko kot socialno varstveni zavod organizirajo tudi sprejemališča, materinski domovi, svetovalnice, stanovanjske skupine, centri za neodvisno življenje invalidov in druge oblike organizacij.

3. Skupne določbe

60. člen

Socialno varstveni zavod oziroma druga pravna oseba lahko začne z delom, če so poleg splošnih pogojev za ustanovitev zavoda oziroma druge pravne osebe, izpolnjeni tudi minimalni tehnični, kadrovski in drugi pogoji, ki jih predpiše minister, pristojen za socialno varstvo.

Izpolnjevanje pogojev iz prejšnjega odstavka ugotavlja ministrstvo, pristojno za socialno varstvo.

60.a člen

Za ugovor zoper opravljeno storitev, za strokovni in upravni nadzor ter za vodenje zbirk podatkov se tudi za druge pravne osebe smiselno uporabljajo določbe 94., 103., 106., 111., 112. in 114. člena tega zakona.

61. člen

Ustanovitelj socialno varstvenega zavoda mora zagotavljati sredstva za investicijsko vzdrževanje in druge obveznosti, določene z zakonom in aktom o ustanovitvi.

Javnemu socialno varstvenemu zavodu zagotovi ustanovitelj del sredstev za redno investicijsko vzdrževanje, če ugotovi, da vrednost investicijskega vzdrževanja presega višino sredstev amortizacije oziroma sredstev za investicijsko vzdrževanje, ki jih javni socialno varstveni zavod oblikuje v skladu z metodologijo za oblikovanje cen storitev po tem zakonu.

61.a člen

Če izvajalec v mreži javne službe v okviru izvajanja socialnovarstvene storitve opravlja dejavnosti, ki jih izvajajo uporabniki ob podpori strokovnega kadra in so namenjene ohranjanju njihovih znanj in sposobnosti, se te dejavnosti ne štejejo za tržne dejavnosti.

4. Dobrodelne organizacije, organizacije za samopomoč in invalidske organizacije

62. člen

Dobrodelne organizacije so prostovoljne in neprofitne organizacije, ki jih z namenom, da bi reševale socialne stiske in težave prebivalcev, ustanovijo posamezniki v skladu z zakonom, ali verske skupnosti.

63. člen

Organizacije za samopomoč so prostovoljne in neprofitne organizacije, ki jih v skladu z zakonom ustanovijo posamezniki z namenom, da bi v njih skupno reševali socialne potrebe svojih članov.

64. člen

Invalidske organizacije so prostovoljne in neprofitne organizacije, ki jih ustanovijo invalidi in drugi posamezniki v skladu z zakonom, da v njih izvajajo posebne socialne programe in storitve, utemeljene na značilnostih invalidnosti po posameznih funkcionalnih okvarah, ki ogrožajo socialni položaj invalidov.

Dejavnosti invalidskih organizacij lahko zajemajo tudi posamezne sestavine dobrodelnosti in samopomoči.

5. Zasebno delo

65. člen

Socialno varstvene storitve lahko opravlja zasebnik, ki izpolnjuje naslednje pogoje

- da ima ustrezno strokovno izobrazbo v skladu z 69. ali 70. členom tega zakona;

- da ima opravljen strokovni izpit in je pridobil mnenje socialne zbornice;

- da ima najmanj tri leta delovnih izkušenj na področju, na katerem bo opravljal zasebno delo, če bo opravljal delo, za katero se zahteva najmanj višješolska izobrazba;

- da ni v delovnem razmerju;

- da mu ni s pravnomočno odločbo sodišča prepovedano opravljanje poklica;

- da ima zagotovljene prostore, opremo in kadre, če tako zahteva narava dela.

Ne glede na prejšnji odstavek lahko posamezne storitve v okviru javne službe v skladu s tem zakonom opravlja tretja oseba, če za te storitve sklene pogodbo z izvajalcem iz javne mreže, ali rejnik, če za te storitve sklene rejniško pogodbo s centrom za socialno delo.

66. člen

Ministrstvo, pristojno za socialno varstvo, ugotavlja, ali zasebnik izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka prejšnjega člena.

Zasebnik, ki izpolnjuje pogoje iz prejšnjega odstavka oziroma pravna oseba, ki izpolnjuje pogoje iz 60. člena tega zakona, lahko prične opravljati socialno varstvene storitve z dnem izdaje odločbe o vpisu v register zasebnikov in pravnih oseb, ki opravljajo socialno varstvene storitve.

67. člen

Register zasebnikov in pravnih oseb, ki opravljajo socialno varstvene storitve, vodi ministrstvo, pristojno za socialno varstvo.

Register zasebnikov in pravnih oseb iz prejšnjega odstavka je javen.

68. člen

Izbris iz registra zasebnikov in pravnih oseb, ki opravljajo socialno varstvene storitve, se opravi, če

- zasebnik oziroma pravna oseba odjavi opravljanje socialno varstvenih storitev;

- zasebnik umre ali če pravna oseba preneha;

- je zasebniku oziroma pravni osebi s pravnomočno odločbo prepovedano opravljanje poklica oziroma dejavnosti;

- ne začne opravljati storitev v enem letu po vpisu v register;

- se ugotovi, da več ne izpolnjuje predpisanih pogojev za opravljanje storitev.

O izbrisu iz registra zasebnikov in pravnih oseb se izda odločba.

5.a Skupnosti socialno varstvenih zavodov

68.a člen

Javni socialno varstveni zavodi, ki opravljajo socialno varstvene storitve, se lahko povezujejo v skupnosti.

V skupnosti iz prejšnjega odstavka se lahko vključujejo tudi koncesionarji ter druge pravne in fizične osebe, ki v skladu s tem zakonom opravljajo storitve na področju socialnega varstva.

Skupnosti opravljajo zlasti naslednje naloge

- koordinirajo razvojne aktivnosti v okviru dejavnosti in sodelujejo pri oblikovanju politike razvoja socialnega varstva,

- sodelujejo pri opredeljevanju pogojev za opravljanje dejavnosti,

- uresničujejo skupne naloge in interese izvajalcev na posameznem področju.

Skupnosti lahko za opravljanje upravnih nalog na področju socialnega varstva pridobijo javno pooblastilo. Naloge, ki jih skupnosti opravljajo kot javno pooblastilo, določi zakon.

Izvajanje javnih pooblastil iz prejšnjega odstavka se financira iz državnega proračuna.

68.b člen

Skupnost socialnih zavodov Slovenije na področju institucionalnega varstva starejših in na področju varstva posebnih skupin odraslega prebivalstva, ki ga izvajajo domovi za starejše in posebni socialno varstveni zavodi za odrasle (v nadaljevanju: področje dejavnosti skupnosti), opravlja naslednje naloge kot javna pooblastila

1. na podlagi predhodnega mnenja ministrstva, pristojnega za socialno varstvo, oblikuje pravila za vodenje sistemov, ki tvorijo poenoten informacijski sistem na področju dejavnosti skupnosti,

2. vzpostavi, vodi, vzdržuje in nadzoruje centralno zbirko podatkov s področja dejavnosti skupnosti in je upravljavec centralne zbirke osebnih podatkov na tem področju,

3. načrtuje in izvaja izobraževanje za delavce na področju dejavnosti skupnosti, ki niso strokovni delavci ali strokovni sodelavci po tem zakonu,

4. v skladu z veljavnimi normativi in standardi iz drugega odstavka 11. člena tega zakona določa podrobnejše standarde za izvajanje posameznih vrst oskrbe in kriterije za določitev vrst oskrbe glede na potrebe uporabnikov storitve na področju dejavnosti skupnosti.

68.c člen

Skupnost centrov za socialno delo Slovenije na področju izvajanja dejavnosti centrov za socialno delo opravlja naslednje naloge kot javna pooblastila

1. določa katalog nalog, ki jih izvajajo centri za socialno delo

- kot socialno varstvene storitve,

- kot naloge, ki so jim z zakonom poverjene kot javna pooblastila in

- kot naloge, ki jim jih nalagajo drugi predpisi, kar za to področje dejavnosti služi kot podlaga za delovanje enotnega informacijskega sistema socialnega varstva;

2. določa standarde in s soglasjem ministra, pristojnega za socialno varstvo, določa normative za izvajanje posameznih vrst nalog

- nalog, ki so centrom za socialno delo z zakonom poverjene kot javna pooblastila in

- nalog, ki jih centrom za socialno delo nalagajo drugi predpisi.

68.č člen

Skupnosti izvajalcev, ki zastopajo področje storitev za osebe z motnjami v duševnem in telesnem razvoju ter drugimi oviranostmi v okviru delovanja javne mreže varstveno-delovnih centrov in zavodov za usposabljanje (v nadaljnjem besedilu: področje dejavnosti), opravljajo naslednje naloge kot javna pooblastila

1. obravnavajo strokovna vprašanja s področja dejavnosti in z oblikovanjem predlogov sodelujejo pri pripravi sistemskih rešitev;

2. na podlagi predhodnega mnenja ministrstva, pristojnega za institucionalno varstvo, pomoč družini na domu, vodenje in varstvo ter zaposlitve pod posebnimi pogoji, oblikujejo pravila za vodenje sistemov, ki tvorijo poenoten informacijski sistem na področju dejavnosti;

3. vzpostavijo, vodijo, vzdržujejo in nadzorujejo ter upravljajo zbirko podatkov s področja nalog javnega pooblastila;

4. načrtujejo in izvajajo izobraževanja za delavce na področju dejavnosti, ki niso strokovni delavci ali strokovni sodelavci po tem zakonu;

5. v skladu z veljavnimi normativi in standardi iz drugega odstavka 11. člena tega zakona s soglasjem ministra, pristojnega za institucionalno varstvo, pomoč družini na domu, vodenje in varstvo ter zaposlitve pod posebnimi pogoji, določajo podrobnejše standarde za izvajanje posameznih vrst oskrbe in kriterije za določitev vrst oskrbe glede na ocenjene potrebe upravičencev storitev na področju dejavnosti.

6. Delavci, ki opravljajo socialno varstvene storitve

69. člen

Socialno varstvene storitve opravljajo strokovni delavci in strokovni sodelavci.

Strokovni delavci po tem zakonu so delavci, ki so končali višjo ali visoko šolo, ki izobražuje za socialno delo in so opravili šestmesečno pripravništvo ali imajo šest mesecev delovnih izkušenj na področju socialnega varstva ter strokovni izpit za delo na področju socialnega varstva.

Strokovni delavci so tudi delavci, ki so končali višjo ali visoko šolo psihološke ali biopsihološke smeri, pedagoške smeri in njenih specialnih disciplin, upravne, pravne, sociološke, zdravstvene smeri – smer delovne terapije in teološke smeri z ustrezno specializacijo ter imajo opravljeno devetmesečno pripravništvo ali imajo devet mesecev delovnih izkušenj na področju socialnega varstva in opravljen strokovni izpit po tem zakonu.

Strokovni delavci v domovih za otroke in v socialno varstvenih zavodih za usposabljanje so strokovni delavci iz drugega odstavka tega člena in delavci, ki so končali višjo ali visoko šolo pedagoške, socialno pedagoške, psihološke ali biopsihološke smeri ter defektološke smeri in so opravili devetmesečno pripravništvo ali imajo devet mesecev delovnih izkušenj na področju socialnega varstva in strokovni izpit.

69.a člen

Kandidata, ki je prijavljen na javnem razpisu za zasedbo delovnega mesta na področju socialnega varstva, za katerega se zahteva opravljen strokovni izpit za strokovne delavce na področju socialnega varstva, se lahko zaposli za nedoločen čas brez opravljenega strokovnega izpita za strokovne delavce na področju socialnega varstva, če izpolnjuje vse ostale pogoje iz prejšnjega člena in če na javnem razpisu ni prijavljenega kandidata, ki izpolnjuje vse pogoje za zasedbo delovnega mesta. Ta kandidat mora v roku enega leta od nastopa dela opraviti strokovni izpit za strokovne delavce na področju socialnega varstva.

V primeru, ko delavec zaradi bolezni, poškodbe, porodniškega dopusta, dopusta za nego in varstvo otroka oziroma zaradi drugih osebnih ali objektivnih okoliščin, strokovnega izpita za strokovnega delavca ne more opraviti v roku, kot je določen v prejšnjem odstavku, se rok za opravo strokovnega izpita za strokovnega delavca podaljša za čas trajanja prej navedenih okoliščin.

Če kandidat v roku iz prvega ali drugega odstavka tega člena strokovnega izpita za strokovne delavce na področju socialnega varstva ne opravi, delodajalec po poteku tega roka začne postopek odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, na način, kot to določa zakon, ki ureja delovna razmerja.

Ne glede na prvi, drugi in tretji odstavek tega člena se lahko kandidata, ki je prijavljen na javnem razpisu za zasedbo delovnega mesta na področju socialnega varstva, za katerega se zahteva opravljen strokovni izpit za strokovne delavce na področju socialnega varstva, zaposli za določen čas brez opravljenega strokovnega izpita za strokovne delavce na področju socialnega varstva, če izpolnjuje vse ostale pogoje iz prejšnjega člena, če na javnem razpisu ni prijavljenega kandidata, ki izpolnjuje vse pogoje za zasedbo delovnega mesta, in če se za razpisano delovno mesto sklepa pogodba o zaposlitvi za določen čas.

70. člen

Strokovni sodelavci po tem zakonu so delavci, ki opravljajo posamezne socialno varstvene storitve in so končali programe izobraževanja v skladu s posebnimi predpisi ter imajo opravljeno devetmesečno pripravništvo ali imajo devet mesecev delovnih izkušenj na področju socialnega varstva in strokovni izpit.

Vrste in stopnje programov izobraževanja iz prejšnjega odstavka, ki zagotavljajo strokovnim sodelavcem ustrezno strokovno usposobljenost za opravljanje posameznih storitev, določi socialna zbornica.

70.a člen

Kandidata, ki je prijavljen na javnem razpisu za zasedbo delovnega mesta na področju socialnega varstva, za katerega se zahteva opravljen strokovni izpit za strokovne sodelavce na področju socialnega varstva, se lahko zaposli za nedoločen čas brez opravljenega strokovnega izpita za strokovne sodelavce na področju socialnega varstva, če izpolnjuje vse ostale pogoje iz prejšnjega člena in če na javnem razpisu ni prijavljenega kandidata, ki izpolnjuje vse pogoje za zasedbo delovnega mesta. Ta kandidat mora v roku enega leta od nastopa dela opraviti strokovni izpit za strokovne sodelavce na področju socialnega varstva.

V primeru, ko delavec zaradi bolezni, poškodbe, porodniškega dopusta, dopusta za nego in varstvo otroka oziroma zaradi drugih osebnih ali objektivnih okoliščin, strokovnega izpita za strokovnega sodelavca ne more opraviti v roku, kot je določen v prejšnjem odstavku, se rok za opravo strokovnega izpita za strokovnega sodelavca podaljša za čas trajanja prej navedenih okoliščin.

Če kandidat v roku iz prvega ali drugega odstavka tega člena strokovnega izpita za strokovne sodelavce na področju socialnega varstva ne opravi, delodajalec po poteku tega roka začne postopek odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, na način, kot to določa zakon, ki ureja delovna razmerja.

Ne glede na prvi, drugi in tretji odstavek tega člena se lahko kandidata, ki je prijavljen na javnem razpisu za zasedbo delovnega mesta na področju socialnega varstva, za katerega se zahteva opravljen strokovni izpit za strokovne sodelavce na področju socialnega varstva, zaposli za določen čas brez opravljenega strokovnega izpita za strokovne sodelavce na področju socialnega varstva, če izpolnjuje vse ostale pogoje iz prejšnjega člena, če na javnem razpisu ni prijavljenega kandidata, ki izpolnjuje vse pogoje za zasedbo delovnega mesta, in če se za razpisano delovno mesto sklepa pogodba o zaposlitvi za določen čas.

70.b člen

Tuji državljani lahko pridobijo poklicno kvalifikacijo za regulirana poklica strokovni delavec in strokovni sodelavec na področju socialnega varstva po postopkih in pogojih iz tega člena.

Strokovnjakom, ki imajo v drugi državi članici Evropske unije, državi Evropskega gospodarskega prostora ali Švicarski konfederaciji pridobljeno poklicno kvalifikacijo, in strokovnjakom, ki so državljani tretjih držav, se poklicna kvalifikacija prizna v skladu z določbami III. poglavja Zakona o postopku priznavanja poklicnih kvalifikacij za opravljanje reguliranih poklicev (Uradni list RS, št. 39/16, 47/19, 92/21 in 76/23; v nadaljnjem besedilu: ZPPPK), če izpolnjujejo pogoje iz 69. oziroma 70. člena tega zakona.

Strokovnjaki iz prejšnjega odstavka morajo poleg dokazil, določenih v ZPPPK, vlogi priložiti tudi mnenje ENIC-NARIC centra o izobraževanju v skladu z zakonom, ki ureja vrednotenje in priznavanje izobraževanja.

71. člen

(črtan)

72. člen

Posamezne socialno varstvene storitve lahko opravljajo pod vodstvom strokovnih delavcev s prostovoljnim in nepoklicnim delom tudi laični delavci, za katere strokovna izobrazba ni posebej predpisana.

73. člen

Strokovni delavci in strokovni sodelavci v javnih socialno varstvenih zavodih so se dolžni izobraževati in usposabljati.

Strokovno izobraževanje in usposabljanje iz prejšnjega odstavka podrobneje določi socialna zbornica.

74. člen

Strokovni delavci in strokovni sodelavci, ki so zaposleni pri izvajalcih socialnovarstvenih storitev, socialnovarstvenih programov, ukrepov po tem zakonu in storitev dolgotrajne oskrbe po zakonu, ki ureja dolgotrajno oskrbo

- z višješolsko strokovno izobrazbo lahko napredujejo v naziv mentor, svetovalec in svetnik,

- z visokošolsko izobrazbo lahko napredujejo v naziv samostojni svetovalec, višji svetovalec in višji svetnik.

Pogoji za napredovanje v nazive so

1. delovna doba,

2. uspešnost pri delu,

3. strokovno izobraževanje in dodatno strokovno delo.

Ne glede na določbe o zaporednem napredovanju iz prvega odstavka tega člena lahko strokovni delavci in strokovni sodelavci izjemoma napredujejo tudi v en naziv višje, kot bi sicer, če izpolnjujejo naslednje pogoje

1. že podeljen naziv iz prvega odstavka tega člena (razen naziva mentor ali samostojni svetovalec),

2. delovna doba,

3. nadpovprečno uspešnost pri delu,

4. strokovno izobraževanje in dodatno strokovno delo.

Podrobnejše pogoje za napredovanja iz tega člena za strokovne delavce in strokovne sodelavce, ki so zaposleni pri izvajalcih iz prvega odstavka tega člena, predpiše minister, pristojen za socialno varstvo.

75. člen

Republika Slovenija podeljuje strokovnim delavcem, strokovnim sodelavcem ter laičnim delavcem na področju socialnega varstva nagrade in priznanja kot posebna družbena priznanja za izjemne dosežke za delo na področju socialnega varstva.

Za dosežke iz prejšnjega odstavka se vsako leto lahko podelijo

- ena nagrada za življenjsko delo na področju socialnega varstva,

- dve nagradi za izjemne dosežke na področju socialnega varstva,

- tri priznanja za vidne dosežke na posameznih področjih dela socialnega varstva.

Minister, pristojen za socialno varstvo, v soglasju z ministrom, pristojnim za institucionalno varstvo, pomoč družini na domu, vodenje in varstvo ter zaposlitve pod posebnimi pogoji, predpiše natančnejše pogoje za podeljevanje nagrad in priznanj iz prejšnjega odstavka, sestavo komisije in postopek za podeljevanje nagrad in priznanj.

7. Štipendije za področje socialnega varstva

75.a člen

Sredstva za dodelitev štipendije študentom študijskega programa za pridobitev izobrazbe socialni delavec se zagotavljajo iz proračuna Republike Slovenije.

75.b člen

Štipendije za štipendiranje študentov študijskega programa za pridobitev izobrazbe socialni delavec (v nadaljnjem besedilu: štipendija) se dodeljujejo v skladu s politiko štipendiranja v javnem sektorju in na podlagi javnega razpisa, ki ga Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: sklad) objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in vsebuje

1. naziv in sedež izvajalca javnega razpisa,

2. pravno podlago za izvedbo javnega razpisa,

3. predmet javnega razpisa z navedbo študijskih programov za pridobitev izobrazbe, za katere se razpisujejo štipendije,

4. višino štipendije in število razpisanih štipendij,

5. pogoje za pridobitev štipendije,

6. merila za dodelitev štipendije,

7. rok za prijavo,

8. vsebino prijave,

9. dokazila, ki jih je treba priložiti prijavi na javni razpis,

10. rok, v katerem bodo kandidati obveščeni o izidu javnega razpisa.

Sklad na podlagi odločbe o dodelitvi pravice s kandidatom, ki se izobražuje za pridobitev izobrazbe socialni delavec (v nadaljnjem besedilu: štipendist), sklene pogodbo o štipendiranju. Minister, pristojen za socialno varstvo, vsebino pogodbe podrobneje predpiše s podzakonskim aktom.

Štipendija se izplačuje štipendistu praviloma do 15. dne v mesecu za pretekli mesec.

75.c člen

Štipendija se lahko podeli štipendistu, ki se izobražuje v študijskem programu za pridobitev izobrazbe socialni delavec, ki ni v delovnem razmerju niti ni prijavljen kot iskalec zaposlitve na Zavodu Republike Slovenje za zaposlovanje.

Če ta zakon ne določa drugače, se v postopku dodeljevanja štipendij uporablja zakon, ki ureja splošni upravni postopek.

Sklad vodi postopek javnega razpisa za dodelitev štipendije, spremlja izvajanje ter upravičenost štipendiranja. O pritožbah zoper odločitev sklada odloča ministrstvo, pristojno za socialno varstvo.

V sporih zoper odločitve ministrstva iz prejšnjega odstavka odloča Upravno sodišče Republike Slovenije.

75.č člen

Osnovna merila za dodelitev štipendije so kandidatovi učni in študijski uspeh ter drugi dosežki, ki jih minister, pristojen za socialno varstvo, podrobneje predpiše v podzakonskem aktu.

Če se na javni razpis za dodelitev štipendije prijavi več vlagateljev za štipendijo, ki izpolnjujejo pogoje iz 75.a in 75.c člena tega zakona, kot je razpoložljivih sredstev, so do štipendije upravičeni vlagatelji, ki so dosegli višjo povprečno oceno, več točk za druge dosežke ali več točk pri maturi ali višje razmerje med povprečno oceno vlagatelja in povprečno oceno generacije.

75.d člen

Štipendist mora v času študija v rokih, določenih v štipendijski pogodbi, izpolnjevati študijske obveznosti.

Štipendist mora skladu predložiti dokazila o izpolnjevanju pogojev za štipendiranje, določenih z javnim razpisom ali s štipendijsko pogodbo, ter sklad sproti obveščati o vseh dejstvih in okoliščinah, ki bi lahko vplivale na štipendijsko razmerje.

Štipendist mora v prvem letu po zaključku študija izpolniti pogoje za strokovnega delavca iz drugega odstavka 69. člena tega zakona in se zaposliti

- na centru za socialno delo;

- v drugem javnem zavodu na področju socialnega varstva ali na področju dolgotrajne oskrbe, če se ne more zaposliti na centru za socialno delo;

- pri izvajalcu javnega socialnovarstvenega programa, če zaposlitev v javnem socialno varstvenem zavodu iz prve in druge alineje tega odstavka ni mogoča.

Zaposlitev iz prejšnjega odstavka mora trajati najmanj toliko časa, kolikor je štipendist prejemal štipendijo.

Rok za izpolnitev pogojev za strokovnega delavca in za zaposlitev se podaljša za največ eno leto, če štipendist v navedenem roku ne more izpolniti obveznosti iz tretjega odstavka tega člena zaradi

- starševstva,

- opravičljivih zdravstvenih razlogov,

- izjemnih družinskih in socialnih okoliščin ali

- neizpolnjenih obveznosti zaradi višje sile.

Podaljšanje roka iz tretjega odstavka tega člena je za posameznega štipendista možno le enkrat.

Starševstvo iz prve alineje petega odstavka tega člena lahko uveljavlja tisti od staršev, ki prejema starševski dodatek po zakonu, ki ureja starševsko varstvo in družinske prejemke.

Za opravičljive zdravstvene razloge iz druge alineje petega odstavka tega člena šteje bolezen ali poškodba, v trajanju skupaj najmanj štiri mesece, ki je vplivala na zmanjšanje delovnih zmožnosti štipendista v tolikšni meri, da zaradi tega ne more opravljati dela, kar se dokazuje z mnenjem lečečega zdravnika specialista.

Za izjemne družinske ali socialne okoliščine, ki so podane v tolikšni meri, da so vplivale na zmanjšanje delovnih zmožnosti štipendista tako, da zaradi tega ne more opravljati dela, štejejo

- smrt starša ali osebe, pri kateri je štipendist v varstvu in vzgoji, ali brata oziroma sestre štipendista,

- nastanek najmanj 80 % invalidnosti ali težko ozdravljive bolezni starša ali osebe, pri kateri je štipendist v varstvu in vzgoji, brata oziroma sestre štipendista,

- brezposelnost ali izguba zaposlitve obeh staršev ali osebe, pri kateri je štipendist v varstvu in vzgoji,

- začasna nezmožnost starša ali osebe, pri kateri je štipendist v varstvu in vzgoji, za delo zaradi bolezni ali poškodbe, ki je trajala neprekinjeno najmanj štiri mesece,

- smrt ali bolezen oziroma poškodba otroka štipendista v skupnem trajanju najmanj štiri mesece.

Podaljšanje roka se na podlagi vložene prošnje štipendista uredi z aneksom k pogodbi.

75.e člen

Štipendist mora uspešno opraviti študijske obveznosti iz izobraževalnega programa in se vpisati v višji letnik izobraževalnega programa oziroma pridobiti višjo raven izobrazbe do 30. septembra naslednjega koledarskega leta po opravljenem letniku.

Če štipendist ne opravi študijskih obveznosti izobraževalnega programa in se ne vpiše v višji letnik izobraževalnega programa v roku iz prejšnjega odstavka, mora vrniti zneske prejetih štipendij za zadnji letnik prejemanja.

Če štipendist v prvem letu po zaključku študija ne izpolni pogojev za strokovnega delavca iz drugega odstavka 69. člena tega zakona in se ne zaposli v skladu s prejšnjim členom, mora vrniti vse zneske prejete štipendije od začetka prejemanja in za dodatno študijsko leto po izteku izobraževalnega programa, če je bil v dodatnem letu upravičen do štipendije.

O vračilu sredstev dodeljevalec štipendije izda odločbo.

75.f člen

Štipendijsko razmerje in čas prejemanja štipendije se podaljšata za dodatno študijsko leto, če štipendist ponavlja letnik zaradi

- starševstva,

- opravičljivih zdravstvenih razlogov,

- izjemnih družinskih in socialnih okoliščin,

- neizpolnjenih študijskih obveznosti zaradi višje sile.

Razloge za podaljšanje prejemanja štipendije ter postopek o uveljavljanju pravice do podaljšanja prejemanja štipendije za dodatno študijsko leto iz prejšnjega odstavka podrobneje predpiše minister, pristojen za socialno varstvo, s podzakonskim aktom.

Štipendijsko razmerje preneha, če štipendist

1. ne izpolnjuje več pogojev za pridobitev štipendije v skladu s tem zakonom,

2. prekine izobraževanje, se izpiše ali ne zaključi izobraževanja, za katerega je prejemal štipendijo, razen v primerih iz prvega odstavka tega člena,

3. štipendijo pridobi na podlagi posredovanih neresničnih podatkov,

4. odpove štipendijsko razmerje,

5. po zaključku obveznosti izobraževalnega programa ne začne izpolnjevati obveznosti v zvezi z zaposlitvijo iz 75.d člena tega zakona ali jih preneha izpolnjevati pred izpolnitvijo celotne obveznosti, razen v primerih iz petega odstavka 75.d člena tega zakona.

75.g člen

Minister, pristojen za socialno varstvo, s podzakonskim aktom podrobneje določi pogoje in merila za dodelitev štipendije ter pravice in obveznosti iz štipendijskega razmerja, vračilo štipendij in iztek štipendijskega razmerja.

75.h člen

Za namen odločanja o pravici do štipendije, njenega izplačevanja in prenehanja pravice, sklad vodi in obdeluje evidenco štipendistov, ki jim je dodeljena štipendija iz 75.a člena tega zakona.

Ministrstvo, pristojno za socialno varstvo, za namen odločanja v postopkih in opravljanja drugih nalog po tem poglavju ter za namene spremljanja, načrtovanja in vodenja politike na področju štipendiranja ter znanstveno-raziskovalne namene vodi in obdeluje centralno zbirko podatkov štipendistov.

75.i člen

Sklad začne voditi posamezno evidenco štipendistov iz prvega odstavka prejšnjega člena z dnem dodelitve štipendije.

Posamezna evidenca štipendistov vsebuje naslednje podatke

- osebno ime,

- EMŠO,

- naslov, občina (šifra občine) stalnega oziroma začasnega prebivališča,

- država stalnega ali začasnega prebivališča,

- o statusu rezidenta za daljši čas,

- državljanstvo,

- transakcijski račun (številka TRR in naziv banke, kjer je račun odprt),

- naziv izobraževalne ustanove,

- ime izobraževalnega programa in smeri,

- vrsta in področje izobraževanja,

- identifikacijska številka izobraževalnega programa,

- letnik izobraževanja,

- leto in letnik, v katerem je štipendist začel prejemati štipendijo,

- višina in vrsta štipendije,

- status štipendista in način izobraževanja (dijak, študent, udeleženec izobraževanja odraslih),

- povprečna ocena štipendista,

- ime, naslov, matična številka, občina in država izobraževalne ustanove,

- o prenehanju štipendijskega razmerja in razlogih za prenehanje,

- o pritožbah,

- o načinu vračanja izplačanih štipendij in znesek vračila,

- o odpisu štipendije in razlogu za odpis,

- o referenčnem obdobju (mesec, leto),

- o zaposlitvi po zaključenem izobraževanju (zavezanec za zavarovanje, podlaga za zavarovanje, delovni oziroma zavarovalni čas zavarovanca, datum prijave in odjave v obvezno zdravstveno zavarovanje, davčno rezidenstvo), če je ta določena z javnim razpisom oziroma pogodbo.

75.j člen

Podatki za osebe po tem zakonu, vključno s podatki, ki štejejo za davčno tajnost, se zbirajo neposredno od osebe oziroma njenega zakonitega zastopnika, ter po uradni dolžnosti iz zbirk podatkov, ki jih v Republiki Sloveniji vodijo za to pooblaščeni organi in organizacije. Oseba oziroma njen zakoniti zastopnik je dodeljevalcu štipendije dolžan dati vse podatke, o katerih pooblaščeni organi in organizacije ne vodijo zbirke podatkov.

Sklad in ministrstvo, pristojno za socialno varstvo, brezplačno in po uradni dolžnosti pridobivata osebne podatke za namene odločanja v postopkih po tem zakonu iz obstoječih zbirk podatkov naslednjih upravljavcev

- ministrstva, pristojnega za notranje zadeve – podatke o osebi iz centralnega registra prebivalstva (osebno ime, EMŠO, državljanstvo, stalno ali začasno prebivališče (od-do) za celoten čas trajanja štipendijskega razmerja, naslov za vročanje, zakonski stan, sprememba osebnega imena, datum smrti, podatke o izdanem dovoljenju za prebivanje tujca, serijska številka dovoljenja, vrsta dovoljenja, razlog in namen izdaje, datum izdaje in rok veljavnosti, podatek o tem, ali je dovoljenje za prebivanje veljavno ali je prenehalo veljati);

- ministrstva, pristojnega za šolstvo in izobraževanje, oziroma izobraževalnih ustanov – podatke o vključenosti oseb v vzgojni ali izobraževalni ali višješolski zavod (ime vzgojno-izobraževalnega zavoda ali višješolskega zavoda, naslov vzgojno-izobraževalnega zavoda ali višješolskega zavoda, vrsta izobraževalnega zavoda (vrtec, osnovna šola, srednja šola, višja šola), identifikacijska številka izobraževalnega zavoda (šifra PRS), status (otrok, vključen v vrtec, učenec, dijak, študent), trajanje statusa za šolsko ali študijsko leto (od-do), datum prvega vpisa v izobraževalni program, datum izpisa iz izobraževalnega zavoda, datum zaključka izobraževalnega programa, identifikacijska številka vzgojno-izobraževalnega ali višješolskega programa, naziv vzgojno-izobraževalnega ali višješolskega programa, vrsta izobraževanja po KLASIUS, področje izobraževanja po KLASIUS, razred ali letnik, povprečna ocena), trajanje statusa za šolsko ali študijsko leto (od-do), podatke o vključenosti študentov v izobraževalne programe (ime visokošolskega zavoda, naslov visokošolskega zavoda, vrsta visokošolskega zavoda, identifikacijska številka visokošolskega zavoda (šifra PRS), status (študent), trajanje statusa za študijsko leto (od-do), datum prvega vpisa v izobraževalni program, datum izpisa iz študijskega zavoda, datum zaključka izobraževalnega programa, identifikacijska številka izobraževalnega programa, naziv izobraževalnega programa, vrsta izobraževanja po KLASIUS, področje izobraževanja po KLASIUS, letnik, povprečna ocena);

- sklada – podatke iz 75.i člena tega zakona;

- Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije – podatke o priznani invalidnosti oziroma telesni okvari na podlagi odločbe Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije ter podatke o zavarovancih, vključenih v pokojninsko in invalidsko zavarovanje;

- Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije – podatke o zavarovancih, vključenih v obvezno zdravstveno zavarovanje (podlaga za zavarovanje, zavezanec, delovni oziroma zavarovalni čas zavarovanca, datum prijave in odjave v obvezno zdravstveno zavarovanje za celoten čas trajanja štipendijskega razmerja in izpolnjevanja obveznosti iz štipendijskega razmerja);

- Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje – podatke o brezposelnih osebah iz evidence brezposelnih oseb: datum prenehanja delovnega razmerja, datum prijave in odjave v evidenco brezposelnih oseb ter o razlogih prenehanja vodenja v evidenci brezposelnih oseb, podatke o datumu upravičenosti in o razlogih prenehanja izplačevanja dodatka za aktivnost, iz evidence oseb, ki so začasno nezaposljive: podatke, ki se nanašajo na ugotovitev začasne nezaposljivosti, podatke o priznani invalidnosti oziroma telesni okvari na podlagi odločbe, podatke o prejemanju Zoisove štipendije (datum upravičenosti do štipendije (od-do)).

Ob pridobivanju podatkov iz tega člena posameznikov, na katere se podatki nanašajo, ni potrebno predhodno seznaniti.

75.k člen

Za obdelavo podatkov, vsebovanih v evidencah, se uporabljajo določbe zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov, za zbiranje, obdelovanje, shranjevanje, posredovanje in uporabo podatkov, ki predstavljajo davčno tajnost, pa se uporabljajo določbe zakona, ki ureja davčni postopek.

Podatki iz 75.i člena tega zakona se hranijo deset let po prenehanju oziroma izteku štipendijskega razmerja.

Po poteku roka iz prejšnjega odstavka se podatki obravnavajo skladno z zakonom, ki ureja poslovanje organov javne uprave s stalno zbirko dokumentarnega gradiva oziroma ravnanje z javnim arhivskim gradivom.

Dokumentacija v zvezi z zadevami vlagateljev, ki so bile

- zaključene s sklepom o ustavitvi postopka ali sklepom o zavrženju, se hrani dve leti od dokončnosti takega sklepa,

- zaključene z odločbo o zavrnitvi, se hrani pet let od dokončnosti take odločbe.

Dokumentacija v zvezi z zadevami štipendistov, delodajalcev ali prejemnikov sredstev se hrani pet let po zaključku vseh obveznosti iz štipendiranja ali sofinanciranja, razen če drug zakon izrecno ne določa drugače.

V. SOCIALNA ZBORNICA

76. člen

Socialna zbornica je pravna oseba.

77. člen

Socialna zbornica skrbi za povezanost, razvoj in strokovni dvig socialno varstvene dejavnosti.

Socialna zbornica kot javna pooblastila opravlja naslednje naloge

- določi programe usposabljanja, ki jih določa ta zakon,

- za strokovne delavce in strokovne sodelavce načrtuje in organizira stalno strokovno izobraževanje in usposabljanje iz 73. člena tega zakona,

- določa vrste in stopnje programov izobraževanja za strokovne sodelavce v socialnem varstvu po 70. členu tega zakona in določa, v katerih primerih je potrebno preizkusiti usposobljenost pred začetkom opravljanja posameznih storitev in nalog na področju socialnega varstva,

- določi vsebino in potek pripravništva, sestavine programa, mentorstvo in način spremljanja in ocenjevanja pripravništva ter nadzoruje izvajanje pripravništva,

- določa vsebino, pogoje in način opravljanja strokovnega izpita ter organizira in izvaja preverjanje znanja za pridobitev strokovnega izpita na področju socialnega varstva,

- pripravlja in sprejema kataloge potrebnih znanj in preverja usposobljenost za opravljanje posameznih storitev in nalog na področju socialnega varstva,

- podeljuje licence supervizorja na področju socialnega varstva ter načrtuje in organizira supervizijo strokovnega dela strokovnih delavcev in strokovnih sodelavcev,

- rešuje oziroma preizkuša ugovore iz 94. člena tega zakona,

- organizira in izvaja inštruktažno svetovanje v skladu s 108.b členom tega zakona,

- upravlja in obdeluje imenike podatkov zunanjih sodelavcev za namene vodenja in odločanja v postopkih po tem zakonu ter za namene varstva in pomoči izvajalcem na področju socialnega varstva in zagotavljanje strokovnega dela,

- vodi postopek strokovne verifikacije socialnovarstvenih programov in evidenco o verificiranih socialnovarstvenih programih.

Socialna zbornica izvajanje javnih pooblastil iz prejšnjega odstavka natančneje določi s splošnimi akti.

K splošnim aktom od prve do desete alineje prejšnjega odstavka in k programu za vodenje socialnovarstvenega zavoda, ki ga skladno s četrtim odstavkom 56. člena tega zakona določi socialna zbornica v soglasju s Strokovnim svetom Republike Slovenije za splošno izobraževanje, soglasje podata minister, pristojen za socialno varstvo, in minister, pristojen za institucionalno varstvo, k splošnemu aktu iz enajste alineje prejšnjega odstavka pa poda soglasje minister, pristojen za socialno varstvo.

Imenik zunanjih sodelavcev iz desete alinee drugega odstavka tega člena vsebuje naslednje podatke: ime in priimek, telefonsko številko, elektronski naslov in strokovno izobrazbo oziroma znanstveni naslov zunanjega sodelavca; izobrazbo zunanjega sodelavca za področja strokovnega dela; področja strokovnega dela, za katera je zunanji sodelavec usposobljen; leto in opravilno številko izdanega potrdila ali licence.

Socialna zbornica opravlja tudi druge naloge, zlasti pa

- sprejme kodeks etike delavcev na področju socialnega varstva, promovira ter nadzira njegovo izvajanje in ukrepa ob njegovem kršenju,

- daje mnenja v postopkih podelitve koncesij, dovoljenj za delo in mnenja iz 18.š člena tega zakona,

- spremlja in izvaja projekte supervizije dela strokovnih delavcev,

- izvaja usposabljanje strokovnih delavcev in strokovnih sodelavcev,

- sodeluje pri pripravi zakonskih predpisov in pri pripravi strokovnih podlag za socialno varstveni program,

- predlaga člane za strokovni svet iz 8. člena tega zakona.

Socialna zbornica opravlja tudi naloge za svoje člane in naročnike storitev.

78. člen

Delo zbornice se financira iz

- prispevkov članov;

- daril in volil;

- drugih virov;

- iz republiškega proračuna za naloge iz drugega odstavka prejšnjega člena.

79. člen

Zbornica sprejme statut, s katerim določi svojo organizacijo, organe in njihove pristojnosti.

Pri sestavi organov zbornice je potrebno upoštevati načelo zastopanosti delavcev v javnih zavodih, drugih socialno varstvenih zavodih, dobrodelnih organizacijah, organizacijah za samopomoč, invalidskih organizacijah in zasebnikov.

Kadar pristojni organi zbornice odločajo o zadevah iz 6. in 7. točke drugega odstavka 77. člena tega zakona, morajo biti pri odločanju paritetno zastopani delavci iz prejšnjega odstavka.

K statutu zbornice da soglasje Vlada Republike Slovenije, v delu, ki se nanaša na javna pooblastila.

V.A STATUS NEVLADNIH ORGANIZACIJ V JAVNEM INTERESU NA PODROČJU SOCIALNEGA VARSTVA

79.a člen

Nevladni organizaciji, ki deluje na področju socialnega varstva, se podeli status nevladne organizacije v javnem interesu na področju socialnega varstva, če poleg splošnih pogojev, ki jih določa zakon, ki ureja status nevladne organizacije v javnem interesu, izpolnjuje tudi posebne pogoje

- da ima sprejet program dela, iz katerega je razvidno, da deluje v javnem interesu na področju preprečevanja ali odpravljanja socialnih stisk in težav posameznikov, družin ali skupin prebivalstva in v skladu s kodeksom etičnih načel v socialnem varstvu;

- da zagotavlja strokovno usposobljen kader po tem zakonu.

79.b člen

(črtan)

79.c člen

(črtan)

V.B UKREPI NA PODROČJU SOCIALNEGA VARSTVA

79.č člen

Za preprečevanje in reševanje socialne problematike posameznikov, družin in skupin prebivalstva in zmanjšanje števila ljudi, izpostavljenih tveganju revščine ali socialne izključenosti, se poleg socialnovarstvenih storitev iz 11. člena in programov iz 18.s člena tega zakona izvajajo tudi drugi ukrepi na področju socialnega varstva.

Ukrepi iz prejšnjega odstavka se izvajajo v obliki projektov ali programov v skladu s strokovnimi načeli, ki jih podrobneje določi minister, pristojen za socialno varstvo.

Ukrepi iz prvega odstavka tega člena se lahko financirajo ali sofinancirajo s sredstvi proračuna Republike Slovenije, občinskih proračunov ali evropskih skladov. Navedene ukrepe lahko izvaja ministrstvo, pristojno za socialno varstvo, izvajalec v mreži javne službe na podlagi tega zakona, javni zavod, ustanovljen na podlagi tega zakona, nosilce javnih pooblastil na podlagi tega zakona, ali izvajalci, izbrani z javnim razpisom, ki ga izvede ministrstvo, pristojno za socialno varstvo.

Izvajalca v mreži javne službe na podlagi tega zakona, javni zavod, ustanovljen na podlagi tega zakona, nosilci javnih pooblastil na podlagi tega zakona, vsebino in območje, na katerem se izvajajo ukrepi iz prvega odstavka tega člena, na podlagi analize potreb določi minister, pristojen za socialno varstvo, sam ali na predlog drugih, strokovnih institucij, reprezentativnih uporabniških združenj in raziskovalnih organizacij.

Če se sredstva za ukrepe iz prvega odstavka tega člena dodeljujejo na podlagi javnega razpisa, mora prijavitelj na javni razpis in v primeru projektnega partnerstva vsak projektni partner izpolnjevati naslednje splošne pogoje, ki so podrobneje navedeni v javnem razpisu

1. je pravna oseba javnega ali zasebnega prava s sedežem v Republiki Sloveniji;

2. ima odprt transakcijski račun, ki je vpisan v register transakcijskih računov pri Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES);

3. ni v stečajnem postopku, postopku prenehanja, postopku prisilne poravnave ali v postopku likvidacije;

4. ima poravnane vse zapadle davke in druge obvezne dajatve v Republiki Sloveniji, zapadle do vključno zadnjega dneva v mesecu pred rokom, določenim za oddajo prijave na javni razpis, oziroma nima neporavnanih obveznosti v višini 50 eurov ali več in je predložil vse obračune davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za zadnjih petih let do dneva oddaje prijave;

5. ni bil pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja v zvezi s svojim poklicnim ravnanjem;

6. za iste upravičene stroške, ki bodo predmet financiranja javnega razpisa, ni in ne bo dobil drugih javnih sredstev;

7. izpolnjuje kadrovske pogoje prostorske pogoje in pogoje glede tehnične opremljenosti.

Kadar je glede na predmet, cilje in namen posameznega javnega razpisa to potrebno, se lahko v javnem razpisu navedejo še dodatni pogoji, ki jih mora izpolnjevati prijavitelj in v primeru projektnega partnerstva vsak projektni partner.

Merila za ocenjevanje vlog se nanašajo na

- ustreznost projekta;

- izvedljivost projekta;

- usposobljenost za izvedbo projekta;

- zagotavljanje trajnosti;

- druga merila, določena glede na namen in cilj javnega razpisa.

Merila za ocenjevanje vlog iz prejšnjega odstavka morajo biti skladna s tem zakonom, ciljem in namenom posameznega javnega razpisa.

Za določitev pravil postopka in način dodeljevanja sredstev se uporabljajo predpisi, ki urejajo javne finance. Socialna inšpekcija izvaja nadzor nad izvajanjem ukrepov v skladu s strokovnimi načeli, določenimi na način iz drugega odstavka tega člena.

Osebe, vključene v izvajanje ukrepov iz prvega odstavka tega člena, lahko v času vključenosti v posamezni ukrep pridobijo pravico do denarne nagrade, kritja stroškov prevoza in prehrane. Pogoje za upravičenost do denarnih prejemkov, njihovo višino in način izplačila za vsak posamezni program določi minister, pristojen za socialno varstvo, s podzakonskim aktom.

Denarni prejemki iz prejšnjega odstavka se pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev ne štejejo kot dohodek pri ugotavljanju materialnega položaja oseb.

Osebe, upravičene do denarne nagrade iz tega člena, se ne štejejo kot delovno aktivne osebe na podlagi zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke.

a79.d člen

Ne glede na prejšnji člen se lahko materialno in socialno najbolj ogroženim osebam zagotovi pomoč iz evropskih sredstev, da se odpravita njihova materialna prikrajšanost in socialna izključenost, in to prek humanitarnih in nevladnih organizacij, ki jih ministrstvo, pristojno za socialno varstvo, izbere na javnem razpisu. Vlada Republike Slovenije podrobneje predpiše vsebino glede izvajanja te pomoči.

Končni prejemniki pomoči iz prejšnjega odstavka so upravičene osebe s seznama, ki ga enkrat letno določi minister, pristojen za socialno varstvo.

Prijavitelj na javni razpis iz prvega odstavka tega člena mora izpolnjevati naslednje splošne pogoje, ki so podrobneje navedeni v javnem razpisu

- je humanitarna organizacija, vpisana v razvid humanitarnih organizacij pri pristojnem ministrstvu, in opravlja dejavnost na področju socialnega varstva ali organizacija s statusom nevladne organizacije v javnem interesu na področju opravljanja humanitarne dejavnosti in je vpisana v evidenco nevladnih organizacij;

- za stroške izvajanja ukrepov, za katere daje vlogo za dodelitev sredstev, ni in ne bo prejel pomoči iz drugih javnih virov;

- ima vzpostavljeno lokalno mrežo za izvajanje pomoči;

- ima upravne, finančne in operativne zmogljivosti za izvajanje pomoči.

Kadar je glede na predmet in namen posameznega javnega razpisa to potrebno, se lahko v javnem razpisu navedejo še dodatni pogoji.

Merila za ocenjevanje vlog so

1. organizacija transporta, skladiščenja in razdeljevanja hrane;

2. postopek preverjanja upravičenosti oseb do pomoči;

3. program spremljevalnih ukrepov in strokovna usposobljenost za izvajanje;

4. sistem spremljanja izvajanja pomoči;

5. izkušnje z izvajanjem primerljivih dejavnosti;

6. druga merila glede na namen javnega razpisa v skladu s tem zakonom.

Merila za ocenjevanje vlog iz prejšnjega odstavka morajo biti v skladu s tem zakonom in namenom posameznega javnega razpisa.

Za določitev pravil postopka in načina dodeljevanja sredstev se uporabljajo predpisi, ki urejajo javne finance.

79.d člen

Za potrebe uvajanja, izvajanja, spremljanja, poročanja, preverjanja namenskosti porabljenih sredstev iz evropske kohezijske politike in evalviranja posameznega ukrepa na področju socialnega varstva iz 79.č člena tega zakona ter za znanstvenoraziskovalne in statistične namene se vodi centralna zbirka podatkov, ki zajema posamezne ukrepe na področju socialnega varstva (v nadaljnjem besedilu: centralna zbirka podatkov na področju socialnega varstva).

Zbirka podatkov iz prejšnjega odstavka vsebuje naslednje podatke osebe in njenega zakonitega zastopnika

1. osebno ime,

2. enotno matično številko občana,

3. spol,

4. davčno številko,

5. podatke o prebivališču,

6. elektronski naslov,

7. telefonsko številko,

8. podatke o državljanstvu,

9. podatke o smeri in stopnji izobrazbe,

10. podatke o statusu na trgu dela,

11. podatke o transakcijskem računu ali o drugem računu, na katerega bo oseba prejemala prejemke iz vključenosti v ukrepih,

12. podatke o statusu migranta, udeleženca tujega rodu ali manjšine,

13. podatke o pripadnosti drugi prikrajšani skupini,

14. podatke o udeležencu iz tretje države,

15. podatke o invalidnosti,

16. podatke o statusu brezdomca,

17. podatke o brezposelnosti,

18. podatke o delovni dobi,

19. podatke o socialnih stiskah in težavah oseb in družine ter predhodnih obravnavah in vključitvah,

20. podatke o predhodnih vključitvah v druge programe, ki vplivajo na socialni, zdravstveni, zaposlitveni in izobraževalni položaj osebe.

Zbirka podatkov iz prvega odstavka tega člena lahko vsebuje tudi podatke, ki niso osebni in so potrebni za dosego namena iz prvega odstavka tega člena.

Za posamezni ukrep na področju socialnega varstva iz 79.č člena tega zakona se zbirajo samo tisti osebni podatki iz drugega odstavka tega člena, ki so potrebni za dosego namena posameznega ukrepa.

79.e člen

Centralno zbirko podatkov na področju socialnega varstva iz 79.d člena tega zakona vodi ministrstvo, pristojno za socialno varstvo, kot upravljavec te zbirke.

Izvajalci v mreži javne službe, centri za socialno delo in izvajalci, izbrani na podlagi četrtega odstavka 79.č člena tega zakona (v nadaljnjem besedilu: izvajalci drugih ukrepov na področju socialnega varstva), za vključitev podatkov v centralno zbirko podatkov na področju socialnega varstva ter za uvajanje, izvajanje, spremljanje in evalviranje posameznega ukrepa na področju socialnega varstva iz 79.č člena tega zakona zbirajo in obdelujejo tiste osebne podatke iz drugega odstavka prejšnjega člena, ki so potrebni za dosego namena posameznega ukrepa na področju socialnega varstva iz 79.č člena tega zakona.

Izvajalci posameznega ukrepa na področju socialnega varstva iz 79.č člena tega zakona pošljejo ministrstvu, pristojnemu za socialno varstvo, osebne podatke iz prejšnjega odstavka za vodenje zbirke podatkov na področju socialnega varstva iz 79.d člena tega zakona.

79.f člen

Podatki za osebe, vključene v ukrepe na področju socialnega varstva iz 79.č člena tega zakona, se zbirajo na podlagi pisnega soglasja osebe oziroma njenega zakonitega zastopnika, neposredno od osebe oziroma njenega zakonitega zastopnika in od drugih upravljavcev zbirk podatkov, za katere je oseba oziroma njen zakoniti zastopnik podal pisno soglasje.

79.g člen

Ministrstvo, pristojno za socialno varstvo, lahko osebne podatke, ki se vodijo v centralni zbirki podatkov iz 79.d člena tega zakona, zbira in obdeluje samo za namene, kot so opredeljeni v prvem odstavku 79.d člena tega zakona.

Izvajalci posameznih ukrepov na področju socialnega varstva osebne podatke, ki jih pridobijo iz centralne zbirke podatkov iz 79.d člena tega zakona, obdelujejo samo za dosego namena posameznega projekta iz 79.č člena tega zakona.

Inštitut Republike Slovenije za socialno varstvo brezplačno pridobiva podatke iz centralne zbirke podatkov na področju socialnega varstva iz 79.d člena tega zakona in jih uporablja za analize, spremljanje izvajanja posameznega projekta izvajanja ukrepa iz 79.č člena tega zakona ter znanstvenoraziskovalne in statistične namene v obliki, ki onemogoča identifikacijo oseb.

79.h člen

Podatki iz centralne zbirke podatkov iz 79.d člena tega zakona se hranijo pet let po prenehanju izvajanja posameznega ukrepa na področju socialnega varstva iz 79.č člena tega zakona, če posamezni zakon za določene podatke ne določa drugače.

Podatki iz zbirk podatkov izvajalcev poskusnega izvajanja se hranijo pet let po prenehanju izvajanja posameznega ukrepa na področju socialnega varstva iz 79.č člena tega zakona, če posamezni zakon za določene podatke ne določa drugače.

VI. SOCIALNO VARSTVENE STORITVE, KI SE OPRAVLJAJO IZVEN SOCIALNO VARSTVENE DEJAVNOSTI

80. člen

Če posamezne socialno varstvene storitve po tem zakonu, opravljajo socialne službe, organizirane kot del enotnega sistema vzgoje in izobraževanja, zdravstva, zaposlovanja in dolgotrajne oskrbe ter pravosodja, se te storitve opravljajo po normativih in standardih iz drugega odstavka 11. člena tega zakona.

Socialne službe iz prejšnjega odstavka lahko opravljajo tudi naloge socialne preventive za delovno področje, za katero so ustanovljene.

VII. POSTOPKI

1. Krajevna pristojnost

81. člen

Krajevna pristojnost v vseh zadevah, za katere so pristojni centri za socialno delo, se določi po stalnem prebivališču osebe, ki potrebuje pomoč in varstvo. Če oseba nima stalnega prebivališča, se določi krajevna pristojnost po njenem začasnem prebivališču, če nima niti tega, pa po njenem zadnjem stalnem prebivališču oziroma zadnjem začasnem prebivališču.

Če se krajevna pristojnost ne da določiti po prejšnjem odstavku, se določi po kraju, kjer je nastal povod za postopek.

Krajevna pristojnost za mladoletno osebo se določa po stalnem oziroma začasnem prebivališču obeh staršev. Če imajo starši prijavljeno stalno oziroma začasno prebivališče na različnih naslovih, se krajevna pristojnost določi po stalnem oziroma začasnem prebivališču večine družinskih članov. Za mladoletno osebo, katere starši ne živijo skupaj, se krajevna pristojnost določi po stalnem oziroma začasnem prebivališču tistega od staršev, kateremu je bila mladoletna oseba zaupana v varstvo in vzgojo oziroma pri katerem mladoletna oseba živi. Če je bila mladoletna oseba zaupana v varstvo in vzgojo obema staršema, se krajevna pristojnost določi po stalnem prebivališču mladoletne osebe. Če je mladoletna oseba s sodno odločbo zaupana v varstvo in vzgojo drugi osebi, se krajevna pristojnost določi po stalnem oziroma začasnem prebivališču te osebe. Če krajevne pristojnosti tako ni mogoče določiti, se določi po kraju, kjer je nastal povod za postopek.

Krajevna pristojnost v zadevah, v katerih se upravičenost do pravice ugotavlja za vso družino, njeni družinski člani pa imajo prijavljeno stalno oziroma začasno prebivališče na različnih naslovih, se določi po dejanskem prebivališču večine družinskih članov oziroma po stalnem oziroma začasnem prebivališču večine družinskih članov. Če krajevne pristojnosti tako ni mogoče določiti, se določi po kraju, v katerem je nastal povod za postopek.

Ne glede na prvi, drugi, tretji in četrti odstavek tega člena so centri za socialno delo pristojni na območju celotne države za socialno varstveno storitev prva socialna pomoč.

82. člen

Če sem med postopkom spremenijo okoliščine, na podlagi katerih je bila po tem zakonu določena krajevna pristojnost, nadaljuje postopek glede na spremenjene okoliščine pristojni center za socialno delo.

Ne glede na prejšnji odstavek je za

- postopek v izvrševanju javnih pooblastil na področju ukrepov centra za socialno delo, rejništva in skrbništva, kadar mladoletna oseba ne živi z nobenim od staršev, in

- socialno varstvene storitve, postopke v izvrševanju javnih pooblastil ali druge naloge v primerih varstva odraslih oseb, nameščenih v institucionalno varstvo,

pristojen center za socialno delo, ki je kot krajevno pristojen začel postopek.

83. člen

Če nastane spor o pristojnosti, mora center za socialno delo, ki je začel postopek, svoje delo opravljati vse dotlej, dokler se ne odloči o sporu.

84. člen

V sporih o krajevni pristojnosti med centri za socialno delo na območju Republike Slovenije odloča ministrstvo, pristojno za socialno varstvo.

85. člen

Ministrstvo pristojno za socialno varstvo, lahko določi za postopek v izvrševanju javnih pooblastil drug center za socialno delo, kot tisti, ki je krajevno pristojen, če je očitno, da se bo tako lažje izvedel postopek ali če so za to drugi tehtni razlogi.

Sklep iz prejšnjega odstavka izda ministrstvo, pristojno za socialno varstvo, na predlog centra za socialno delo.

2. Odločanje v izvrševanju javnih pooblastil

86. člen

Kadar socialno varstveni zavodi v izvrševanju javnih pooblastil, odločajo o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih posameznikov, postopajo po zakonu o splošnem upravnem postopku, če niso posamezna vprašanja postopka v tem ali drugem zakonu drugače urejena.

87. člen

Pri izvrševanju javnih pooblastil iz prejšnjega člena uporabljajo socialno varstveni zavodi pečat.

Pečat je okrogle oblike. V zunanjem krogu ima napis »Republika Slovenija«, v sredini pa grb Republike Slovenije. Pečat vsebuje še ime in sedež zavoda.

87.a člen

Kadar centri za socialno delo odločajo v upravnih zadevah o pravicah in koristih otroka po 120. in 121. členu Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list RS, št. 69/04 – uradno prečiščeno besedilo, 101/07 – odl. US, 90/11 – odl. US, 84/12 – odl. US in 82/15 – odl. US), si morajo v posebnem ugotovitvenem postopku pred odločitvijo pridobiti mnenje strokovne komisije in razpisati ustno obravnavo.

88. člen (prenehal veljati)

89. člen

O pritožbah zoper odločbe socialno varstvenih zavodov odloča ministrstvo, pristojno za socialno varstvo.

3. Postopek pri uveljavljanju in izvajanju storitev

90. člen

Postopek za uveljavljanje storitev po tem zakonu se začne na zahtevo upravičenca ali njegovega zakonitega zastopnika. Center za socialno delo začne postopek po uradni dolžnosti, če izve za okoliščine, iz katerih izhaja utemeljen razlog, zaradi katerega je potrebno določeni osebi nuditi storitev po tem zakonu.

91. člen

Pobudo za začetek postopka po uradni dolžnosti dajo lahko zakonec, otroci, osebe, ki živijo v skupnem gospodinjstvu z osebo, ki potrebuje varstvo in pomoč, delodajalec in sindikat.

Organi ter zavodi in druge organizacije, ki pri svojem delu ugotovijo ogroženost otroka, mladoletnika ali osebe, ki ji je odvzeta poslovna sposobnost, so dolžni o tem obvestiti center za socialno delo na svojem območju.

92. člen

Vlogo za namestitev, premestitev in odpust upravičencev pri uveljavljanju pravice do institucionalnega varstva ter vključitev v storitev vodenja in varstva ter zaposlitve pod posebnimi pogoji pri izvajalcu socialno varstvene storitve institucionalnega varstva ter storitve vodenja in varstva ter zaposlitve pod posebnimi pogoji (v nadaljnjem besedilu: izvajalec socialno varstvene storitve), obravnava komisija, pristojna za namestitev, premestitev in odpust, ki jo imenuje izvajalec socialno varstvene storitve, in jo sestavljajo strokovni vodja, vodja socialno varstvenega programa ali službe oziroma socialni delavec in vodja zdravstveno negovalnega programa ali službe, lahko pa tudi drugi strokovni delavci in sodelavci.

92.a člen

Kadar izvajalec socialno varstvene storitve oziroma strokovni delavec, ki vodi postopek pri izvajalcu socialno varstvene storitve, ob vlogi za namestitev ugotovi, da zadeva spada v njegovo pristojnost oziroma komisija, pristojna za namestitev, premestitev in odpust, ugotovi, da oseba izpolnjuje pogoje za namestitev in je upravičena do storitve, ki jo izvajalec socialno varstvene storitve opravlja, ga uvrsti na seznam čakajočih za sprejem in ga o tem obvesti najpozneje v dveh mesecih od prejema popolne vloge. Komisija, pristojna za namestitev, premestitev in odpust, ob obravnavi vloge za namestitev tudi določi, katera vrsta storitve oziroma oskrbe bo za upravičenca potrebna glede na njegovo zdravstveno in socialno stanje, razvidno iz vloge za namestitev in njenih prilog ter obravnava vprašanja zdravstvenega varstva. Izvajalec socialno varstvene storitve, ki opravlja različne vrste storitev oziroma oskrbe v različnih obsegih ali na različne načine, vodi več seznamov čakajočih za sprejem. Izvajalec socialno varstvene storitve mora upravičencu ali njegovemu zakonitemu zastopniku na njegovo zahtevo sporočiti, na katerem mestu po vrstnem redu nerešenih vlog se nahaja njegova vloga za namestitev oziroma v katerem času je pričakovati njegovo vključitev.

Izvajalec socialno varstvene storitve si mora prizadevati, da z upravičencem ali njegovim zakonitim zastopnikom doseže dogovor o trajanju, vrsti in načinu zagotavljanja storitve. Sklenjen dogovor o trajanju, vrsti in načinu zagotavljanja storitve šteje za akt, s katerim je upravičenec vključen v storitev pri izvajalcu socialno varstvene storitve. V dogovoru o trajanju, vrsti in načinu zagotavljanja storitve se določi vrsta oskrbe, kategorija socialne oskrbe ter uredi vprašanja zdravstvenega varstva, oblika izvajanja storitve in način sklenitve individualnega načrta, dan vključitve v storitev oziroma začetek izvajanja storitve, obseg in način zagotavljanja storitve ter morebitne dodatne storitve, cena storitve in plačnik storitve oziroma način financiranja storitve ter pogoji za spremembe ali prenehanje veljavnosti dogovora o trajanju, vrsti in načinu zagotavljanja storitve.

V primeru, da upravičenec ali njegov zakoniti zastopnik zavrne podpis dogovora iz prejšnjega odstavka, se šteje, da je upravičenec ali njegov zakoniti zastopnik vlogo umaknil in se postopek s sklepom ustavi.

Kadar oseba zaradi njene duševne bolezni oziroma duševnega ali telesnega stanja ni zmožna sprejeti ali izraziti voljne in zavestne odločitve o namestitvi pri izvajalcu socialno varstvene storitve, se komisija, pristojna za namestitev, premestitev in odpust, lahko posvetuje s centrom za socialno delo. Če komisija, pristojna za namestitev, premestitev in odpust, ugotovi, da varstva in oskrbe osebe ni mogoče zagotoviti na drug način kot z namestitvijo, izvajalec socialno varstvene storitve izda odločbo o namestitvi, ki vsebuje vse elemente dogovora iz drugega odstavka tega člena ter razloge, ki utemeljujejo nujnost namestitve.

Če komisija, pristojna za namestitev, premestitev in odpust, ugotovi, da oseba v skladu s predpisi na področju socialnega varstva ni upravičenec do storitve ali da izvajalec socialno varstvene storitve ne izvaja storitve oziroma oblike storitve, ki jo oseba potrebuje, izvajalec socialno varstvene storitve vlogo za namestitev zavrne z odločbo in osebo seznani z možnostmi podaje vloge za namestitev pri izvajalcih socialno varstvene storitve, ki to storitev oziroma obliko storitve zagotavljajo.

92.b člen

Premestitev upravičenca se lahko opravi na predlog upravičenca ali njegovega zakonitega zastopnika ali na predlog izvajalca socialno varstvene storitve.

Premestitev k drugemu izvajalcu socialno varstvene storitve na predlog upravičenca ali njegovega zakonitega zastopnika obravnava komisija, pristojna za namestitev, premestitev in odpust. Predlog za premestitev se lahko zavrne le, če premestitev ni možna zaradi prostorskih pogojev ali zaradi vrste storitve, oblike storitve oziroma oskrbe, ki jo potrebuje upravičenec, o čemer izvajalec socialno varstvene storitve izda odločbo. Na podlagi ugotovitve in predloga komisije, pristojne za namestitev, premestitev in odpust, da so pogoji za premestitev izpolnjeni, se sklene dogovor iz drugega odstavka prejšnjega člena. V primeru, da upravičenec ali njegov zakoniti zastopnik, zavrne podpis dogovora, se šteje, da je umaknil predlog za premestitev in se postopek s sklepom ustavi.

Premestitev v okviru istega izvajalca socialno varstvene storitve na predlog upravičenca ali njegovega zakonitega zastopnika se opravi na podlagi ugotovitve in predloga komisije, pristojne za namestitev, premestitev in odpust, da so izpolnjeni pogoji za premestitev, kar je podlaga za sklenitev aneksa k dogovoru iz drugega odstavka prejšnjega člena. V primeru, da upravičenec ali njegov zakoniti zastopnik, zavrne podpis aneksa k dogovoru, se šteje, da je umaknil predlog za premestitev, in se postopek s sklepom ustavi. V primeru, da pogoji za premestitev niso izpolnjeni, izvajalec socialno varstvene storitve predlog za premestitev z odločbo zavrne.

Premestitev v okviru istega izvajalca socialno varstvene storitve na predlog strokovne službe izvajalca socialno varstvene storitve se opravi na podlagi ugotovitve in predloga komisije, pristojne za namestitev, premestitev in odpust, da je upravičenca zaradi spremenjenih potreb pri izvajanju storitve potrebno premestiti v oddelek ali enoto izvajalca socialno varstvene storitve, kjer je omogočeno izvajanje potrebne storitve oziroma oskrbe, kar je podlaga za sklenitev aneksa k dogovoru iz drugega odstavka prejšnjega člena. Kadar upravičenec ali njegov zakoniti zastopnik zavrneta podpis aneksa k dogovoru iz drugega odstavka prejšnjega člena, ali z upravičencem ni mogoče skleniti aneksa k dogovoru iz drugega odstavka prejšnjega člena, ker upravičenec zaradi duševne bolezni oziroma duševnega ali telesnega stanja ni zmožen sprejeti ali izraziti voljne in zavestne odločitve o premestitvi, njegovega varstva in oskrbe pa ni mogoče zagotoviti na drug način, izvajalec socialno varstvene storitve izda odločbo o premestitvi, ki vsebuje vse elemente dogovora iz drugega odstavka prejšnjega člena ter razloge, ki utemeljujejo nujnost premestitve.

Premestitev k drugemu izvajalcu socialno varstvene storitve na predlog strokovne službe izvajalca socialno varstvene storitve, se opravi na podlagi ugotovitve in predloga komisije, pristojne za namestitev, premestitev in odpust, da je upravičenca zaradi spremenjenih potreb pri izvajanju storitve potrebno premestiti k drugemu izvajalcu socialno varstvene storitve, ki izvaja storitev oziroma oskrbo, ki jo upravičenec potrebuje, ali zaradi hujših kršitev hišnega reda. V tem primeru je potrebno predhodno pridobiti pisno soglasje izvajalca socialno varstvene storitve, v katerega bo upravičenec premeščen, in upravičenca, ki se ga premešča, ali njegovega zakonitega zastopnika. Upravičenec z drugim izvajalcem socialno varstvene storitve ob premestitvi sklene nov dogovor iz drugega odstavka prejšnjega člena. Kadar upravičenec ali njegov zakoniti zastopnik zavrneta podpis novega dogovora iz drugega odstavka prejšnjega člena, in ne gre za premestitev zaradi hujših kršitev hišnega reda, ali z upravičencem ni mogoče skleniti novega dogovora iz drugega odstavka prejšnjega člena, ker upravičenec zaradi duševne bolezni oziroma duševnega ali telesnega stanja ni zmožen sprejeti ali izraziti voljne in zavestne odločitve o premestitvi, njegovega varstva in oskrbe pa ni mogoče zagotoviti na drug način, izvajalec socialno varstvene storitve izda odločbo o premestitvi, ki vsebuje vse elemente dogovora iz drugega odstavka prejšnjega člena ter razloge, ki utemeljujejo nujnost premestitve.

V primeru, da upravičenec ali njegov zakoniti zastopnik zavrne sklenitev novega dogovora ob premestitvi iz prejšnjega odstavka zaradi hujših kršitev hišnega reda, lahko izvajalec socialno varstvene storitve začne postopek odpusta, kot ga določa 92.c člen tega zakona.

O predlogih za premestitve komisija, pristojna za namestitev, premestitev in odpust, vodi evidenco.

92.c člen

Dogovor iz drugega odstavka 92.a člena tega zakona se lahko na predlog upravičenca ali njegovega zakonitega zastopnika kadarkoli sporazumno razveže.

Na predlog komisije, pristojne za namestitev, premestitev in odpust, se lahko upravičenca odpusti iz storitve z odločbo o odpustu v primeru prenehanja razlogov za vključitev, v primeru iz šestega odstavka prejšnjega člena, zaradi hujših kršitev hišnega reda in zlorabe opojnih substanc ter zaradi kršitve oziroma neizpolnjevanja sklenjenega dogovora iz drugega odstavka 92.a člena tega zakona. O uvedbi postopka za odpust zoper upravičenca je treba obvestiti njegovega zakonitega zastopnika in center za socialno delo.

V primerih hujših kršitev hišnega reda in zlorabe opojnih substanc ter kršitve oziroma neizpolnjevanja sklenjenega dogovora iz drugega odstavka 92.a člena tega zakona, komisija, pristojna za namestitev, premestitev in odpust, upravičenca ali njegovega zakonitega zastopnika najprej pisno opozori in ga pozove, da se vzdrži ugotovljenih kršitev. Če se upravičenec ne vzdrži kršitev, komisija za namestitev, premestitev in odpust, predlaga premestitev upravičenca v skladu s prejšnjim členom. V primeru, da upravičenec ali njegov zakoniti zastopnik soglasja k premestitvi ne poda oziroma za premestitev niso izpolnjeni drugi pogoji, komisija, pristojna za namestitev, premestitev in odpust, predlaga odpust iz storitve in o tem obvesti center za socialno delo.

Odpust zaradi namenskih hujših kršitev hišnega reda, kot so zlasti grob in žaljiv odnos do sostanovalcev, zaposlenih ali obiskovalcev, nasilno obnašanje in medsebojno fizično obračunavanje, pijančevanje in razgrajanje, poškodovanje, uničenje ali odsvojitev opreme in drugega premoženja izvajalca socialno varstvene storitve, in zlorabe opojnih substanc ter kršitve oziroma neizpolnjevanja sklenjenega dogovora iz drugega odstavka 92.a člena tega zakona, ni dopusten, če center za socialno delo v sodelovanju s strokovno službo izvajalca socialno varstvene storitve ugotovi, da upravičencu storitve ni mogoče zagotoviti na drug način, ali če upravičencu ni mogoče zagotoviti druge ustrezne storitve ali programa.

V primeru smrti upravičenca izvajalec socialno varstvene storitve o smrti obvesti njegovega zakonitega zastopnika in najbližjo osebo upravičenca ter zavezance za plačilo storitve.

92.č člen

Določbe 92., 92.a, 92.b, 92.c in 92.d člena tega zakona se smiselno uporabljajo tudi pri postopkih namestitve, premestitve in odpusta upravičencev v socialno varstvene zavode za usposabljanje, ki so vključeni v izvajanje navedene storitve na podlagi Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (Uradni list RS, št. 58/11, 40/12 – ZUJF, 90/12, 41/17 – ZOPOPP in 200/20 – ZOOMTVI), po dopolnjenem 18. letu starosti.

92.d člen

Podrobnejše postopke izvajalca socialno varstvene storitve pri namestitvi, premestitvi in odpustu, vsebino in način predložitve oziroma umik vloge za namestitev, premestitev in odpust, določitev njenih prilog, sestavo in delovanje komisije, pristojne za namestitev, premestitev in odpust, predpiše in določi minister, pristojen za institucionalno varstvo, vodenje in varstvo ter zaposlitve pod posebnimi pogoji.

93. člen

Postopki izvajanja storitev morajo biti vodeni tako, da zagotavljajo zaupnost podatkov ter osebno integriteto in dostojanstvo upravičenca.

Strokovni delavci in strokovni sodelavci, ki opravljajo socialno varstvene storitve so dolžni varovati kot poklicno skrivnost podatke o materialnih in socialnih stiskah posameznika in o vzrokih, okoliščinah in posledicah tega stanja.

Podatke iz prejšnjega odstavka so dolžne varovati kot poklicno skrivnost tudi osebe, ki so jim ti podatki dosegljivi zaradi narave njihovega dela.

Podatki iz drugega odstavka tega člena se ne smejo dajati drugim osebam oziroma javnosti in tudi ne objavljati na način, ki bi omogočal razkriti posameznika, na katerega se nanašajo. Dolžnost varovanja poklicne skrivnosti lahko strokovnega delavca ali sodelavca, razreši prizadeta oseba sama ali sodišče, za mladoletne osebe in za osebe pod skrbništvom pa starši oziroma skrbniki.

94. člen

Če upravičenec ni zadovoljen s posamezno storitvijo lahko zoper delo strokovnega delavca ali strokovnega sodelavca vloži ugovor pri svetu socialno varstvenega zavoda, zoper opravljeno storitev zasebnika pa na socialno zbornico.

Ugovor je potrebno vložiti v roku osem dni od opravljene storitve, zoper katero ugovarja.

95. člen

Svet socialno varstvenega zavoda oziroma socialna zbornica preizkusi ugovor, določi, kaj naj se ukrene ter o tem obvesti upravičenca, ki je ugovarjal, v roku 15 dni od prejema ugovora.

96. člen

Če z upravičencem ni mogoče skleniti dogovora o trajanju, vrsti in načinu zagotavljanja storitve institucionalnega varstva iz 92. člena tega zakona, odloča socialno varstveni zavod o namestitvi, premestitvi ali odpustu upravičenca iz zavoda po določbah zakona o splošnem upravnem postopku, če posamezna vprašanja upravnega postopka s tem zakonom niso drugače urejena. Pritožba zoper odločbo o namestitvi ali premestitvi ne zadrži izvršitve odločbe.

VIII. FINANCIRANJE

97. člen

Socialno varstvena dejavnost se financira iz proračuna republike in občine.

Sredstva za financiranje socialno varstvene dejavnosti se zagotavljajo tudi s plačili storitev, s prispevki dobrodelnih organizacij in organizacij za samopomoč ter invalidskih organizacij, s prispevki donatorjev in iz drugih virov.

1. Financiranje socialno varstvene dejavnosti iz proračuna Republike Slovenije

98. člen

Iz proračuna Republike Slovenije se financirajo

- dejavnosti, potrebne za delovanje in razvoj sistema socialnega varstva iz 6. člena tega zakona;

- socialna preventiva;

- prva socialna pomoč;

- pomoč družini za dom;

- izvrševanje javnih pooblastil;

- institucionalno varstvo iz tretjega odstavka 16. člena tega zakona za otroke in mladostnike do 18. leta;

- vodenje in varstvo ter zaposlitev pod posebnimi pogoji;

- krizna namestitev;

- interventna služba;

- investicije v socialno varstvene zavode;

- skupne naloge socialnega varstva iz programa, ki ga vsako leto določi državni zbor;

- naloge socialne zbornice iz drugega odstavka 77. člena tega zakona;

- osebna pomoč;

- podpora žrtvam kaznivih dejanj;

- naloge, ki jih skupnosti iz 68.a člena tega zakona opravljajo kot javno pooblastilo;

- javni socialnovarstveni programi, razvojni in eksperimentalni socialnovarstveni programi, pomembni za državo in sodelovanje z nevladnimi organizacijami;

- podpora mladoletni osebi.

Ne glede na določbe tega zakona se iz proračuna Republike Slovenije financirajo tudi stroški storitev v zavodih za odrasle, če upravičenec pred prijavo stalnega prebivališča na podlagi dokončne odločbe upravne enote, izdane v postopku ugotavljanja stalnega prebivališča skladno z zakonom, ki ureja prijavo prebivališča, na naslovu nastanitvenega centra ali na naslovu zavoda, v katerem je nastanjen, v Republiki Sloveniji ni imel prijavljenega stalnega prebivališča.

98.a člen

Ne glede na določbo prejšnjega člena lahko socialno varstveni zavodi, ki izvajajo institucionalno varstvo, sredstva za investicije pridobivajo tudi na finančnem trgu.

V primeru iz prejšnjega odstavka mora socialno varstveni zavod pridobiti soglasje ministrstva, pristojnega za finance, na podlagi predhodnega mnenja ministrstva, pristojnega za socialne zadeve.

98.b člen

Javni in razvojni socialnovarstveni programi se sofinancirajo na podlagi javnega razpisa.

Javni razpis za izbiro in dodelitev sredstev javnim socialnovarstvenim programom in razvojnim socialnovarstvenim programom iz 18.s člena tega zakona, ki so pomembni za državo, se objavi najmanj enkrat letno v obsegu zagotovljenih sredstev.

V javnem razpisu se določijo področja in vrste socialnovarstvenih programov, ki se sofinancirajo, način sofinanciranja in pogoji za izvajanje programov, določeni v 18.s členu tega zakona in podzakonskemu predpisu, izdanemu na njegovi podlagi.

Minister, pristojen za socialno varstvo, izda sklep o izboru javnega socialnovarstvenega programa kot prejemnika sredstev za največ deset let, sklep o izboru razvojnega socialnovarstvenega programa pa za največ štiri leta.

Pogodba za izvajanje socialnovarstvenega programa se lahko sklene za največ deset let.

Če je bil znesek javnih sredstev v pogodbi o izvajanju socialnovarstvenega programa določen glede na predvidevanje, da sredstva proračuna, namenjena za socialno varstvo, v času veljavnosti pogodbe ne bodo manjša, kot so bila ob podpisu pogodbe, pa so se kasneje zmanjšala v takšnem obsegu, da programa ni več mogoče izpolniti v dogovorjenem obsegu, se pogodba iz tega razloga v javnem interesu spremeni.

Pogodba o izvajanju socialnovarstvenega programa se lahko spremeni tudi, če ministrstvo, pristojno za socialno varstvo, predlaga spremembo obsega ali aktivnosti programa ali če tako spremembo predlaga izvajalec in če ministrstvo, pristojno za socialno varstvo, s tem soglaša, ker je predlagana sprememba v javnem interesu.

Ta člen se smiselno uporablja tudi za sofinanciranje eksperimentalnih socialnovarstvenih programov.

2. Financiranje socialno varstvene dejavnosti iz proračuna občine

99. člen

Iz proračuna občine se financirajo

- pomoč družini na domu, najmanj v višini 50% subvencije k ceni storitve in v višini, za katero je upravičenec oziroma drug zavezanec delno ali v celoti oproščen plačila;

- stroški storitev v zavodih za odrasle ali stroški storitev podpore v skupnosti za odrasle osebe, kadar je upravičenec oziroma drug zavezanec delno ali v celoti oproščen plačila;

- javni socialnovarstveni programi, razvojni in dopolnilni socialnovarstveni programi, pomembni za občino in sodelovanje z nevladnimi organizacijami.

Sredstva za financiranje pravic in prispevkov oziroma storitev in pomoči iz prejšnjega odstavka se financirajo iz proračuna občine, na območju katere ima upravičenec storitev in pomoči prijavljeno stalno prebivališče.

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se stroški storitve iz druge alineje prvega odstavka tega člena pri prijavi stalnega prebivališča na naslovu socialnovarstvenega zavoda na podlagi dokončne odločbe upravne enote, izdane v postopku ugotavljanja stalnega prebivališča skladno z zakonom, ki ureja prijavo prebivališča, financirajo iz proračuna občine, v kateri je imel upravičenec prijavljeno stalno prebivališče pred prijavo stalnega prebivališča na naslovu zavoda.

3. Plačilo storitev

100. člen

Storitve iz tega zakona so brezplačne, razen storitve pomoči družini na domu, socialnega servisa, institucionalnega varstva za osebe, starejše od 18 let, in storitev podpora v skupnosti za odrasle osebe ki so jih dolžni plačati upravičenci in drugi zavezanci.

Prejemniki trajne denarne socialne pomoči in prejemniki nadomestila za invalidnost po zakonu, ki ureja socialno vključevanje invalidov, so oproščeni plačila vseh storitev razen storitev institucionalnega varstva po prvem odstavku 16. člena tega zakona.

Vlada Republike Slovenije predpiše merila, po katerih se za upravičence in druge zavezance delno ali v celoti določajo oprostitve pri plačilu storitev.

Na zahtevo upravičenca do socialno varstvene storitve odloči o delni ali celotni oprostitvi plačila storitve center za socialno delo, v skladu z merili iz prejšnjega odstavka.

Center za socialno delo lahko upravičencu oziroma zavezancu določi višjo oprostitev, kot bi jo določil po merilih iz tretjega odstavka tega člena, če upravičenec storitev nujno potrebuje in bi prišlo do ogrožanja njegovega zdravja ali življenja, če mu storitev ne bi bila omogočena, ali če to narekujejo posebne socialne razmere ali iz drugih pomembnih razlogov v korist upravičenca oziroma zavezanca.

V primeru vložitve zahteve za oprostitev plačila storitve center za socialno delo o oprostitvi plačila in določitvi prispevka upravičenca in zavezanca oziroma občine k plačilu oziroma doplačilu storitve odloči za obdobje od dneva začetka izvajanja storitve dalje, v primeru sprememb med izvajanjem storitve pa s prvim dnem naslednjega meseca po dnevu nastanka spremembe.

Stroške v zvezi s storitvami iz 18. člena tega zakona krije podjetje, zavod ter druga organizacija, ki te storitve zagotavlja.

Center za socialno delo lahko za upravičenca do institucionalnega varstva določi oprostitev po merilih iz tretjega odstavka tega člena tudi v primeru, ko je bila upravičencem zagotovljena nadomestna oblika bivanja in oskrbe izven mreže javne službe.

100.a člen

Ne glede na določbo tretjega odstavka 100. člena lahko občina določi dodatne oprostitve pri plačilu stroškov za pomoč na domu in pri plačilu storitev v zavodih za odrasle ali pri plačilu storitve podpora v skupnosti za odrasle osebe.

O oprostitvah iz prejšnjega odstavka odloča pristojni občinski organ.

100.b člen

Če je uporabnik storitve, ki uveljavlja oprostitev plačila storitve institucionalnega varstva ali storitve podpore v skupnosti za odrasle osebe, lastnik nepremičnine, se mu z odločbo o oprostitvi plačila prepove odtujiti in obremeniti nepremičnino, katere lastnik je, v korist občine, ki zanj financira institucionalno varstvo ali storitev podpora v skupnosti za odrasle osebe.

O prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine v korist občine pristojni center za socialno delo odloči v izreku odločbe o oprostitvi plačila storitve institucionalnega varstva.

Prepoved odtujitve in obremenitve se zaznamuje v zemljiški knjigi na podlagi dokončne odločbe iz prejšnjega odstavka.

Za zaznambo prepovedi odtujitve in obremenitve iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja zemljiško knjigo, o zaznambi prepovedi odtujitve in obremenitve.

100.c člen

Če je uporabnik storitve, ki uveljavlja oprostitev plačila storitve pomoč družini na domu, lastnik nepremičnine, se mu na način iz prejšnjega člena lahko prepove odtujiti in obremeniti nepremičnino, katere lastnik je, v korist občine, ki zanj financira pomoč družini na domu, le v primeru izrecne zahteve občine, in če gre za nepremičnino, na kateri uporabnik storitve nima prijavljenega stalnega prebivališča.

Občina mora zahtevo iz prejšnjega odstavka podati v roku 20 dni od prejema obvestila centra za socialno delo o tem, da vodi postopek, v katerem odloča o oprostitvi plačila storitve pomoč družini na domu.

101. člen

Metodologijo za oblikovanje cen storitev iz 4.a, 4.b, 5., 6., 8. in 9. točke 11. člena tega zakona predpiše minister, pristojen za institucionalno varstvo, pomoč družini na domu, vodenje in varstvo ter zaposlitev pod posebnimi pogoji.

V skladu z metodologijo iz prejšnjega odstavka določi ceno storitve organ upravljanja pravne osebe oziroma sama fizična oseba.

K cenam storitve daje soglasje ministrstvo, pristojno za institucionalno varstvo, pomoč družini na domu, vodenje in varstvo ter zaposlitev pod posebnimi pogoji, razen k cenam storitve pomoči družini na domu, h katerim daje soglasje pristojni občinski organ.

IX. NADZOR

102. člen

Nadzor nad izvajanjem tega zakona in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, nad izvajanjem drugih zakonov ali na njihovi podlagi izdanih predpisov, ki določajo javna pooblastila ali druge naloge posameznim izvajalcem dejavnosti socialnega varstva, ter nad izvajanjem nalog, ki jih ta zakon nalaga občinam, organizira in izvaja socialna inšpekcija v okviru Inšpektorata Republike Slovenije za delo.

Izvajalci dejavnosti socialnega varstva iz prejšnjega odstavka so

- javni socialnovarstveni zavodi,

- koncesionarji po tem zakonu,

- pravne in fizične osebe, ki izvajajo socialnovarstvene storitve in so vpisane v register zasebnikov in pravnih oseb iz 67. člena tega zakona,

- izvajalci ukrepov na področju socialnega varstva iz 79.č člena tega zakona.

Socialna inšpekcija izvaja tudi nadzor nad izvajanjem tega zakona in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, s strani fizičnih in pravnih oseb, za katere obstaja sum, da izvajajo dejavnost socialnega varstva brez vpisa v register zasebnikov in pravnih oseb iz 67. člena tega zakona.

Inšpekcijski nadzor izvajajo socialni inšpektorji, ki so delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi.

Za izvajanje inšpekcijskega nadzora po tem zakonu se uporabljajo določbe zakona, ki ureja inšpekcijski nadzor in zakona, ki ureja inšpekcijo dela, v kolikor posamezna vprašanja s tem zakonom niso urejena drugače.

102.a člen

(črtan)

103. člen

Socialni inšpektor mora imeti stopnjo izobrazbe, določeno v predpisih, ki urejajo sistem javnih uslužbencev, najmanj pet let delovnih izkušenj na področju socialnega varstva in opravljen strokovni izpit za inšpektorja.

Socialni inšpektorji morajo ob izpolnjevanju pogojev iz prejšnjega odstavka izpolnjevati tudi pogoje, ki so določeni za strokovne delavce po tem zakonu.

104. člen

(črtan)

105. člen

Ministrstvo, pristojno za socialno varstvo, lahko pri določitvi letnega programa dela inšpektorata predlaga vsebino in obseg izvajanja inšpekcijskega nadzora na podlagi tega zakona.

105.a člen

Na podlagi ugotovljenih nepravilnosti v nadzoru odredi socialni inšpektor izvajalcu dejavnosti socialnega varstva ali posameznemu zaposlenemu pri izvajalcu dejavnosti socialnega varstva ukrepe, potrebne za odpravo nepravilnosti oziroma za zmanjšanje možnosti za njihovo ponovitev, zlasti

- izdajo posamičnih upravnih aktov, ki jih določajo veljavni predpisi,

- pisno opredelitev strokovnih podlag za odločanje o posameznih ukrepih,

- pisno opredelitev strokovnih podlag za izbor ustrezne metode strokovnega dela,

- sprejetje programa aktivnosti za dvig kakovosti izvajanja storitev,

- interno ali verificirano dodatno usposabljanje zaposlenih ali ponovno opravljanje posameznih delov strokovnega izpita,

- obvezno vključitev v supervizijo,

- prepoved opravljanja dejavnosti izvajalcu dejavnosti socialnega varstva do odprave nepravilnosti,

- prepoved izvajanja posameznih strokovnih nalog posameznemu zaposlenemu pri izvajalcu dejavnosti socialnega varstva do odprave nepravilnosti.

Na podlagi ugotovljenih nepravilnosti v nadzoru lahko socialni inšpektor pristojnemu organu predlaga

- začetek postopka za razrešitev direktorja, pomočnika direktorja oziroma strokovnega vodje,

- začetek postopka za odvzem dovoljenja za delo ali za prekinitev koncesijske pogodbe,

- prenehanje pogodbe o sofinanciranju ukrepov na področju socialnega varstva, sklenjene z izvajalcem dejavnosti socialnega varstva.

106. člen

(črtan)

107. člen

(črtan)

107.a člen

(črtan)

108. člen

(črtan)

108.a člen

(črtan)

108.b člen

Izvajalcem dejavnosti socialnega varstva in izvajalcem, ki izvajajo programe socialnega varstva ter varstva otrok in družine po posebni pogodbi o sofinanciranju, se zagotavlja inštruktažno svetovanje, ki ga organizira socialna zbornica, izvajajo pa ga tričlanske komisije strokovnjakov, ki jih imenuje pristojni organ socialne zbornice.

Inštruktažno svetovanje obsega spremljanje strokovnega ravnanja strokovnih delavcev in strokovnih sodelavcev, ki samostojno ali pod vodstvom vodje storitve opravljajo posamezne storitve ali programe.

Namen inštruktažnega svetovanja je spremljanje uporabe strokovnih metod, izvajanja strokovnih usmeritev, ki jih določajo razvojni dokumenti na področju socialnega varstva, in spremljanje uresničevanja strokovnih navodil, ki jih sprejema strokovni svet za socialno varstvo, uveljavljanje novih strokovnih pristopov in dobre prakse, pa tudi uresničevanje kodeksa etičnih načel, ki se uporabljajo na področju socialnega varstva.

Inštruktažno svetovanje se opravi na pobudo strokovnega organa izvajalca, na pobudo ustanovitelja ali na pobudo ministrstva, pristojnega za socialno varstvo.

Natančnejši način izvajanja in obseg inštruktažnega svetovanja v javnih socialno varstvenih zavodih in koncesionarjih določita s pogodbo socialna zbornica in ministrstvo, pristojno za socialno varstvo.

X. ZBIRKE PODATKOV

109. člen

Za zbiranje, obdelovanje, shranjevanje, posredovanje in uporabo podatkov, vsebovanih v zbirkah podatkov, ter za varstvo informacijske zasebnosti posameznika se uporabljajo določbe zakona o varstvu osebnih podatkov, če s tem zakonom za posamezne primere ni drugače določeno.

110. člen

Za potrebe izvajanja socialno varstvene dejavnosti določene z zakonom, za načrtovanje politike socialnega varstva, spremljanje stanja ter za znanstveno raziskovalne in statistične namene, se na področju socialnega varstva vodijo zbirke podatkov, ki zajemajo celotni nacionalni sistem socialnega varstva.

Zbirke podatkov vsebujejo podatke o

- storitvah,

- ( prenehala veljati ) ,

- drugih pomočeh posamezniku po tem zakonu,

- oprostitvah pri plačilu storitev,

- izvajalcih socialno varstvene dejavnosti,

- financiranju socialno varstvene dejavnosti,

- izvajanju drugih nalog, ki so izvajalcem dejavnosti z zakonom poverjene kot javna pooblastila ter nalog, ki jih izvajalcem dejavnosti nalagajo drugi predpisi.

111. člen

Zbirke podatkov iz prve, druge, tretje in četrte alinee drugega odstavka prejšnjega člena vsebujejo naslednje podatke posameznika, na katerega se nanaša pravica ali obveznost po tem zakonu, in njegovega zakonitega zastopnika

- ime in priimek,

- rojstne podatke,

- spol,

- enotno matično številko občana,

- podatke o državljanstvu,

- podatke o dovoljenju za prebivanje tujca,

- podatke o prebivališču,

- podatke, ki se nanašajo na družinska razmerja (število družinskih članov, tip družine, razmerje do vlagatelja),

- podatke o gospodinjstvu,

- podatke, ki se nanašajo na vrsto življenjske skupnosti (zakonska zveza ali zunajzakonska skupnost),

- podatke o statusu (podatke o šolanju, o zaposlitvi, o upokojitvi, drugo),

- podatke o izobrazbi,

- podatke o zdravstvenem stanju in invalidnosti,

- podatke o plačah in drugih dohodkih in prejemkih,

- podatke o premoženju,

- podatke o socialnih stiskah in težavah posameznikov, družin in skupin prebivalstva,

- podatke o oprostitvi pri plačilu storitev,

- davčno številko,

- številko tekočega oziroma drugega računa,

- podatke, ki se nanašajo na stanovanjske in bivalne pogoje.

Posamezne zbirke podatkov lahko vsebujejo tudi podatke, ki niso osebni, ki so potrebni za dosego namena iz prvega odstavka prejšnjega člena.

112. člen

Zbirke podatkov iz 110. člena tega zakona vodijo in vzdržujejo socialno varstveni zavodi in druge pravne in fizične osebe, ki opravljajo socialno varstveno dejavnost po tem zakonu in inštitut iz 7. člena tega zakona (upravljalci zbirk podatkov) in upravljavci centralnih zbirk podatkov, določeni s tem zakonom.

Ministrstvo, pristojno za socialno varstvo, obdeluje osebne podatke iz zbirke podatkov o pomočeh posamezniku po tem zakonu ter o oprostitvah pri plačilih storitev z enako vsebino kot centri za socialno delo in o drugih pomočeh posamezniku po tem zakonu ter o oprostitvah pri plačilih storitev.

Skupnost socialnih zavodov Slovenije obdeluje osebne podatke iz zbirke osebnih podatkov s področja institucionalnega varstva in varstva posebnih skupin odraslega prebivalstva z enako vsebino kot socialno varstveni zavodi in druge pravne in fizične osebe, ki opravljajo institucionalno varstvo po tem zakonu, je upravljavec in vzpostavi, vodi, vzdržuje in nadzoruje centralno zbirko podatkov na tem področju, ki jih brezplačno pridobiva iz zbirk podatkov, ki jih vodijo in vzdržujejo socialno varstveni zavodi in druge pravne in fizične osebe, ki opravljajo to storitev.

113. člen

Podatki se zbirajo neposredno od posameznika za njega in za njegove družinske člane ter iz drugih uradnih zbirk, ki jih v Republiki Sloveniji vodijo za to pooblaščeni organi in organizacije. Posameznik, na katerega se nanaša pravica ali obveznost po tem zakonu, oziroma njegov zakoniti zastopnik je pristojnemu socialno varstvenemu zavodu oziroma drugi pravni ali fizični osebi, ki opravlja socialno varstveno dejavnost, dolžan dati vse podatke, o katerih socialno varstveni zavod oziroma izvajalec storitve vodi zbirke podatkov.

Ministrstvo, pristojno za socialno varstvo, in socialno varstveni zavodi in druge pravne in fizične osebe, ki opravljajo socialno varstveno dejavnost po tem zakonu, brezplačno pridobivajo podatke iz obstoječih zbirk podatkov naslednjih upravljavcev

- Ministrstva za notranje zadeve – podatke o upravičencu in o družinskih članih (ime in priimek, rojstne podatke, enotno matično številko občana, podatke o državljanstvu, podatke o prebivališču) in podatke, ki se nanašajo na družinska razmerja, iz centralnega registra prebivalstva in podatke o dovoljenju za prebivanje tujca in podatke o gospodinjstvu iz drugih evidenc ministrstva za notranje zadeve ter podatke o lastništvu vozila iz evidence registriranih vozil,

- Ministrstva za šolstvo, znanost in šport in izvajalcev vzgojne in izobraževalne dejavnosti – podatke o vključitvi v vzgojni ali izobraževalni zavod,

- Ministrstva za zdravstvo, Inštituta za varovanje zdravja in drugih izvajalcev zdravstvene dejavnosti – podatke o zdravstvenem stanju oziroma invalidnosti,

- Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije – podatke o zavarovancih in uživalcih pravic pokojninskega in invalidskega zavarovanja, podatke o izplačani pokojnini, invalidnini, varstvenem dodatku, dodatku za pomoč in postrežbo, nadomestilih iz naslova invalidskega zavarovanja in drugih materialnih pravicah iz naslova pokojninskega in invalidskega zavarovanja,

- Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije – podatke o zavarovancih, vključenih v zdravstveno zavarovanje, podatke o izplačanem nadomestilu iz naslova zdravstvenega zavarovanja,

- Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje – podatke o brezposelnih osebah, izplačanih nadomestilih iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti, denarnih pomočeh, štipendijah in drugih materialnih pravicah iz tega naslova ter o datumu in razlogih prenehanja vodenja v evidenci brezposelnih oseb in razlogih prenehanja izplačevanja materialnih pravic,

- Jamstvenega in preživninskega sklada Republike Slovenije – podatke o izplačanem nadomestilu preživnine in podatke o izplačilih v primeru insolventnosti delodajalca,

- Davčne uprave Republike Slovenije – podatke o davčni številki, podatke o vzdrževanih družinskih članih, o obdavčljivih dohodkih in premoženju davčnih zavezancev, podatke o plačanih davkih in dohodnini od obdavčljivih dohodkov, podatke o obračunanih prispevkih za socialno varnost in plačanih drugih posebnih prispevkih, uvedenih z zakoni, podatke o kapitalskih naložbah ter podatke o olajšavah in oprostitvah, ki se upoštevajo pri odmeri davka od dohodkov iz kmetijstva in davka od dohodkov iz dejavnosti,

- centrov za socialno delo – podatke o izplačanem porodniškem nadomestilu, očetovskem nadomestilu, nadomestilu za nego in varstvo otroka, posvojiteljskem nadomestilu, starševskemu dodatku, pomoči ob rojstvu otroka, otroškem dodatku, dodatku za veliko družino, dodatku za nego otroka, ki potrebuje posebno varstvo, delnem izplačilu za izgubljeni dohodek, rejnini in dobroimetju, preživninah, denarnih socialnih pomočeh, oprostitvah pri plačilu storitev in o plačilih družinskemu pomočniku,

- Inštituta za socialno varstvo, Skupnosti socialnih zavodov Slovenije in drugih izvajalcev socialno varstvene dejavnosti – podatke o uporabi in izvajanju storitev in socialnih stiskah in težavah posameznikov, družin in skupin prebivalstva,

- upravnih enot – podatke o materialnih pravicah po predpisih o vojnih veteranih, žrtvah vojnega nasilja, vojnih invalidih in o varstvu družinskih članov osebe v obvezni vojaški službi,

- delodajalcev – podatke o zaposlitvi, podatke o izplačilih plač in nadomestil in podatke o drugih izplačilih,

- Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij – podatke o začetku in izteku prestajanja kazni zapora za osebe na prestajanju kazni zapora ter podatke o začetku in izteku vzgojnega ukrepa oddaje v prevzgojni dom za mladoletnike,

- upravljalca registra transakcijskih računov – podatke o transakcijskih računih: številki računa in nazivu izvajalca plačilnega prometa, ki vodi transakcijski račun.

V primerih iz prvega in drugega odstavka tega člena, posameznikov, na katere se podatki nanašajo, ni potrebno predhodno seznaniti.

113.a člen

Ministrstvo, pristojno za socialno varstvo, in centri za socialno delo lahko osebne podatke, o katerih vodijo zbirke podatkov, in podatke, ki jih pridobivajo od upravljavcev zbirk osebnih podatkov iz prejšnjega člena, obdelujejo samo za potrebe postopka odločanja, izvajanja dejavnosti in vodenja evidenc po tem zakonu, ministrstvo, pristojno za socialno varstvo, pa tudi za izvajanje centralnega izplačila, izvrševanje nadzora, spremljanja stanja, analize ter znanstvenoraziskovalne in statistične namene.

Ministrstvo, pristojno za socialno varstvo, lahko kot upravljavec centralne zbirke podatkov o denarnih socialnih pomočeh podatke iz te zbirke z namenom ugotavljanja uporabe pravice do denarne socialne pomoči v skladu s tem zakonom tudi primerja s podatki iz zbirk upravljavcev iz prejšnjega člena in jih posreduje pristojnemu centru za socialno delo, ki sproži postopek ugotavljanja upravičenosti po uradni dolžnosti v skladu s tem zakonom. ( prenehal veljati )

Inštitut za socialno varstvo brezplačno pridobiva podatke iz zbirk podatkov upravljavcev centralnih zbirk podatkov, določenih s tem zakonom, in socialno varstvenih zavodov in drugih pravnih in fizičnih oseb, ki opravljajo socialno varstveno dejavnost po tem zakonu, in jih uporablja za analize ter znanstvenoraziskovalne in statistične namene v obliki, ki onemogoča identifikacijo posameznikov. Zbrane podatke lahko Inštitut za socialno varstvo posreduje tudi drugim upravljavcem zbirk podatkov za izvajanje dejavnosti po tem zakonu.

Skupnost socialnih zavodov Slovenije podatke, ki jih pridobiva v skladu s tem zakonom, obdeluje za potrebe izvajanja javnih pooblastil in drugih nalog, določenih s tem zakonom. Podatke, o katerih vodi centralno zbirko podatkov, lahko posreduje tudi drugim upravljavcem zbirk podatkov za izvajanje dejavnosti po tem zakonu.

Druge pravne in fizične osebe, ki opravljajo socialno varstveno dejavnost po tem zakonu, osebne podatke, o katerih vodijo zbirke osebnih podatkov, obdelujejo za izvajanje dejavnosti, za katero so pooblaščeni z zakonom in aktom o ustanovitvi oziroma za katero jim je bila podeljena koncesija oziroma izdano dovoljenje za delo.

114. člen

Osebni podatki iz prvega odstavka 111. člena tega zakona se hranijo 10 let po prenehanju pravice.

Po preteku roka iz prejšnjega odstavka se podatki arhivirajo.

Podatki iz drugega odstavka 111. člena tega zakona se hranijo do poteka namena iz prvega odstavka 110. člena tega zakona.

115. člen

Podrobnejša navodila o obliki obdelave podatkov po tem zakonu za posamezne zbirke in o razporeditvi vsebine po posameznih zbirkah predpiše minister, pristojen za socialno varstvo.

XI. KAZENSKE DOLOČBE

116. člen

Z globo od 5.000 do 50.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba in samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če

- opravlja socialno varstvene storitve brez vpisa v register iz 66. člena tega zakona;

- prične z delom, čeprav ne izpolnjuje pogojev iz 60. člena tega zakona.

Z globo od 1.000 do 5.000 eurov se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

Z globo od 500 do 3.000 eurov se kaznuje posameznik, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

117. člen

Z globo od 2.000 do 20.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnosti, če vodi postopke tako, da ne zagotavlja zaupnosti podatkov ter osebne integritete in dostojanstva upravičenca ali krši dolžnosti varovanja poklicne skrivnosti (93. člen).

Z globo od 200 do 2.000 eurov se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

Z globo od 100 do 1.000 eurov se kaznuje posameznik, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

118. člen

(črtan)

XI.a POSEBNE DOLOČBE

118.a člen

Strokovnim delavcem in strokovnim sodelavcem po tem zakonu, ki imajo višješolsko izobrazbo in so bili ob prehodu v novi plačni sistem v javnem sektorju v letu 2008 razporejeni na delovna mesta v tarifnem razredu VII/1. in VII/2. ter so napredovali v naziv v skladu s Pravilnikom o napredovanju strokovnih delavcev in strokovnih sodelavcev na področju socialnega varstva v nazive (Uradni list RS, št. 107/00, 31/01, 88/01 in 78/22), se pridobljeni naziv upošteva pri razporeditvi na delovno mesto tako, da se strokovne delavce in strokovne sodelavce s pridobljenim nazivom »mentor« razporedi na delovno mesto z nazivom »samostojni svetovalec«, strokovne delavce in strokovne sodelavce s pridobljenim nazivom »svetovalec«, pa se razporedi na delovno mesto z nazivom »višji svetovalec«, ob upoštevanju določb zakona, ki ureja sistem plač v javnem sektorju.

Strokovnega delavca in strokovnega sodelavca iz prejšnjega odstavka, ki sta na dan uveljavitve tega zakona že pridobila naziv »mentor« oziroma »svetovalec«, se razporedi na delovno mesto z nazivom »samostojni svetovalec« oziroma »višji svetovalec«, s prvim dnem naslednjega meseca po uveljavitvi tega zakona.

118.b člen

Strokovni delavci, ki so na dan uveljavitve tega zakona zaposleni na centrih za socialno delo in imajo višješolsko (VI/1. stopnja) ali visokošolsko izobrazbo (VII/1. stopnja) ter izpolnjujejo ostale pogoje iz 69. člena Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 23/07 – popr., 41/07 – popr., 61/10 – ZSVarPre, 62/10 – ZUPJS, 57/12, 39/16, 52/16 – ZPPreb-1, 15/17 – DZ, 29/17, 54/17, 21/18 – ZNOrg, 31/18 – ZOA-A, 28/19, 189/20 – ZFRO in 196/21 – ZDOsk), sklenejo pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto strokovni delavec na centru za socialno delo, šifra delovnega mesta F017021, s prvim dnem naslednjega meseca po uveljavitvi tega zakona, če izpolnjujejo tudi ostale pogoje za zasedbo delovnega mesta in opravljajo dela in naloge, predvidene za zadevno delovno mesto.

118.c člen

Strokovnim delavcem in strokovnim sodelavcem po tem zakonu, ki imajo višješolsko izobrazbo in so bili ob prehodu v novi plačni sistem v javnem sektorju v letu 2008 razporejeni na delovna mesta v tarifnem razredu VII/1. in VII/2. ter napredujejo v naziv v skladu s pravilnikom, ki ureja napredovanje strokovnih delavcev in strokovnih sodelavcev na področju socialnega varstva v nazive, se pridobljeni naziv upošteva tako, da se strokovni delavci in strokovni sodelavci s pridobljenim nazivom »svetnik« razporedijo v naziv »višji svetnik«. Osnovna plača se strokovnim delavcem in strokovnim sodelavcem iz prejšnjega stavka določi ob upoštevanju določb zakona, ki ureja skupne temelje sistema plač v javnem sektorju.

XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

119. člen

Vlada Republike Slovenije mora predložiti predlog socialno varstvenega programa iz drugega odstavka 2. člena tega zakona v sprejem državnemu zboru v roku šestih mesecev od uveljavitve tega zakona.

120. člen

S 1. 1. 1993 prevzame Republika Slovenija pravice in obveznosti ustanovitelja socialno varstvenih zavodov, katerih ustanovitelj je bila do uveljavitve tega zakona občina.

Premoženje v javni lastnini, s katerim upravljajo zavodi iz prejšnjega odstavka, postane z dnem uveljavitve tega zakona, lastnina Republike Slovenije.

121. člen

Obstoječi socialno varstveni zavodi, morajo svojo organiziranost uskladiti s tem zakonom do 31. 12. 1992.

122. člen

V občinah, kjer do uveljavitve tega zakona centri za socialno delo niso bili ustanovljeni, opravljajo do ustanovitve centra za socialno delo socialno varstvene storitve iz drugega in tretjega odstavka 49. člena tega zakona, pristojni občinski upravni organi.

Do ustanovitve centrov za socialno delo v občinah Laško in Slovenske Konjice odloča v upravnih stvareh za obe občini Center za socialno delo Celje, do ustanovitve centrov za socialno delo v občinah Pesnica in Ruše pa Center za socialno delo Maribor.

123. člen (prenehal veljati)

124. člen

Socialna zbornica se ustanovi v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.

125. člen

Pristojni organ je dolžan najpozneje v roku dveh let od uveljavitve tega zakona razpisati prvi javni natečaj za podelitev koncesije za opravljanje vseh socialno varstvenih storitev iz okvira javne službe.

126. člen

Minister, pristojen za socialno varstvo izda izvršilne predpise iz tega zakona v roku šestih mesecev po uveljavitvi tega zakona.

Vlada Republike Slovenije izda izvršilni predpis iz tretjega odstavka 100. člena tega zakona v roku šestih mesecev po uveljavitvi tega zakona.

127. člen

Do izdaje izvršilnih predpisov iz prvega odstavka 60. člena in 71. člena se uporabljajo izvršilni predpisi izdani na podlagi zakona o socialnem skrbstvu (Uradni list SRS, št. 35/79, 1/89 in Uradni list RS, št. 8/90), kolikor niso v nasprotju s tem zakonom.

128. člen

Centri za socialno delo so dolžni v roku treh mesecev od uveljavitve tega zakona po uradni dolžnosti ugotoviti ali upravičenci, ki so družbeno denarno pomoč prejeli po dosedanjih predpisih, izpolnjujejo pogoje za dodelitev dajatev po tem zakonu.

129. člen

Upravičenci do plačila ali doplačila oskrbnih stroškov v socialnem zavodu, zavodu za usposabljanje ter v tuji družini in upravičenci do plačila ali doplačila k stroškom za pomoč in postrežbo na domu ter upravičenci do plačila rejnine, ki so pravice pridobili po dosedanjih predpisih, obdržijo pravico na način in v višini, kot so jo pridobili, dokler ne bodo izdane nove odločbe, v skladu s tem zakonom.

Upravičenci do plačila ali doplačila oskrbnih stroškov v organizacijah za usposabljanje po zakonu o izobraževanju in usposabljanju otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju (Uradni list SRS, št. 19/76 in Uradni list RS, št. 8/90) obdržijo pravico po dosedanjih predpisih do 31. 12. 1992, razen upravičencev do plačila ali doplačila oskrbnih stroškov v socialno varstvenih zavodih za usposabljanje iz 54. člena tega zakona.

Za upravičence, ki uveljavljajo eno od pravic iz prvega in drugega odstavka tega člena v času od uveljavitve tega zakona pa do izdaje izvršilnega predpisa iz tretjega odstavka 100. člena tega zakona, se uporabljajo materialnopravna določila samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialno varstvenih pravic (Uradni list, SRS št. 26/84 in 14/89).

130. člen

Določba pete alinee 98. člena tega zakona se začne uporabljati 1.1.1993.

131. člen

Ne glede na določbe zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 12/91-I) se za socialno varstvene zavode za usposabljanje otrok in mladoletnikov z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem razvoju, v delu, ki se nanaša na opravljanje socialno varstvene dejavnosti, uporabljajo določbe tega zakona o ustanovitvi zavodov in drugih statusnih zadevah, podeljevanju koncesij, financiranju in nadzoru.

132. člen

Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati določbe zakona o postopku za uveljavljanje socialno varstvenih pravic (Uradni list RS, št. 23/91) v delu, ki se nanaša na postopek uveljavljanja denarnih pomoči po zakonu o socialnem skrbstvu (Uradni list SRS, št. 35/79 in 1/89 ter Uradni list RS, št. 8/90).

Z dnem uveljavitve tega zakona prenehata veljati

- zakon o socialnem skrbstvu (Uradni list SRS, št. 35/79 in 1/89 ter Uradni list RS, št. 8/90);

- zakon o delovno varstvenem zavodu Ponikve (Uradni list SRS, št. 29/72).

133. člen

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.