Zakon o nematerializiranih vrednostnih papirjih (ZNVP-1)

1. člen

(predmet zakona)

Ta zakon ureja nematerializirane vrednostne papirje, bremena na njih, njihov prenos, izpolnitev obveznosti, ki je v njih vsebovana, centralni register in dostop do podatkov, ki se vodijo v centralnem registru.

2. člen

(prenos direktiv)

S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenašata

- Direktiva 98/26/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 1998 o dokončnosti poravnave pri plačilih in sistemih poravnave vrednostnih papirjev (UL L št. 166 z dne 11. 6. 1998, str. 45), zadnjič spremenjena z Uredbo (EU) št. 909/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o izboljšanju ureditve poravnav vrednostnih papirjev v Evropski uniji in o centralnih depotnih družbah ter o spremembi direktiv 98/26/ES in 2014/65/EU ter Uredbe (EU) št. 236/2012 (UL L št. 257 z dne 28. 8. 2014, str. 1) in

- Direktiva 2009/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o spremembi Direktive 98/26/ES o dokončnosti poravnave pri plačilih in sistemih poravnave vrednostnih papirjev in Direktive 2002/47/ES o dogovorih o finančnem zavarovanju glede povezanih sistemov in bančnih posojil (UL L št. 146 z dne 10. 6. 2009, str. 37).

3. člen

(agencija, država članica, organiziran trg, poravnalni sistem)

(1) Agencija je Agencija za trg vrednostnih papirjev.

(2) Država članica je država članica Evropske unije ali država podpisnica Sporazuma o ustanovitvi Evropskega gospodarskega prostora (UL L št. 1 z dne 3. januarja 1994, str. 3).

(3) Organiziran trg je organiziran trg, kot ga opredeljuje zakon, ki ureja trg finančnih instrumentov.

(4) Poravnalni sistem je poravnalni sistem, kot ga opredeljuje zakon, ki ureja trg finančnih instrumentov.

4. člen

(nematerializirani vrednostni papir)

(1) Nematerializirani vrednostni papir je izjava izdajatelja, vpisana v centralni register nematerializiranih vrednostnih papirjev (v nadaljnjem besedilu: centralni register), s katero se izdajatelj zavezuje, da bo izpolnil obveznost iz nematerializiranega vrednostnega papirja.

(2) Nematerializirani vrednostni papir nastane, ko se v centralnem registru prvič vpiše na račun imetnice ali imetnika (v nadaljnjem besedilu: imetnik), in obstaja, dokler se iz centralnega registra ne izbriše.

5. člen

(imetnik)

Za imetnika nematerializiranega vrednostnega papirja se šteje oseba, v dobro računa katere je nematerializirani vrednostni papir vpisan v centralnem registru.

6. člen

(na koga se lahko glasi nematerializirani vrednostni papir)

Nematerializirani vrednostni papir se lahko glasi na ime ali na prinosnika.

7. člen

(bistvene sestavine nematerializiranega vrednostnega papirja)

(1) Nematerializirani vrednostni papir ima naslednje bistvene sestavine, vpisane v centralni register

- enolično identifikacijsko oznako,

- oznako vrste vrednostnega papirja,

- firmo in sedež oziroma osebno ime in prebivališče izdajatelja ter njegovo enolično identifikacijo,

- podatek, ali se vrednostni papir glasi na ime ali na prinosnika,

- podatek, ali je vrednostni papir prosto ali omejeno prenosljiv, in pri omejeni prenosljivosti tudi vsebino omejitve ter

- natančno označeno obveznost izdajatelja.

(2) V centralnem registru se v zvezi s posameznim nematerializiranim vrednostnim papirjem vodi tudi datum njegovega vpisa v centralni register in skupno število izdanih nematerializiranih vrednostnih papirjev.

(3) Obveznost iz nematerializirane delnice je natančno označena, če so navedena vsa dejstva, ki vplivajo na vsebino v delnici zajetih pravic. Vsa dejstva so navedena, če nematerializirana delnica vsebuje podatek o razredu delnice, podatek o nominalnem znesku ali oznako, da je delnica kosovna, podatek o glasovalni pravici, podatek o delni vplačanosti, če delnica ni v celoti vplačana, in vsebino prednosti, če je delnica prednostna.

(4) Obveznost iz nematerializiranega dolžniškega vrednostnega papirja je natančno označena, če vsebuje vsaj podatek o višini glavnice, zapadlosti obveznosti, obrestni meri, načinu izračuna obresti ter dneh, pomembnih za izplačilo glavnice in obresti, če se glavnica obrestuje, tako da je mogoče za vsak dan izračunati natečene obresti, podatek o morebitni zavarovanosti izpolnitve obveznosti in o načinu uresničitve pravice do predčasnega odpoklica.

(5) Obveznost zamenjati nematerializirani vrednosti papir je natančno označena, če vsebuje navedbo bistvenih sestavin vrednostnega papirja, ki ga mora izdajatelj izročiti namesto zamenjanega, ter pogoje in način izvedbe zamenjave.

(6) Če je ob izdaji nematerializiranega vrednostnega papirja za obveznost izdajatelja dano poroštvo, je obveznost iz nematerializiranega vrednostnega papirja natančno označena, če vsebuje navedbo firme in sedeža ali osebnega imena in prebivališča poroka ter opis porokove zaveze.

(7) Če nematerializirani vrednostni papir vsebuje poleg ali namesto obveznosti iz tretjega do petega odstavka tega člena druge obveznosti izdajatelja, je obveznost iz nematerializiranega vrednostnega papirja natančno označena, če vsebuje natančen opis teh obveznosti.

(8) Enolično identifikacijsko oznako nematerializiranega vrednostnega papirja določi centralna depotna družba. Oznaka se določi v skladu z ustreznim mednarodnim standardom.

8. člen

(pridobitev in prenos nematerializiranega vrednostnega papirja)

(1) Imetnik pridobi nematerializirani vrednostni papir, ko se ta vpiše na njegov račun v centralnem registru.

(2) Imetnik izrazi voljo za razpolaganje z nematerializiranim vrednostnim papirjem tako, da članu centralno depotne družbe, ki vodi njegov račun nematerializiranih vrednostnih papirjev, izda ustrezno naročilo za prenos ali obremenitev nematerializiranih vrednostnih papirjev.

(3) Nematerializirani vrednostni papir se prenese z vpisom v breme izročiteljevega in v korist prejemnikovega računa v centralnem registru.

(4) Izdajatelj lahko omeji prenosljivost nematerializiranega vrednostnega papirja, ki se glasi na ime, če to ni v nasprotju z zakonom, drugim aktom ali pogoji izdaje. Ne glede na prejšnji stavek lahko izdajatelj prosto prenosljivo delnico zamenja za omejeno prenosljivo samo s soglasjem imetnika, razen če je imetniku v skladu z določbami zakona, ki ureja gospodarske družbe, ki urejajo statusna preoblikovanja, zagotovljeno ustrezno nadomestilo.

(5) Če je za pridobitev pravic iz omejeno prenosljivega nematerializiranega vrednostnega papirja potrebno soglasje izdajatelja, prenos takega nematerializiranega vrednostnega papirja nima vpliva na obstoj ali pridobitev soglasja in ne pomeni odločitve o obstoju ali pridobitvi takšnega soglasja.

9. člen

(centralni register, centralna depotna družba, član centralne depotne družbe)

(1) Centralni register je informatizirana evidenca nematerializiranih vrednostnih papirjev, pravic in obveznosti iz njih, njihovih vsakokratnih imetnikov in bremen na njih, in jo vodi centralna depotna družba.

(2) Centralna depotna družba je oseba, ki lahko v skladu z Uredbo (EU) št. 909/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o izboljšanju ureditve poravnav vrednostnih papirjev v Evropski uniji in o centralnih depotnih družbah ter o spremembi direktiv 98/26/ES in 2014/65/EU ter Uredbe (EU) št. 236/2012 (UL L št. 257 z dne 28. 8. 2014, str. 1) opravlja dejavnost centralne depotne družbe.

(3) Član centralne depotne družbe je oseba, ki je v skladu s pravili centralno depotne družbe pridobila položaj člana centralne depotne družbe.

(4) Določbe tega zakona se uporabljajo za centralni register, ki ga vodi centralna depotna družba s sedežem v Republiki Sloveniji ali podružnica centralne depotne družbe države članice, ki je vpisana v Poslovni register Slovenije (v nadaljnjem besedilu: poslovni register).

10. člen

(nematerializirani vrednostni papir z obveznostjo izdajatelja, za katero se uporablja tuje pravo)

V centralni register se lahko vpiše nematerializirani vrednostni papir, ki vsebuje obveznost izdajatelja, za katero se uporabi tuje pravo.

11. člen

(breme)

Breme je pravno dejstvo, ki se vpiše v centralni register in ki pove, da je in kako je omejena imetnikova pravica iz nematerializiranega vrednostnega papirja.

12. člen

(uporaba drugih zakonov in aktov)

(1) Za nematerializirane vrednostne papirje, za pravice imetnikov iz njih in bremena na njih se uporabljajo pravila zakona, ki ureja obligacijska razmerja, zakona, ki ureja stvarno pravna razmerja, in drugih zakonov ter aktov, ki veljajo v Republiki Sloveniji, če ta zakon ne določa drugače.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek se za obveznost, ki jo vsebuje nematerializiran vrednostni papir iz 10. člena tega zakona, uporabi pravo, ki ga določi izdajatelj.

II. SESTAVA CENTRALNEGA REGISTRA

13. člen

(računi nematerializiranih vrednostnih papirjev)

(1) Centralni register sestavljajo računi nematerializiranih vrednostnih papirjev (v nadaljnjem besedilu: računi).

(2) Pri vsakem računu se vodijo podatki o imetniku računa, o vrsti računa, o članu oziroma članih centralne depotne družbe, ki smejo vnašati naloge za vpis glede tega računa, in o vrsti vpisov, za katere smejo ti člani vnašati naloge.

(3) Na računih se vzdržujejo stanja nematerializiranih vrednostnih papirjev. Vzdrževanje stanj nematerializiranih vrednostnih papirjev na računu je tekoče vzdrževanje podatkov o vrsti in količini nematerializiranih vrednostnih papirjev na računu ter o bremenih na teh vrednostnih papirjih.

14. člen

(podatki o imetnikih računov in članih centralne depotne družbe)

(1) Za označitev imetnika računa oziroma člana centralne depotne družbe se uporablja enolična identifikacija. Kot enolična identifikacija osebe, ki je vpisana v centralni register prebivalstva, se uporabi enotna matična številka občana, kot enolična identifikacija osebe, ki je vpisana v poslovni register, pa matična številka.

(2) Centralna depotna družba v pravilih določi način enolične identifikacije oseb, ki niso vpisane v centralni register prebivalstva ali poslovni register, in način enolične identifikacije tistih oblik združevanja, ki nimajo pravne osebnosti, če lahko te oblike združevanja v skladu z veljavno zakonodajo izdajo nematerializirane vrednostne papirje ali so njihovi imetniki.

(3) Poleg enolične identifikacije imetnika računa se v centralni register vpišejo tudi osebno ime, firma ali naziv imetnika računa, njegov naslov ali sedež in davčna številka, kot jo opredeljuje zakon, ki ureja davčni postopek, če je bila imetniku dodeljena.

(4) Organi, ki vodijo poslovni register, centralni register prebivalstva ali davčni register, centralni depotni družbi brezplačno tekoče sporočajo podatke iz prejšnjega odstavka.

III. SPLOŠNO O VPISIH V CENTRALNEM REGISTRU

15. člen

(vrste vpisov)

Vpisi, ki se opravijo v centralnem registru, so

1. izdaje nematerializiranih vrednostnih papirjev;

2. izbrisi nematerializiranih vrednostnih papirjev;

3. zamenjave nematerializiranih vrednostnih papirjev;

4. prenosi nematerializiranih vrednostnih papirjev med računi;

5. vpisi in izbrisi bremen na nematerializiranih vrednostnih papirjih s prenosom nematerializiranih vrednostnih papirjev med računi ter

6. vpisi in izbrisi bremen na nematerializiranih vrednostnih papirjih brez prenosa nematerializiranih vrednostnih papirjev med računi.

16. člen

(opravljanje vpisov)

(1) Posamezen vpis se v centralnem registru opravi na podlagi vnesenega naloga za tak vpis.

(2) Centralna depotna družba v pravilih določi trenutek, od katerega nalog za vpis velja za vnesenega, pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da nalog za vpis velja za vnesenega, in trenutek, od katerega je vneseni nalog nepreklicen. Začetek postopka prisilne poravnave, stečaja, prisilne likvidacije ali drug postopek, katerega začetek povzroči omejitev ali prenehanje veljavnosti nalogov osebe, nad katero je ta postopek začet, ne vpliva na veljavnost naloga za vpis, ki je bil v centralni register vnesen pred začetkom takega postopka, po trenutku začetka takega postopka pa le, če je postal nepreklicen še istega dne, kot je bil postopek začet, in če centralna depotna družba ob nastopu nepreklicnosti naloga za vpis ni vedela niti ni mogla vedeti za začetek takega postopka.

17. člen

(vrste nalogov)

(1) Nalogi za vpis so enostranski in dvostranski.

(2) Enostranski nalog se v centralni register vnese z enim samim vnosom.

(3) Dvostranski nalog se v centralni register vnese z dvema komplementarnima vnosoma: vnosom na strani izročitelja nematerializiranih vrednostnih papirjev in vnosom na strani prejemnika nematerializiranih vrednostnih papirjev (v nadaljnjem besedilu: prejemni del naloga). Če sta vnosa komplementarna, se uparita.

(4) Z enostranskim nalogom ni mogoče prenesti vrednostnih papirjev med računi različnih imetnikov.

18. člen

(podrobnejša pravila)

Podrobnejši način vodenja centralnega registra, vključno s podrobnejšo opredelitvijo vrst računov (hišni račun, račun stranke, račun gospodarjenja, račun za opustitev, račun za sodni depozit in drugi) in načina vodenja računov, podrobnejšo opredelitvijo vrst nalogov in vrst vpisov v centralnem registru, podrobnejšo ureditvijo vnašanja nalogov za vpis v centralni register, uparjanja ter opravljanja vpisov, vodenja evidenc izdanih nematerializiranih vrednostnih papirjev in sporočanja podatkov iz teh evidenc določi centralna depotna družba v pravilih.

IV. IZDAJA IN IZBRIS NEMATERIALIZIRANIH VREDNOSTNIH PAPIRJEV

19. člen

(izdaja nematerializiranih vrednostnih papirjev)

(1) Za izdajo nematerializiranih vrednostnih papirjev je potrebna zahteva izdajatelja. Zahteva mora vsebovati vse bistvene sestavine, ki jih za posamezno vrsto nematerializiranega vrednostnega papirja določa ta zakon, količino nematerializiranih vrednostnih papirjev, ki naj se izda, in podpis izdajatelja. Centralna depotna družba v pravilih določi obliko zahteve in druge pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da opravi izdajo.

(2) Če želi vlagatelj zahteve izdati nematerializirane vrednostne papirje zaradi zamenjave listinskih vrednostnih papirjev, mora v dnevnem časopisju, ki izhaja na celotnem območju Republike Slovenije, objaviti javni poziv vsem imetnikom vrednostnih papirjev, da te vrednostne papirje izročijo centralni depotni družbi zaradi zamenjave za nematerializirane vrednostne papirje. Z dnem objave poziva so listinski vrednostni papirji razveljavljeni in jih imetniki lahko uporabijo le kot dokazilo za uresničitev pravice do zamenjave. Centralna depotna družba izda nematerializirane vrednostne papirje v korist osebe, ki ji je izročila listinske vrednostne papirje oziroma za račun katerih so ji bili ti vrednostni papirji izročeni.

20. člen

(poroštvo)

Porok se lahko ob izdaji nematerializiranih vrednostnih papirjev zaveže izpolniti izdajateljevo obveznost iz teh vrednostnih papirjev tudi tako, da kot porok podpiše izdajateljevo zahtevo za izdajo.

21. člen

(izbris nematerializiranih vrednostnih papirjev)

(1) Za izbris nematerializiranih vrednostnih papirjev je potrebna zahteva izdajatelja, razen če je ta prenehal brez pravnega nasledstva in ni nihče zavezan izpolniti njegovih obveznosti ali pa v likvidacijskem postopku ni bilo zagotovljeno premoženje za plačilo njegovih nedospelih obveznosti iz nematerializiranega vrednostnega papirja. Zahteva mora vsebovati navedbo nematerializiranih vrednostnih papirjev, ki so predmet izbrisa. Centralna depotna družba v pravilih določi obliko zahteve in druge pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da opravi izbris.

(2) Izbris se na zahtevo izdajatelja opravi, če nematerializirani vrednostni papirji ne vsebujejo več izdajateljeve obveznosti, če je izdajatelj sam njihov imetnik in ti nematerializirani vrednostni papirji niso zastavljeni ali če jih je izdajatelj v skladu s pogoji njihove izdaje predčasno odpoklical.

22. člen

(molk izdajatelja)

Šteje se, da je izdajatelj umaknil svojo zahtevo za izdajo ali izbris nematerializiranih vrednostnih papirjev, če v roku, ki mu ga v skladu s tem zakonom, drugimi akti ali svojimi pravili postavi centralna depotna družba, ne opravi dejanja, potrebnega za izdajo ali izbris nematerializiranih vrednostnih papirjev.

23. člen

(posebne določbe za nekatera statusna preoblikovanja)

(1) Če je pri statusnem preoblikovanju kot prevzemna ali kot nova družba udeležena delniška družba, ima centralna depotna družba, ki vodi centralni register, v katerem so izdane delnice te družbe, v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, položaj zastopnice za prevzem delnic in morebitnih denarnih doplačil, ki jih je treba zagotoviti delničarjem prevzete ali prenosne družbe.

(2) V primeru izključitve manjšinskih delničarjev velja zahteva glavnega delničarja za prenos delnic manjšinskih delničarjev na račun glavnega delničarja za že uparjen dvostranski nalog za prenos delnic med navedenimi računi, če sta izpolnjena naslednja pogoja

1. sklep o izključitvi manjšinskih delničarjev je bil vpisan v sodni register ter

2. glavni delničar je centralni depotni družbi izplačal denarno odpravnino za račun vseh manjšinskih delničarjev.

(3) Če so delnice iz prejšnjega odstavka predmet bremena, centralna depotna družba to breme izbriše hkrati s prenosom. Če je bilo izbrisano breme zastavna pravica, se plačilo odpravnine, do katere je upravičen delničar, opravi v korist zastavnega upnika.

(4) Pri izdaji delnic, ki se opravi brez vplačil vložkov na podlagi imetništva obstoječih delnic, in pri izdaji nematerializiranih vrednostnih papirjev, ki se opravi zaradi zamenjave za obstoječe nematerializirane vrednostne papirje, se bremena, vpisana na obstoječih nematerializiranih vrednostnih papirjih, brez posebne zahteve imetnika prenesejo na novoizdane nematerializirane vrednostne papirje, ob upoštevanju razmerja med obremenjenimi in neobremenjenimi nematerializiranimi vrednostnimi papirji imetnika.

24. člen

(izdaja ali izbris na podlagi odločb)

Ne glede na 19. in 21. člen tega zakona centralna depotna družba izda ali izbriše nematerializirane vrednostne papirje tudi na podlagi odločb državnih organov ali nosilcev javnih pooblastil.

25. člen

(vodenje knjig imenskih vrednostnih papirjev)

(1) Centralna depotna družba v imenu in za račun izdajateljev nematerializiranih delnic, vpisanih v centralnem registru, ki ga vodi, vodi delniško knjigo, za izdajatelje drugih imenskih nematerializiranih vrednostnih papirjev pa knjigo teh drugih imenskih nematerializiranih vrednostnih papirjev.

(2) Centralna depotna družba vpise v delniško knjigo ali knjigo drugih imenskih nematerializiranih vrednostnih papirjev opravlja na podlagi podatkov o opravljenih vpisih v centralnem registru.

(3) V delniški knjigi ali knjigi drugih imenskih nematerializiranih vrednostnih papirjev se lahko vodijo podatki imetnika, ki je fizična oseba: osebno ime, prebivališče, davčna številka, kot jo opredeljuje zakon, ki ureja davčni postopek, če je bila imetniku dodeljena, enolična identifikacijska številka, dodeljena v skladu s 14. členom tega zakona, tip računa ter število njegovih imenskih nematerializiranih vrednostnih papirjev.

V. PRENOS NEMATERIALIZIRANIH VREDNOSTNIH PAPIRJEV

26. člen

(prenos nematerializiranih vrednostnih papirjev v nekaterih posebnih primerih)

(1) Kadar se poravnava poslov, sklenjenih na organiziranem trgu, opravlja preko poravnalnega sistema, ki ga upravlja centralna depotna družba, velja obvestilo organizatorja trgovanja o sklenjenih poslih kot že uparjen dvostranski nalog za prenos nematerializiranih vrednostnih papirjev z računa prodajalca oziroma izročitelja na račun kupca oziroma prejemnika.

(2) Za vnos izročilnega dela naloga za prenos vrednostnih papirjev lahko imetnik vnaprej pooblasti člana centralne depotne družbe, ki je v imenu pridobitelja upravičen vnesti prejemni del naloga za prenos. Tako pooblastilo je lahko dano samo za nematerializirane vrednostne papirje na posebej označenem računu imetnika in velja samo za nematerializirane vrednostne papirje na tem računu.

27. člen

(prenos nematerializiranih vrednostnih papirjev na podlagi odločb)

(1) Naloge za prenos nematerializiranih vrednostnih papirjev na podlagi odločb državnih organov ali nosilcev javnih pooblastil v centralni register vnaša centralna depotna družba.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko nalog za prenos na podlagi sklepa o dedovanju v centralni register vnese tudi član centralne depotne družbe, ki vodi račun nematerializiranih vrednostnih papirjev, na katerega se prenos nanaša, če je tak prenos mogoč glede na stanje centralnega registra in pravila opravljanja vpisov v centralnem registru.

(3) Centralna depotna družba ne sme odkloniti prenosa samo zato, ker bi ga lahko opravil tudi član, član pa ne sme odkloniti prenosa samo zato, ker bi ga lahko opravila tudi centralna depotna družba.

(4) Če nalog vnaša centralna depotna družba, se ne uporablja tretji odstavek 17. člena tega zakona.

VI. BREMENA NA NEMATERIALIZIRANIH VREDNOSTNIH PAPIRJIH

28. člen

(nastanek bremena)

(1) Breme nastane na podlagi pravnega posla, zakona, odločbe državnega organa ali nosilca javnega pooblastila.

(2) Bremeni, ki lahko nastaneta na podlagi pravnega posla, sta zastavna pravica in prepoved razpolaganja.

29. člen

(vpis pravnoposlovnih bremen)

(1) Breme, ki nastane na podlagi pravnega posla, v centralni register vpiše član na podlagi zahteve imetnika nematerializiranega vrednostnega papirja, pri katerem se vpis opravi. Breme se vpiše z enostranskim nalogom.

(2) Ob vpisu bremena, ki je nastalo na podlagi pravnega posla, v centralni register, se vanj vpiše tudi oseba, v korist katere je breme ustanovljeno. Za njeno označitev se smiselno uporablja 14. člen tega zakona.

30. člen

(posebej glede zastavne pravice)

(1) Zastavni upnik pridobi zastavno pravico na nematerializiranem vrednostnem papirju z njenim vpisom v centralni register. Pri vpisu zastavne pravice v centralni register se poleg člana, ki je s strani imetnika pooblaščen vnašati naloge, vpiše tudi član centralne depotne družbe, s katerim je zastavni upnik v pravnem razmerju že pred vpisom zastavne pravice in ki je v imenu zastavnega upnika upravičen izvršiti ali izbrisati zastavno pravico (v nadaljnjem besedilu: zastavni član).

(2) Imetnik lahko ob vpisu zastavne pravice zahteva, da se pooblaščeni član centralno depotne družbe nadomesti z zastavnim članom. V takem primeru je za vpis zastavne pravice potrebna tudi zahteva zastavnega upnika, za vpis zastavne pravice se smiselno uporabljajo določbe tega zakona, ki urejajo prenos vrednostnih papirjev med računi, vpis pa se, ne glede na prvi odstavek 29. člena tega zakona, izvede na podlagi dvostranskega naloga. Imetnik lahko za vpis zastavne pravice zastavnega člana tudi vnaprej pooblasti. Tako pooblastilo je lahko dano samo za nematerializirane vrednostne papirje na posebej označenem računu imetnika in velja samo za nematerializirane vrednostne papirje na tem računu.

(3) Z vpisom zastavne pravice v centralnem registru, poleg učinka iz prvega odstavka tega člena, nastopijo še naslednji učinki

1. imetnik nematerializiranih vrednostnih papirjev ne sme razpolagati z zastavljenimi nematerializiranimi vrednostnimi papirji;

2. denarna obveznost iz nematerializiranega vrednostnega papirja se lahko izplača samo v korist zastavnega upnika;

3. vse pravice iz vrednostnega papirja, ki v skladu s prejšnjima točkama ne preidejo na zastavnega upnika, ostanejo imetniku.

(4) Če gre pri izplačilu denarne obveznosti iz 2. točke prejšnjega odstavka za obresti, dividende ali drug donos, se tako prejeti zneski pobotajo s stroški, do povračila katerih ima pravico zastavni upnik, z dolgovanimi mu obrestmi in končno z glavnico. Dopusten je dogovor med imetnikom in zastavnim upnikom, da se obresti, dividende ali drugi donosi ne pobotajo, temveč jih zastavni upnik posreduje imetniku.

31. člen

(izvršitev zastavne pravice)

Če dolžnik ob zapadlosti ne poravna terjatve, zavarovane z zastavo nematerializiranega vrednostnega papirja, lahko zastavni upnik proda zastavljeni nematerializirani vrednostni papir tako, kot to določa zakon, ki ureja stvarnopravna razmerja, za prodajo zastavljenih premičnin, če drug zakon ne določa drugače. Šteje se, da obstaja dogovor o izvensodni prodaji.

32. člen

(izbris zastavne pravice)

(1) Nalog za izbris zastavne pravice iz centralnega registra vnese zastavni član na podlagi zahteve zastavnega upnika.

(2) Če je bila zastavna pravica vpisana na način, da je bil s strani imetnika pooblaščeni član nadomeščen z zastavnim članom, je za izbris zastavne pravice potrebna tudi zahteva imetnika. Izbris se v takem primeru izvede na podlagi dvostranskega naloga, pri čemer se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o prenosu vrednostnih papirjev med računi.

33. člen

(vpis zastavne pravice na podlagi zakona)

(1) Centralna depotna družba ima zastavno pravico na nematerializiranih vrednostnih papirjih, katerih imetnik za lastni račun je član, ki je v zamudi z izpolnitvijo svoje iz članstva izvirajoče obveznosti.

(2) Član centralne depotne družbe ima zastavno pravico na nematerializiranih vrednostnih papirjih imetnika, katerega račun vodi, če je ta imetnik v zamudi z izpolnitvijo svoje iz pogodbe o opravljanju investicijskih storitev izvirajoče obveznosti.

(3) Za zastavno pravico iz prejšnjih odstavkov se smiselno uporabljajo 30., 31. in 32. člen tega zakona.

34. člen

(prepoved večkratne zastavitve nematerializiranega vrednostnega papirja)

(1) Nematerializiranega vrednostnega papirja se ne sme večkratno zastaviti niti se ne sme pridobiti zastavne pravice na že zastavljenem nematerializiranem vrednostnem papirju.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek zastavna pravica ni ovira za izvršbo na zastavljene nematerializirane vrednostne papirje, vendar ima zastavni upnik, čigar zastavna pravica je bila vpisana prej, prednost pri poplačilu.

35. člen

(prepoved razpolaganja)

(1) Če ta zakon ne določa drugače, se za prepoved razpolaganja uporabljajo določbe zakona, ki ureja stvarnopravna razmerja, o prepovedi odtujitve oziroma obremenitve premičnin.

(2) Prepoved razpolaganja se lahko vpiše v centralni register. Vpisana prepoved razpolaganja učinkuje tako, da član centralne depotne družbe, ki sme vnašati naloge za vpis glede računa, v dobro katerega so vpisani obremenjeni nematerializirani vrednostni papirji, ne sme vnesti naloga za prenos ali obremenitev brez soglasja upravičenca.

36. člen

(bremena na podlagi odločb)

(1) Naloge za vpis bremen na podlagi odločb državnih organov ali nosilcev javnih pooblastil v centralni register vnaša centralna depotna družba, razen če odločba zahteva ravnanje člana centralne depotne družbe.

(2) Breme, vpisano na podlagi prejšnjega odstavka, ima učinke, kot izhajajo iz odločbe, ki je podlaga za njegov vpis.

VII. PRAVILA ZA IZPOLNITEV OBVEZOSTI IZ NEMATERIALIZIRNIH VREDNOSTNIH PAPIRJEV

37. člen

(uporaba tega poglavja)

(1) Korporacijsko dejanje na nematerializiranem vrednostnem papirju je dejanje, ki pomeni izpolnitev obveznosti iz tega vrednostnega papirja, pri čemer izpolnitev obveznosti ne vpliva na imetništvo nematerializiranega vrednostnega papirja (izročitveno korporacijsko dejanje) ali pa se opravi v zameno za ta nematerializirani vrednostni papir (nadomestitveno korporacijsko dejanje). Korporacijsko dejanje se opravi tako, kot je določeno v tem poglavju. Taka izpolnitev se šteje za pravilno.

(2) Med korporacijska dejanja po tem zakonu se ne štejejo dejanja izdajatelja v zvezi z nematerializiranimi vrednostnimi papirji, ki bi jih lahko opravil tudi kdo drug, ki ne bi ravnal v imenu, za račun ali v korist izdajatelja.

38. člen

(pravila glede izvajanja korporacijskih dejanj)

(1) Korporacijska dejanja se izvajajo preko centralne depotne družbe in njenih članov, ki vodijo račune imetnikov.

(2) Centralna depotna družba v pravilih, v skladu z mednarodno uveljavljenimi standardi za izvedbo korporacijskih dejanj na nematerializiranih vrednostnih papirjih, določi

1. roke in način obveščanja centralne depotne družbe o korporacijskih dejanjih s strani izdajatelja, način posredovanja obvestil članom centralne depotne družbe ter roke in način, na katere člani centralne depotne družbe posredujejo ta obvestila osebam, za katere so pooblaščeni vnašati naloge. Šteje se, da je izdajatelj umaknil svojo zahtevo za izvedbo korporacijskega dejanja, če v roku, ki mu ga je v skladu s tem zakonom, drugimi akti ali svojimi pravili postavila centralna depotna družba, ni opravil potrebnih dejanj;

2. način posredovanja odločitve o izbiri, kadar je izbira predvidena v okviru korporacijskega dejanja, pri čimer izdajatelja zavezuje le izbira, ki jo imetnik nematerializiranega vrednostnega papirja posreduje v skladu s tem členom. Če izbire ne sporoči v skladu s tem členom, jo lahko opravi izdajatelj;

3. odločilne dneve za izvedbo korporacijskih dejanj, ki morajo biti za vse nematerializirane vrednostne papirje posamezne vrste glede istega korporacijskega dejanja enaki, pri čemer centralna depotna družba glede na vrsto korporacijskega dejanja določi

- dan, ki je odločilen za določitev oseb, udeleženih v posameznem korporacijskem dejanju,

- dan, ki je odločilen za ločitev posameznega upravičenja iz nematerializiranega vrednostnega papirja od tega vrednostnega papirja,

- skrajni rok trgovanja, kadar nematerializirani vrednostni papir, ki je predmet korporacijskega dejanja, zaradi korporacijskega dejanja preneha,

- dan, na katerega se pri izvedbi korporacijskega dejanja izpolni obveznost, ter

- začetek in skrajni rok sporočitve izbire, kadar je taka izbira predvidena v okviru korporacijskega dejanja;

4. način izpolnitve obveznosti iz nematerializiranega vrednostnega papirja;

5. način izravnave, kadar iz vsebine naloga za prenos nematerializiranih vrednostnih papirjev izhaja, da je oseba, ki je po pravilih centralne depotne družbe udeležena v posameznem korporacijskem dejanju, prenesla upravičenje do udeležbe na drugo stranko posla;

6. vpliv korporacijskih dejanj na naloge za prenos nematerializiranih vrednostnih papirjev, na podlagi katerih vpis v centralnem registru do odločilnega dne za izvedbo korporacijskega dejanja še ni bil opravljen; in

7. način vpliva osebe, ki je vnesla ali za katero je bil vnesen prejemni del naloga, pa prenos nematerializiranih vrednostnih papirjev na njegovi podlagi še ni bil opravljen, na odločitev, ki jo lahko sprejmejo udeleženci v korporacijskem dejanju v zvezi z nematerializiranimi vrednostnimi papirji te vrste.

VIII. DOSTOP DO PODATKOV, KI SE VODIJO V CENTRALNEM REGISTRU, VODENJE EVIDENCE NEMATERIALIZIRANIH VREDNOSTNIH PAPIRJEV IN IZDAJA POTRDIL O IMETNIŠTVU

39. člen

(dostop do podatkov)

(1) Do podatkov iz centralnega registra, ki se nanašajo na posamezno osebo kot imetnika ali upravičenca, se dostopa v skladu s tem členom.

(2) Vsak lahko od centralne depotne družbe zahteva podatke, ki se nanašajo nanj. Vsak član centralne depotne družbe, ki vodi račune strank, lahko zahteva podatke v zvezi s stanjem in vpisi na teh računih.

(3) Agencija, sodišče, davčni organ, Banka Slovenije, Agencija za zavarovalni nadzor, drug državni organ, nosilec javnega pooblastila, organ Evropske unije ali države članice lahko zahteva podatke iz centralnega registra, ki jih potrebuje pri opravljanju nalog iz svoje pristojnosti.

(4) Statistični urad Republike Slovenije ima pravico do podatkov, ki jih potrebuje za izvedbo nacionalnega programa statističnih raziskovanj Republike Slovenije in za statistične namene.

(5) Vsak lahko zahteva podatke, ki se v skladu s tretjim odstavkom 25. člena tega zakona vodijo v delniški knjigi ali knjigi drugih imenskih nematerializiranih vrednostnih papirjev, razen podatkov o davčni številki in enolični identifikaciji fizične osebe. Omejitev glede teh podatkov ne velja v primerih iz tretjega odstavka tega člena.

(6) Centralna depotna družba osebam, ki lahko zahtevajo podatke v skladu z drugim do petim odstavkom tega člena, v petih delovnih dneh posreduje podatke, ki so jih te osebe upravičene zahtevati. Osebam iz tretjega in četrtega odstavka tega člena centralna depotna družba posreduje podatke brezplačno.

40. člen

(izpisek stanja na računu)

Centralna depotna družba vsakemu imetniku računa nematerializiranih vrednostnih papirjev na njegovo zahtevo enkrat letno brezplačno izda izpisek stanja na računu na dan 31. decembra preteklega leta.

41. člen

(evidenca vpogledov)

(1) Centralna depotna družba vodi evidenco vpogledov v centralni register.

(2) Evidenca iz prejšnjega odstavka se vodi tako, da je mogoča popolna sledljivost obdelave osebnih podatkov, tako za vpoglede in drugo obdelavo osebnih podatkov znotraj upravljavca, kot tudi za primere posredovanja osebnih podatkov uporabnikov, v obsegu in trajanju, kot ga določa zakon, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

42. člen

(evidenca nematerializiranih vrednostnih papirjev)

(1) Centralna depotna družba vodi evidenco izdanih nematerializiranih vrednostnih papirjev s podatki o bistvenih sestavinah teh vrednostnih papirjev.

(2) Centralna depotna družba na svoji spletni strani objavi seznam nematerializiranih vrednostnih papirjev, ki so vpisani v centralni register, ki ga vodi.

43. člen

(izdaja potrdila o imetništvu)

Kadar je zaradi uresničevanja pravic iz prinosniških vrednostnih papirjev izdajatelju treba dokazati imetništvo ali drugo upravičenje iz nematerializiranega vrednostnega papirja, kot dokazilo služi potrdilo centralne depotne družbe. Podrobnejši postopek izdaje potrdil določi centralna depotna družba v pravilih.

IX. NADZOR NAD IZVAJANJEM ZAKONA IN KAZENSKE DOLOČBE

44. člen

(nadzorni organ)

(1) Nadzor nad izvajanjem določb tega zakona opravlja agencija.

(2) Prekrškovni organ, ki odloča o prekrških in izreka globe po tem zakonu, je agencija.

45. člen

(višina glob)

Za prekrške iz tega zakona se sme v hitrem postopku izreči globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe, določene s tem zakonom.

46. člen

(kršitve centralne depotne družbe)

(1) Z globo od 1.000 do 10.000 eurov se za prekršek kaznuje centralna depotna družba, če

1. ne sporoči podatkov osebam iz tretjega odstavka 39. člena tega zakona v skladu s šestim odstavkom 39. člena tega zakona;

2. ne vodi evidence vpogledov v skladu z 41. členom tega zakona.

(2) Z globo od 500 do 5.000 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba centralne depotne družbe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

(3) Če je narava storjenega prekrška iz prvega odstavka tega člena posebno huda zaradi višine povzročene škode oziroma višine pridobljene protipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa oziroma njegovega namena koristoljubnosti, se centralna depotna družba kaznuje z globo od 5.000 do 30.000 eurov, odgovorna oseba centralne depotne družbe pa z globo od 2.500 do 10.000 eurov.

(4) Z globo od 12.000 do 250.000 eurov se za prekršek kaznuje centralna depotna družba, če ne vodi evidence nematerializiranih vrednostnih papirjev v skladu s prvim odstavkom 42. člena tega zakona.

(5) Z globo od 800 do 10.000 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba centralne depotne družbe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

(6) Če je narava storjenega prekrška iz četrtega odstavka tega člena posebno huda zaradi višine povzročene škode oziroma višine pridobljene protipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa oziroma njegovega namena koristoljubnosti, se centralna depotna družba kaznuje z globo od 41.000 do 750.000 eurov, centralna depotna družba, ki se v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednje veliko ali veliko gospodarsko družbo, z globo od 41.000 do 1.500.000 eurov, odgovorna oseba centralne depotne družbe pa z globo od 2.500 do 30.000 eurov.

47. člen

(kršitve drugih oseb)

(1) Z globo od 12.000 do 250.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, z globo od 25.000 do 500.000 eurov pa pravna oseba, ki se v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednje veliko ali veliko gospodarsko družbo, če v nasprotju s prvim odstavkom 9. člena tega zakona vodi centralni register, pa ni centralna depotna družba.

(2) Z globo od 25.000 do 150.000 eurov se kaznuje samostojni podjetnik posameznik (v nadaljnjem besedilu: podjetnik) ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

(3) Z globo od 800 do 10.000 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali podjetnika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

(4) Z globo od 130 do 5.000 eurov se za prekršek kaznuje posameznik, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

(5) Če je narava storjenega prekrška iz prvega odstavka tega člena posebno huda zaradi višine povzročene škode oziroma višine pridobljene protipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa oziroma njegovega namena koristoljubnosti, se storilec, ki je pravna oseba, kaznuje z globo od 41.000 do 750.000 eurov, pravna oseba, ki se v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednje veliko ali veliko gospodarsko družbo, z globo od 41.000 do 1.500.000 eurov, podjetnik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, z globo od 41.000 do 450.000 eurov, posameznik z globo od 400 do 15.000 eurov, odgovorna oseba pravne osebe ali podjetnika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, pa z globo od 2.500 do 30.000 eurov.

Zakon o nematerializiranih vrednostnih papirjih – ZNVP-1 (Uradni list RS, št. 75/15 ) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe

»X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

48. člen

(ukinitev registrskih računov in določitev najvišjih stroškov upravljanja)

(1) Centralna depotna družba ukine registrske račune pravnih oseb do 30. septembra 2016, registrske račune drugih oseb pa do 1. januarja 2017. Nematerializirani vrednostni papirji na registrskih računih, ki do izteka roka za ukinitev registrskih računov ne bodo preneseni na druge račune, se v skladu s pravili centralne depotne družbe prenesejo na račun pristojnega sodišča in se zanje uporabljajo določbe aktov, ki urejajo položitev stvari pri sodišču. Položitev je brezplačna, če

- se opravi z registrskega računa, katerega imetnik je fizična oseba,

- vrednost vseh nematerializiranih vrednostnih papirjev, ki se vodijo na registrskem računu in ki bodo položeni pri sodišču ne presega 100 eurov,

- noben od nematerializiranih vrednostnih papirjev, ki se vodijo na registrskem računu, ni uvrščen v trgovanje na organiziranem trgu, in

- imetnik registrskega računa od 1. januarja 2014 dalje ni prejel nikakršnega izplačila iz naslova imetništva nematerializiranih vrednostnih papirjev, ki se vodijo na registrskem računu.

(2) Centralna depotna družba objavi obvestilo o ukinitvi registrskih računov na svoji spletni strani ter v dveh dnevnih časopisih, ki izhajata na celotnem območju Republike Slovenije in o ukinitvi pisno obvesti vse imetnike teh računov.

(3) Podrobnejši način ukinitve registrskih računov določi centralna depotna družba v pravilih, pri čemer centralna depotna družba brezplačno

- izvede vsa dejanja, ki se izvedejo zaradi ukinitve registrskih računov, in

- omogoči imetnikom nematerializiranih vrednostnih papirjev, da se nepreklicno, trajno in brez pravice do nadomestila odpovedo neobremenjenim nematerializiranim vrednostnim papirjem, ki se vodijo na registrskih računih.

(4) Letni strošek vodenja računa in nadomestila za vzdrževanje stanja na računu, ki ga vodi član centralne depotne družbe za fizično osebo, ne sme presegati 0,5 odstotka povprečne vrednosti nematerializiranih vrednostnih papirjev na tem računu. Ta omejitev je del razumnih poslovnih pogojev in se določi v tarifah in cenikih s strani centralne depotne družbe in njenih članov, ki vodijo račune za fizične osebe. Centralna depotna družba lahko v skladu z razumnimi poslovnimi pogoji in upoštevajoč merilo vrednosti nematerializiranih vrednostnih papirjev na računih fizičnih oseb to mejo še zniža. Člani centralne depotne družbe razen stroškov, določenih z njeno tarifo, fizičnim osebam ne smejo zaračunavati dodatnih stroškov za odprtje in zaprtje računa.

(5) Centralna depotna družba, ki na dan uveljavitve tega zakona vodi nematerializirane vrednostne papirje na registrskih računih, najkasneje mesec dni pred potekom roka za ukinitev registrskih računov posreduje agenciji oceno, za koliko se bodo spremenili prihodki zaradi ukinitve registrskih računov fizičnih oseb. Za presojo ocene iz prejšnjega stavka se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja trg finančnih instrumentov, o presoji skladnosti tarife z razumnimi poslovnimi pogoji, pri čemer presoja skladnosti vključuje tudi presojo znižanj nadomestil za vodenje računov fizičnih oseb in vzdrževanje stanj vrednostnih papirjev na teh računih, ki bi bila upravičena, upoštevaje vse okoliščine.

(6) Z globo od 12.000 do 250.000 eurov se za prekršek kaznuje centralna depotna družba, če

- v skladu s prvim in tretjim odstavkom tega člena imetnikom nematerializiranih vrednostnih papirjev ne omogoči, da se brezplačno, nepreklicno, trajno in brez pravice do nadomestila odpovedo neobremenjenim nematerializiranim vrednostnim papirjem, ki se vodijo na registrskih računih;

- v skladu s tretjim odstavkom tega člena ne izvede brezplačno vseh dejanj, ki se izvedejo zaradi ukinitve registrskih računov;

- ne posreduje agenciji ocene iz prejšnjega odstavka.

(7) Z globo od 800 do 10.000 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba centralne depotne družbe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

»48. člen

(ukinitev registrskih računov in določitev najvišjih stroškov upravljanja)

(1) Centralna depotna družba ukine registrske račune pravnih oseb do 30. septembra 2016, registrske račune drugih oseb pa do 1. januarja 2017. Nematerializirani vrednostni papirji na registrskih računih, ki do izteka roka za ukinitev registrskih računov ne bodo preneseni na druge račune, se v skladu s pravili centralne depotne družbe prenesejo na račun pristojnega sodišča in se zanje uporabljajo določbe aktov, ki urejajo položitev stvari pri sodišču. Položitev je brezplačna, če

- se opravi z registrskega računa, katerega imetnik je fizična oseba,

- vrednost vseh nematerializiranih vrednostnih papirjev, ki se vodijo na registrskem računu in ki bodo položeni pri sodišču ne presega 100 eurov,

- noben od nematerializiranih vrednostnih papirjev, ki se vodijo na registrskem računu, ni uvrščen v trgovanje na organiziranem trgu, in

- imetnik registrskega računa od 1. januarja 2014 dalje ni prejel nikakršnega izplačila iz naslova imetništva nematerializiranih vrednostnih papirjev, ki se vodijo na registrskem računu.

(2) Centralna depotna družba objavi obvestilo o ukinitvi registrskih računov na svoji spletni strani ter v dveh dnevnih časopisih, ki izhajata na celotnem območju Republike Slovenije in o ukinitvi pisno obvesti vse imetnike teh računov.

(3) Podrobnejši način ukinitve registrskih računov določi centralna depotna družba v pravilih, pri čemer centralna depotna družba brezplačno

- izvede vsa dejanja, ki se izvedejo zaradi ukinitve registrskih računov, in

- omogoči imetnikom nematerializiranih vrednostnih papirjev, da se nepreklicno, trajno in brez pravice do nadomestila odpovedo neobremenjenim nematerializiranim vrednostnim papirjem, ki se vodijo na registrskih računih.

(4) Letni strošek vodenja računa in nadomestila za vzdrževanje stanja na računu, ki ga vodi član centralne depotne družbe za fizično osebo, ne sme presegati 0,5 odstotka povprečne vrednosti nematerializiranih vrednostnih papirjev na tem računu. Ta omejitev je del razumnih poslovnih pogojev in se določi v tarifah in cenikih s strani centralne depotne družbe in njenih članov, ki vodijo račune za fizične osebe. Centralna depotna družba lahko v skladu z razumnimi poslovnimi pogoji in upoštevajoč merilo vrednosti nematerializiranih vrednostnih papirjev na računih fizičnih oseb to mejo še zniža. Člani centralne depotne družbe razen stroškov, določenih z njeno tarifo, fizičnim osebam ne smejo zaračunavati dodatnih stroškov za odprtje in zaprtje računa. ( delno razveljavljen )

(5) Centralna depotna družba, ki na dan uveljavitve tega zakona vodi nematerializirane vrednostne papirje na registrskih računih, najkasneje mesec dni pred potekom roka za ukinitev registrskih računov posreduje agenciji oceno, za koliko se bodo spremenili prihodki zaradi ukinitve registrskih računov fizičnih oseb. Za presojo ocene iz prejšnjega stavka se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja trg finančnih instrumentov, o presoji skladnosti tarife z razumnimi poslovnimi pogoji, pri čemer presoja skladnosti vključuje tudi presojo znižanj nadomestil za vodenje računov fizičnih oseb in vzdrževanje stanj vrednostnih papirjev na teh računih, ki bi bila upravičena, upoštevaje vse okoliščine.

(6) Z globo od 12.000 do 250.000 eurov se za prekršek kaznuje centralna depotna družba, če

- v skladu s prvim in tretjim odstavkom tega člena imetnikom nematerializiranih vrednostnih papirjev ne omogoči, da se brezplačno, nepreklicno, trajno in brez pravice do nadomestila odpovedo neobremenjenim nematerializiranim vrednostnim papirjem, ki se vodijo na registrskih računih;

- v skladu s tretjim odstavkom tega člena ne izvede brezplačno vseh dejanj, ki se izvedejo zaradi ukinitve registrskih računov;

- ne posreduje agenciji ocene iz prejšnjega odstavka.

(7) Z globo od 800 do 10.000 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba centralne depotne družbe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.«.

Zakon o spremembah in dopolnitvi Zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjih – ZNVP-1B (Uradni list RS, št. 43/19 ) spreminja 48. člen zakona tako, da se glasi

»48. člen

(ukinitev registrskih računov in določitev najvišjih stroškov upravljanja)

(1) Centralna depotna družba ukine registrske račune pravnih oseb do 30. septembra 2016, registrske račune drugih oseb pa do 1. januarja 2017.

(2) Centralna depotna družba objavi obvestilo o ukinitvi registrskih računov na svoji spletni strani ter v dveh dnevnih časopisih, ki izhajata na celotnem območju Republike Slovenije in o ukinitvi pisno obvesti vse imetnike teh računov.

(3) Podrobnejši način ukinitve registrskih računov določi centralna depotna družba v pravilih, pri čemer centralna depotna družba brezplačno

- izvede vsa dejanja, ki se izvedejo zaradi ukinitve registrskih računov, in

- omogoči imetnikom nematerializiranih vrednostnih papirjev, da se nepreklicno, trajno in brez pravice do nadomestila odpovedo neobremenjenim nematerializiranim vrednostnim papirjem, ki se vodijo na registrskih računih.

(4) Člani centralne depotne družbe razen stroškov, določenih z njeno tarifo, fizičnim osebam ne smejo zaračunavati dodatnih stroškov za odprtje in zaprtje računa.

(5) Centralna depotna družba, ki na dan uveljavitve tega zakona vodi nematerializirane vrednostne papirje na registrskih računih, najkasneje mesec dni pred potekom roka za ukinitev registrskih računov posreduje agenciji oceno, za koliko se bodo spremenili prihodki zaradi ukinitve registrskih računov fizičnih oseb. Za presojo ocene iz prejšnjega stavka se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja trg finančnih instrumentov, o presoji skladnosti tarife z razumnimi poslovnimi pogoji, pri čemer presoja skladnosti vključuje tudi presojo znižanj nadomestil za vodenje računov fizičnih oseb in vzdrževanje stanj vrednostnih papirjev na teh računih, ki bi bila upravičena, upoštevaje vse okoliščine.

(6) Z globo od 12.000 do 250.000 eurov se za prekršek kaznuje centralna depotna družba, če

- v skladu s prvim in tretjim odstavkom tega člena imetnikom nematerializiranih vrednostnih papirjev ne omogoči, da se brezplačno, nepreklicno, trajno in brez pravice do nadomestila odpovedo neobremenjenim nematerializiranim vrednostnim papirjem, ki se vodijo na registrskih računih;

- v skladu s tretjim odstavkom tega člena ne izvede brezplačno vseh dejanj, ki se izvedejo zaradi ukinitve registrskih računov;

- ne posreduje agenciji ocene iz prejšnjega odstavka.

(7) Z globo od 800 do 10.000 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba centralne depotne družbe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.«;

spreminja 48.a člen zakona tako, da se glasi

»48.a člen

(prenos nematerializiranih vrednostnih papirjev v dobro Kapitalske družbe pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d. d, posebne določbe za postopek sodnega depozita)

(1) Centralna depotna družba vpiše vse nematerializirane vrednostne papirje, katerim so se imetniki odpovedali, v dobro posebnega računa, katerega imetnik je Kapitalska družba pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d. d. (v nadaljnjem besedilu: KAD).

(2) Ne glede na določbe zakona, ki ureja postopek sodnega depozita, pripadejo nematerializirani vrednostni papirji, ki bi sicer pripadli Republiki Sloveniji, KAD.

(3) Ne glede na določbe zakona, ki ureja prevzeme, se pri ugotavljanju deleža glasovalnih pravic KAD in družb, za katere velja, da s KAD delujejo usklajeno, v ciljni družbi ne upoštevajo glasovalne pravice iz nematerializiranih vrednostnih papirjev, ki jih je KAD pridobil v skladu s prvim in drugim odstavkom tega člena.

(4) KAD ne sme uresničevati glasovalnih pravic iz tistih nematerializiranih vrednostnih papirjev, ki jih je pridobil v skladu s prvim in drugim odstavkom tega člena.

(5) KAD v treh delovnih dneh obvesti agencijo o nastopu okoliščin, ki bi zahtevale, če pridobitev nematerializiranih vrednostnih papirjev ne bi bila izvedena v skladu s prvim ali drugim odstavkom tega člena, da KAD da prevzemno ponudbo.

(6) Ne glede na določbe zakona, ki ureja sodišča, in zakona, ki ureja postopek sodnega depozita, veljajo v postopku za sodni depozit, ki je bil začet zaradi položitve nematerializiranih vrednostnih papirjev v skladu s prvim odstavkom 48. člena tega zakona, naslednja pravila

- postopek lahko vodi in odloča v teh zadevah tudi samostojni sodniški pomočnik ali višji sodniški pomočnik;

- v postopku na prvi stopnji je za odločanje izključno krajevno pristojno Okrajno sodišče v Murski Soboti;

- rok za ugovor zoper sklep o sodnem depozitu, ki ga je izdal samostojni sodniški pomočnik ali višji sodniški pomočnik, je 30 dni.«;

ter vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo

»PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA

13. člen

(ohranitev zastavnih pravic)

(1) Zastavne pravice, ki so bile v centralni register vpisane do uveljavitve tega zakona, ostanejo v veljavi, kot so vpisane.

(2) V primeru soglasja imetnika nematerializiranega vrednostnega papirja in zastavnega upnika se lahko zastavna pravica, ki je bila vpisana z enostranskim nalogom, preoblikuje v zastavno pravico, vpisano z dvostranskim nalogom.

14. člen

(začetek veljavnosti)

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Odločba o razveljavitvi prve in druge povedi četrtega odstavka 48. člena Zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjih (Uradni list RS, št. 15/18 ) spreminja 48. člen zakona tako, da se glasi

»48.a člen

(prenos opuščenih in preostalih nematerializiranih vrednostnih papirjev na ukinjenih registrskih računih)

(1) Centralna depotna družba vpiše vse nematerializirane vrednostne papirje, ki so se jim imetniki izrecno odpovedali, v dobro posebnega računa, imetnik katerega je Kapitalska družba pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d. d. (v nadaljnjem besedilu: KAD).

(2) Centralna depotna družba prenese vse nematerializirane vrednostne papirje, ki do 31. avgusta 2019 ostanejo vpisani na ukinjenih registrskih računih, v dobro skupnega namenskega računa za prenos na KAD. Skupni namenski račun vodi centralna depotna družba, ki tudi uresničuje pravice iz teh nematerializiranih vrednostnih papirjev, z izjemo glasovalnih pravic iz delnic ciljnih družb, za katere se uporabljajo določbe zakona, ki ureja prevzeme (v nadaljnjem besedilu: ciljna družba), in sicer do njihovega dejanskega prenosa upravičencu iz tretjega odstavka tega člena oziroma na posebni račun KAD iz prejšnjega odstavka.

(3) Oseba, katere nematerializirani vrednostni papirji so bili v skladu s prejšnjim odstavkom preneseni na skupni namenski račun, lahko do 31. decembra 2021 zahteva, da se preneseni nematerializirani vrednostni papirji oziroma nematerializirani vrednostni papirji, ki so slednje nadomestili, prenesejo na račun pri članu centralne depotne družbe. Oseba, ki vloži takšno zahtevo (v nadaljnjem besedilu: vložnik zahteve), mora nematerializirane vrednostne papirje sprejeti v stanju, v katerem so, brez donosov ali drugih izplačil zanje, za obdobje od dneva njihovega prenosa na skupni namenski račun do dneva vložitve zahteve, podpis na zahtevi pa mora biti upravno ali notarsko overjen.

(4) Centralna depotna družba v breme skupnega namenskega računa izroči nematerializirane vrednostne papirje, ki so bili predmet prenosa v breme ukinjenega registrskega računa vložnika zahteve, v 60 dneh od prejema zahteve. Če so prenesene nematerializirane vrednostne papirje nadomestili drugi nematerializirani vrednostni papirji, centralna depotna družba izroči te druge vrednostne papirje v ustreznem razmerju nadomestitve. Če vložniku zahteve prenesene nematerializirane vrednostne papirje ali druge vrednostne papirje, ki so nadomestili te nematerializirane vrednostne papirje, ni mogoče izročiti zaradi izvedbe korporacijskega dejanja, v okviru katerega je centralna depotna družba prejela denarno nadomestilo za te vrednostne papirje, je vložnik zahteve upravičen do prejema denarnega nadomestila za prevzete oziroma izročene vrednostne papirje brez dodatnih obresti do izteka 60 dnevnega roka in zmanjšano za morebitne stroške.

(5) Po izteku roka iz tretjega odstavka tega člena centralna depotna družba prenese nematerializirane vrednostne papirje ali druge vrednostne papirje, ki so slednje nadomestili, za katere niso bile vložene zahteve iz tretjega odstavka tega člena, s skupnega namenskega računa iz drugega odstavka tega člena na posebni račun KAD iz prvega odstavka tega člena. Ob tem centralna depotna družba izroči KAD v 15 dneh, šteto od dneva prenosa nematerializiranih vrednostnih papirjev, tudi vse donose, izplačila in denarna nadomestila, ki jih je prejela za nematerializirane vrednostne papirje, prenesene v dobro skupnega namenskega računa za prenos na KAD po drugem odstavku tega člena brez dodatnih obresti do izteka 15 dnevnega roka.

(6) Centralna depotna družba ni upravičena zaračunavati KAD nobenih stroškov in nadomestil za nematerializirane vrednostne papirje, ki se vpišejo v dobro njenega posebnega računa iz prvega odstavka tega člena, in za nematerializirane vrednostne papirje, ki so bili preneseni v dobro skupnega namenskega računa za prenos na KAD.

(7) KAD mora o pridobitvi delnic ciljnih družb, ki jih je pridobila v skladu s petim odstavkom tega člena, obvestiti agencijo v treh delovnih dneh po pridobitvi.

(8) Z globo od 12.000 do 250.000 eurov se za prekršek kaznuje KAD, če o pridobitvi delnic ciljnih družb, ki jih je pridobila v skladu s petim odstavkom tega člena, ne obvesti agencije v treh delovnih dneh po pridobitvi v skladu s prejšnjim odstavkom.

(9) Z globo od 800 do 10.000 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba KAD, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.«;

dodaja 48.b člen zakona, ki se glasi

»48.b člen

(ugotavljanje deleža glasovalnih pravic ter uresničevanje glasovalnih pravic iz delnic cilje družbe)

(1) Ne glede na določbe zakona, ki ureja prevzeme, se pri ugotavljanju deleža glasovalnih pravic centralne depotne družbe in oseb, ki po zakonu, ki ureja prevzeme, s centralno depotno družbo delujejo usklajeno v ciljni družbi, ne upoštevajo glasovalne pravice iz delnic ciljne družbe, ki so vpisane na skupnem namenskem računu iz drugega odstavka prejšnjega člena. Centralna depotna družba ne sme uresničevati glasovalnih pravic iz delnic ciljne družbe, vpisanih na skupnem namenskem računu iz drugega odstavka prejšnjega člena.

(2) Ne glede na določbe zakona, ki ureja prevzeme, se pri ugotavljanju deleža glasovalnih pravic KAD in oseb, ki po zakonu, ki ureja prevzeme, s KAD delujejo usklajeno v ciljni družbi, ne upoštevajo glasovalne pravice iz delnic ciljne družbe, ki jih KAD pridobi v skladu s prvim oziroma petim odstavkom prejšnjega člena. KAD ne sme uresničevati glasovalnih pravic iz delnic ciljnih družb, ki jih pridobi v skladu s prvim oziroma petim odstavkom prejšnjega člena. KAD je upravičena izvrševati glasovalna upravičenja iz vseh tistih nematerializiranih vrednostnih papirjev družb, ki jih pridobi v skladu s prvim oziroma petim odstavkom prejšnjega člena, za katere se ob upoštevanju stanja, ki je podano na dan prenosa nematerializiranega vrednostnega papirja na poseben račun KAD iz prvega odstavka prejšnjega člena, ne uporabljajo določbe zakona, ki ureja prevzeme.«;

ter vsebuje naslednjo končno določbo

»KONČNA DOLOČBA

5. člen

(začetek veljavnosti)

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

49. člen

(prenehanje veljavnosti)

(1) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Zakon o nematerializiranih vrednostnih papirjih (Uradni list RS, št. 23/99, 75/02 – ZIZ-1, 114/06, 2/07 – uradno prečiščeno besedilo, 67/07 – ZTFI, 58/09 in 78/11; v nadaljnjem besedilu: ZNVP).

(2) Ne glede na prejšnji odstavek se 18. in 82. člen ZNVP uporabljata do 31. januarja 2016.

50. člen

(ohranitev vpisanih pravic tretjih)

Pravice tretjih, ki so v centralni register vpisane na podlagi ZNVP, ostanejo v veljavi, kot so vpisane.

51. člen

(začetek veljavnosti)

(1) Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

(2) Določbe 14. člena tega zakona se začnejo uporabljati 1. februarja 2016.«.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjih – ZNVP-1A (Uradni list RS, št. 5/17 ) dodaja 48.a člen zakona, ki se glasi