Zakon o avdiovizualnih medijskih storitvah (ZAvMS) (zavms)

1. člen

(vsebina zakona)

(1) Ta zakon določa pravice, obveznosti in odgovornosti pravnih ter fizičnih oseb, ki opravljajo dejavnost ponujanja avdiovizualnih medijskih storitev in storitev platform za izmenjavo videov, pristojnost Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije in njeno sodelovanje z drugimi regulatornimi organi držav članic Evropske unije na področju avdiovizualnih medijskih storitev.

(2) S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenaša Direktiva 2010/13/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2010 o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju avdiovizualnih medijskih storitev (Direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah) (UL L št. 95 z dne 15. 4. 2010, str. 1), zadnjič spremenjena z Direktivo (EU) 2018/1808/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. novembra 2018 o spremembi Direktive 2010/13/EU o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju avdiovizualnih medijskih storitev (Direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah) glede na spreminjajoče se tržne razmere (UL L št. 303 z dne 28. 11. 2018, str. 69) (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2010/13/EU).

2. člen

(črtan)

3. člen

(pomen izrazov)

Posamezni izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen

1. Avdiovizualna medijska storitev pomeni

- storitev, kot je opredeljena v 56. in 57. členu Pogodbe o delovanju Evropske unije (Prečiščena različica Pogodbe o delovanju Evropske unije, UL C št. 202 z dne 7. 6. 2016, str. 47; v nadaljnjem besedilu: PDEU), kadar je glavni namen te storitve ali ločljivega dela te storitve zagotavljanje programskih vsebin, ki so pod uredniško odgovornostjo ponudnika avdiovizualne medijske storitve, splošni javnosti za obveščanje, zabavo ali izobraževanje prek elektronskih komunikacijskih omrežij, kot jih določa zakon, ki ureja elektronska komunikacijska omrežja. Tovrstna avdiovizualna medijska storitev je bodisi televizijski program bodisi avdiovizualna medijska storitev na zahtevo;

- avdiovizualno komercialno sporočilo.

2. Iz avdiovizualnih medijskih storitev so izvzete storitve, katerih glavni namen ni zagotavljanje avdiovizualnih programskih vsebin, to je, kadar so v storitvi prisotni avdiovizualni elementi le naključno povezani s samo storitvijo, na primer

- spletne strani z animiranimi elementi, kratkimi oglaševalskimi vložki ali informacijami, povezanimi z izdelkom ali storitvijo, ki ne sodi na področje avdiovizualnih medijskih storitev;

- samostojne, na besedilu osnovane storitve;

- elektronske različice časopisov in revij;

- igre na srečo z denarnim vložkom, loterije, stave in druge oblike storitev s področja igralništva;

- spletne igre;

- spletni iskalniki.

3. Storitev platforme za izmenjavo videov pomeni storitev, kot je opredeljena v 56. in 57. členu PDEU, kadar je glavni namen storitve ali ločljivega dela te storitve ali bistvena funkcija storitve zagotavljanje programskih vsebin ali videov, ki jih ustvarijo uporabniki in za katere ponudnik platforme nima uredniške odgovornosti, splošni javnosti za obveščanje, zabavo ali izobraževanje prek elektronskih komunikacijskih omrežij, kot jih določa zakon, ki ureja elektronska komunikacijska omrežja. Ponudnik platforme za izmenjavo videov organizira programske vsebine in videe s prikazovanjem, označevanjem ali razvrščanjem, kar lahko izvaja tudi s samodejnimi orodji ali algoritmi. V primeru dvoma, ali zagotavljanje programskih vsebin ali videov predstavlja bistveno funkcijo storitve, se upoštevajo smernice Evropske komisije, ki urejajo praktično uporabo kriterija bistvene funkcije za storitve platform za izmenjavo videov.

4. Programska vsebina pomeni niz gibljivih slik z zvokom ali brez njega, ki predstavlja posamezno poljubno dolgo enoto znotraj sporeda ali kataloga, ki ga oblikuje ponudnik avdiovizualne medijske storitve, vključno s celovečernimi filmi, video posnetki, športnimi dogodki, situacijskimi komedijami, dokumentarnimi filmi, otroškimi programi in izvirnimi televizijskimi dramami.

5. Video, ki ga ustvari uporabnik, pomeni niz gibljivih slik z zvokom ali brez njega, ki predstavlja posamezno poljubno dolgo enoto, ki jo ustvari uporabnik in jo ta ali drug uporabnik naloži na platformo za izmenjavo videov.

6. Uredniška odgovornost pomeni izvrševanje nadzora nad izborom, organizacijo in časovno umestitvijo programskih vsebin v sporedu televizijskega programa oziroma kataloga avdiovizualne medijske storitve na zahtevo, ob upoštevanju izjem iz zakona, ki ureja elektronsko poslovanje na trgu.

7. Uredniška odločitev je odločitev, ki se redno sprejema za izvajanje uredniške odgovornosti in je povezana z vsakodnevnim delovanjem avdiovizualne medijske storitve.

8. Ponudnik avdiovizualne medijske storitve je pravna ali fizična oseba, ki opravlja dejavnost ponujanja avdiovizualnih medijskih storitev ter je nosilec uredniške in pravne odgovornosti. Fizična ali pravna oseba, ki samo prenaša vsebino, za katero nosi uredniško odgovornost tretja oseba, ni ponudnik avdiovizualne medijske storitve v smislu tega zakona.

9. Ponudnik platforme za izmenjavo videov je fizična ali pravna oseba, ki ponuja storitev platforme za izmenjavo videov.

10. Televizijski program oziroma izvajanje televizijske dejavnosti pomeni linearno avdiovizualno medijsko storitev, ki zagotavlja avdiovizualne programske vsebine za sočasno spremljanje na podlagi sporeda, ki ga oblikuje ponudnik. Za televizijski program se štejejo zlasti digitalna televizija, neposredni prenos, spletno razširjanje televizijskih programov in nepravi video na zahtevo.

11. Izdajatelj oziroma izdajateljica televizijskega programa (v nadaljnjem besedilu: izdajatelj) je fizična ali pravna oseba, ki je registrirana za izvajanje televizijske dejavnosti. Izdajatelj pomeni ponudnika avdiovizualne medijske storitve, ki zagotavlja avdiovizualne programske vsebine za sočasno spremljanje na podlagi sporeda.

12. Avdiovizualna medijska storitev na zahtevo pomeni nelinearno avdiovizualno medijsko storitev, ki zagotavlja avdiovizualne programske vsebine na podlagi kataloga, ki ga oblikuje ponudnik, za njihovo spremljanje na osebno zahtevo uporabnika v trenutku, ki ga ta sam izbere.

13. Avdiovizualno komercialno sporočilo pomeni slikovne podobe z zvokom ali brez njega, ki so namenjene neposredni ali posredni promociji blaga, storitev ali logotipa fizične ali pravne osebe, ki opravlja gospodarsko dejavnost; take slikovne podobe spremljajo programske vsebine ali videe, ki jih ustvarijo uporabniki, ali so v njih vključene, in sicer v zameno za plačilo ali podobno nadomestilo ali za samopromocijske namene. Oblike avdiovizualnega komercialnega sporočila so med drugim televizijsko oglaševanje, sponzorstvo, televizijska prodaja in promocijsko umeščanje izdelkov.

14. Samooglasi so oglaševalske vsebine, ki so namenjene pospeševanju prodaje, nakupa ali najema izdelka ali storitve, ali doseganju kakega drugega oglaševalskega učinka, ki ga želi doseči ponudnik.

15. Televizijsko oglaševanje pomeni vsako obliko sporočila, ki ga fizična ali pravna oseba predvaja v zameno za plačilo ali drugo podobno nadomestilo ali z namenom samooglaševanja in ki zadeva trgovino, poslovno dejavnost, obrt ali stroko ter želi v zameno za plačilo spodbuditi preskrbo z blagom in storitvami, vključno z nepremičninami, pravicami in obveznostmi. Oblike televizijskega oglaševanja so oglasi, informativno oglaševanje, samooglasi, plačana video obvestila in druge oblike televizijskega oglaševanja, ki jih v svojem splošnem aktu opredeli agencija.

16. Za televizijsko oglaševanje po tem zakonu se ne štejejo neodplačne objave v zvezi z izvajanjem javnih služb, kulturnih prireditev, promocijo zdravja, dobrodelnih akcij in akcij, ki so splošnega pomena za varnost prebivalcev Republike Slovenije, ter druge objave v širšem javnem interesu, neodplačne objave v zvezi z opozarjanjem na zdravju škodljivo hrano in pijačo ter neodplačno predstavljanje umetniških del, neodplačno navajanje producentov, organizatorjev ali sponzorjev oziroma donatorjev umetniških del ter kulturno-umetniških prireditev in dobrodelnih akcij, v okviru medijske predstavitve teh del, prireditev oziroma akcij.

17. Prikrito avdiovizualno komercialno sporočilo pomeni besedno ali slikovno predstavljanje blaga, storitev, imena, blagovne znamke ali dejavnosti proizvajalca blaga ali ponudnika storitev v programskih vsebinah, kadar takšno predstavljanje služi izdajatelju za oglaševanje in bi utegnilo zavajati javnost glede svoje narave. Da je bilo prikrito oglaševalsko sporočilo objavljeno z namenom, se šteje zlasti takrat, kadar je bilo objavljeno za plačilo ali podobno nadomestilo.

18. Sponzoriranje pomeni katero koli obliko prispevanja in vsak prispevek s strani fizičnih ali pravnih oseb, ki ne izvajajo dejavnosti ponujanja avdiovizualnih medijskih storitev ali storitev platform za izmenjavo videov ali produkcije avdiovizualnih del ali produkcije videov, ki jih ustvarjajo uporabniki, k financiranju avdiovizualnih medijskih storitev z namenom promocije ali uveljavitve svojega imena ali firme, znamke, logotipa, dejavnosti ali izdelka.

19. Televizijska prodaja pomeni neposredne ponudbe, ki se v zameno za plačilo predvajajo javnosti zaradi preskrbe z blagom ali storitvami, vključno z nepremičninami, pravicami in obveznostmi.

20. Televizijsko prodajno okno pomeni širši programski sklop televizijske prodaje, ki brez prekinitve traja najmanj 15 minut, in ga predvaja izdajatelj na televizijskem programu, ki ni izključno namenjen televizijski prodaji.

21. Promocijsko umeščanje izdelkov pomeni kakršno koli obliko avdiovizualnega komercialnega sporočila, ki vključuje ali se sklicuje na izdelek, storitev ali njuno znamko, tako da se pokažejo v programski vsebini ali videu, ki ga ustvari uporabnik, v zameno za plačilo ali podobno nadomestilo.

22. Oddajni čas po tem zakonu pomeni vse programske vsebine, ki jih posamezen televizijski program razširja v določeni časovni enoti.

23. Letni oddajni čas po tem zakonu zajema vse programske vsebine, ki jih posamezen televizijski program razširja v obdobju od 1. januarja do 31. decembra posameznega leta, razen programskih vsebin, ki so iz letnega oddajnega časa izvzete s tem zakonom.

24. Evropska avdiovizualna dela po tem zakonu so

- dela, ki izvirajo iz držav članic Evropske unije;

- dela, ki izvirajo iz tretjih evropskih držav, podpisnic Evropske konvencije o čezmejni televiziji Sveta Evrope, v katerih avdiovizualna dela držav članic Evropske unije niso predmet diskriminatornih ukrepov, in ki izpolnjujejo določbe iz 21. točke tega člena;

- dela, ki nastanejo v koprodukciji v okviru sporazumov, ki jih je Evropska unija na avdiovizualnem področju sklenila s tretjimi državami, v katerih avdiovizualna dela držav članic Evropske unije niso predmet diskriminatornih ukrepov, in ki izpolnjujejo pogoje iz vsakega od teh sporazumov.

25. Evropska avdiovizualna dela iz prve in druge alinee prejšnje točke so tista, ki so jih ustvarili pretežno avtorji in delavci s prebivališčem v državah iz teh alinej, pod enim od naslednjih pogojev

- če so bili producenti teh del ustanovljeni oziroma registrirani v omenjenih državah;

- če je posamezno delo nastalo pod vodstvom in dejanskim nadzorom enega ali več producentov iz teh držav;

- če je bil prispevek koproducentov iz teh držav prevladujoč in koprodukcijskega razmerja ni obvladoval eden ali več producentov, ustanovljenih oziroma registriranih zunaj teh držav.

26. Neodvisni producent oziroma neodvisna producentka (v nadaljnjem besedilu: neodvisni producent) avdiovizualnih del po tem zakonu je pravna ali fizična oseba, ki izpolnjuje naslednje štiri pogoje

- je registrirana za izvajanje dejavnosti produkcije avdiovizualnih del in ima sedež v Republiki Sloveniji ali v eni izmed držav članic Evropske unije;

- ni vključena v organizacijsko strukturo oziroma pravno osebnost izdajatelja televizijskega programa;

- ima izdajatelj televizijskega programa največ 25 odstotni delež kapitala ali upravljavskih oziroma glasovalnih pravic v njenem premoženju;

- skupni obseg avdiovizualnih del (v minutah), ki jih je v preteklem koledarskem letu izdelala po naročilu posameznega izdajatelja televizijskega programa, ne presega 50 odstotkov skupnega obsega njenih avdiovizualnih del (v minutah), izdelanih v preteklem koledarskem letu.

27. Neodvisni producent je tudi pravna ali fizična oseba, ki je registrirana za izvajanje dejavnosti produkcije avdiovizualnih del in ima sedež v eni izmed tretjih držav, če evropska dela tvorijo večinski delež njegove avdiovizualne produkcije v zadnjih treh letih in ob tem izpolnjuje pogoja iz druge in tretje alinee prejšnje točke.

28. Operater oziroma operaterka elektronskih komunikacij (v nadaljnjem besedilu: operater elektronskih komunikacij) po tem zakonu je fizična ali pravna oseba, ki prenaša, oddaja in posreduje avdiovizualne medijske storitve po prizemeljskih omrežjih, prek satelitov, prek kabelsko distribucijskih ali kabelsko komunikacijskih sistemov, ali na kakšen drug način, in tako tehnično omogoča ponudnikom razširjanje programskih vsebin do zainteresirane javnosti, pod pogoji, ki jih določa zakon.

29. Lokalni, regionalni, študentski in nepridobitni televizijski programi posebnega pomena imajo pomen, kot je določen v zakonu, ki ureja medije.

30. Programske vsebine lastne produkcije in slovenska avdiovizualna dela imajo pomen, kot je določen v zakonu, ki ureja medije.

31. Letni prihodek pomeni prihodek, ki ga v posameznem koledarskem letu ustvari ponudnik avdiovizualne medijske storitve oziroma ponudnik platforme za izmenjavo videov v zvezi z opravljanjem televizijske dejavnosti, s ponujanjem avdiovizualne medijske storitve na zahtevo ali s storitvijo platforme za izmenjavo videov.

32. Kinematografsko delo pomeni avdiovizualno delo, primarno narejeno za kinematografsko distribucijo, ki je bilo uvrščeno v redni program kinematografa.

33. Oddaja za varstvo potrošnikov je specializirana oddaja, ki z namenom varovanja potrošniških pravic gledalcu kot potrošniku zagotavlja objektivne informacij izdelkih in storitvah ponudnikov na tržišču.

34. Svetovalna oddaja je oddaja, ki na način posebnega navajanja izdelka, storitve oziroma znamke z namenom obveščanja in izobraževanja gledalcu posreduje informacijo, mnenje, nasvet ali oceno o njihovem nakupu.

35. Povezane osebe so osebe, ki so med seboj upravljavsko, kapitalsko ali drugače povezane tako, da zaradi teh povezav skupaj oblikujejo poslovno politiko oziroma poslujejo usklajeno z namenom doseganja skupnih ciljev, oziroma tako, da ima ena oseba možnost usmerjati drugo ali bistveno vplivati nanjo pri odločanju o financiranju in poslovanju. Za povezane osebe štejejo tudi povezane družbe v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe.

4. člen

(pristojnost Republike Slovenije nad ponudniki avdiovizualnih medijskih storitev)

(1) Ponudnik avdiovizualne medijske storitve je v skladu s tem zakonom pod pristojnostjo Republike Slovenije, če imata sedež oziroma stalno prebivališče v Republiki Sloveniji ponudnik avdiovizualne medijske storitve in njegovo uredništvo.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek se šteje, da je ponudnik avdiovizualne medijske storitve pod pristojnostjo Republike Slovenije, kadar ima v Republiki Sloveniji sedež ali samo ponudnik avdiovizualne medijske storitve ali samo njegovo uredništvo, eden od njiju pa je v drugi državi članici Evropske unije, če znaten del delovne sile, vključene v opravljanje dejavnosti avdiovizualnih medijskih storitev v zvezi s programi, dela v Republiki Sloveniji.

(3) Če znaten del delovne sile, ki opravlja dejavnost avdiovizualnih medijskih storitev v zvezi s programi, dela v Republiki Sloveniji in v drugi državi članici Evropske unije, se šteje, da je ponudnik avdiovizualne medijske storitve pod pristojnostjo Republike Slovenije, če ima sedež v Republiki Sloveniji.

(4) Če znaten del delovne sile, ki opravlja dejavnost avdiovizualnih medijskih storitev v zvezi s programi, ne dela niti v Republiki Sloveniji niti v drugi državi članici Evropske unije, se šteje, da je ponudnik avdiovizualne medijske storitve pod pristojnostjo Republike Slovenije, če je v Republiki Sloveniji začel opravljati dejavnost ponujanja avdiovizualne medijske storitve in če vzdržuje stabilno in učinkovito vez z gospodarstvom Republike Slovenije.

(5) Ne glede na prvi odstavek tega člena se šteje, da je ponudnik avdiovizualne medijske storitve pod pristojnostjo Republike Slovenije, kadar ima v Republiki Sloveniji sedež ali samo ponudnik avdiovizualne medijske storitve ali samo uredništvo ponudnika avdiovizualne medijske storitve, eden od njiju pa je v tretji državi, če večji delež delovne sile, vključene v opravljanje dejavnosti ponujanja avdiovizualnih medijskih storitev, dela v Republiki Sloveniji.

(6) Če pristojnosti Republike Slovenije nad ponudnikom avdiovizualne medijske storitve ni mogoče določiti v skladu s prvim, drugim, tretjim, četrtim ali petim odstavkom tega člena in če ponudnik avdiovizualne medijske storitve ne spada pod pristojnost druge države članice Evropske unije, se šteje, da je ponudnik avdiovizualne medijske storitve pod pristojnostjo Republike Slovenije, če

- uporablja satelitsko zemeljsko postajo, ki je na ozemlju Republike Slovenije, ali če

- ne uporablja satelitske zemeljske postaje iz prejšnje alineje, vendar pa uporablja satelitske zmogljivosti, ki pripadajo Republiki Sloveniji.

(7) Če ponudnik avdiovizualne medijske storitve ne spada pod pristojnost Republike Slovenije v skladu s prvim, drugim, tretjim, četrtim, petim ali šestim odstavkom tega člena, se šteje, da spada pod pristojnost tiste države članice Evropske unije, v kateri ima sedež v smislu 49. do 55. člena PDEU.

(8) Pod pristojnost Republike Slovenije ne spada ponudnik avdiovizualne medijske storitve, če je avdiovizualna medijska storitev namenjena izključno sprejemu v tretjih državah in jih javnost v eni ali več državah članicah Evropske unije neposredno ali posredno ne sprejema s standardno uporabniško opremo.

5. člen

(uporaba strožjih pravil)

(1) Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: agencija) lahko naloži izdajatelju televizijskega programa, ki sodi pod pristojnost Republike Slovenije, vendar je njegov program v celoti ali večinoma usmerjen proti ozemlju druge države članice Evropske unije, naj spoštuje v tej državi veljavna natančnejša ali strožja pravila splošnega javnega interesa in to na področjih, ki jih zajema Direktiva 2010/13/EU, če je tako utemeljeno zahtevala ta druga država članica Evropske unije.

(2) Agencija v dveh mesecih od prejema utemeljene zahteve druge države članice Evropske unije iz prejšnjega odstavka obvesti to državo o rezultatih, ki jih je dosegla v zvezi z njeno zahtevo.

(3) Agencija lahko zaprosi odbor za stike, ustanovljen v skladu z 29. členom Direktive 2010/13/EU, naj preuči primer.

6. člen

(sodelovanje med regulatornimi organi držav članic Evropske unije)

(1) Agencija drugi državi članici Evropske unije ali Evropski komisiji na njuno zahtevo predloži informacije oziroma podatke, potrebne za izvajanje Direktive 2010/13/EU.

(2) Če ponudnik avdiovizualne medijske storitve pod pristojnostjo Republike Slovenije obvesti agencijo, da bo nudil storitve, ki bodo v celoti ali pretežno namenjene občinstvu v drugi državi članici Evropske unije, agencija o tem obvesti pristojni organ v ciljni državi članici Evropske unije. Če organ ciljne države članice Evropske unije pošlje agenciji zahtevo v zvezi z dejavnostmi tega ponudnika avdiovizualne medijske storitve, agencija v skladu s svojimi pristojnostmi reši zahtevo v dveh mesecih.

(3) Agencija spremlja izvajanje Direktive 2010/13/EU s strani ponudnikov avdiovizualnih medijskih storitev, ki sodijo pod pristojnost drugih držav članic Evropske unije, kadar so njihove storitve ciljno usmerjene na ozemlje Republike Slovenije. V primeru suma kršitev agencija o tem obvesti pristojni organ države, pod katere pristojnost sodi posamezni ponudnik.

(4) Agencija je v postopkih iz prvega odstavka tega člena kontaktni organ Republike Slovenije v smislu Direktive 2010/13/EU, kadar se ti postopki nanašajo na ponudnike avdiovizualnih medijskih storitev pod pristojnostjo Republike Slovenije ali ponudnike pod pristojnostjo drugih držav članic Evropske unije v zvezi s storitvami, dostopnimi na ozemlju Republike Slovenije.

(5) Agencija za izvajanje svojih pristojnosti v skladu s tem zakonom sprejme ustrezne ukrepe iz drugega odstavka 39. člena tega zakona zoper ponudnike avdiovizualnih medijskih storitev, ki ne sodijo pod pristojnost Republike Slovenije, sodijo pa pod pristojnost druge države članice Evropske unije. Pod enakimi pogoji agencija ukrepe iz drugega odstavka 39. člena tega zakona uvede tudi zoper operaterje elektronskih komunikacij, ki omogočajo razširjanje avdiovizualnih medijskih storitev. Ukrepi agencije iz tega odstavka morajo biti skladni s pravom Evropske unije.

(6) Agencija kot članica sodeluje v skupini evropskih regulatorjev za avdiovizualne medijske storitve (skupina ERGA).

7. člen

(objava obveznih podatkov)

(1) Z namenom natančne seznanitve gledalcev oziroma uporabnikov avdiovizualnih medijskih storitev, kdo je odgovoren za vsebino avdiovizualnih medijskih storitev, mora ponudnik avdiovizualne medijske storitve na svoji spletni strani omogočiti enostaven, neposreden in stalen dostop do naslednjih podatkov (v nadaljnjem besedilu: impresum)

- firma in sedež ponudnika,

- elektronski naslov ali naslov spletne strani ponudnika, ki uporabniku omogoča hitro navezovanje stika s ponudnikom,

- osebno ime odgovornega urednika oziroma odgovornih urednikov in osebna imena urednikov posameznih programskih sklopov, kadar je to v skladu z notranjo organizacijo uredništva,

- osebno ime oziroma firmo fizične ali pravne osebe, ki ima najmanj petodstotni delež kapitala ali najmanj petodstotni delež upravljavskih ali glasovalnih pravic v premoženju ponudnika,

- naziv, sedež, elektronski naslov in naslov spletne strani organa, pristojnega za nadzor nad določbami tega zakona.

(2) V primerih, ko vsebuje avdiovizualna medijska storitev kazalo ali razvid po katalogu programske vsebine, morata ta vsebovati tudi navedbo, kje se nahaja impresum.

(3) Identifikacija avdiovizualne medijske storitve, kakor je določena v dovoljenju za izvajanje televizijske dejavnosti oziroma v evidenci ponudnikov avdiovizualnih medijskih storitev na zahtevo, mora izhajati iz imena avdiovizualne medijske storitve in omogočati prepoznavanje in nedvoumno razlikovanje med posameznimi avdiovizualnimi storitvami.

(4) Izdajatelj televizijskega programa mora zagotoviti stalno objavo identifikacije na vidnem mestu v svojem programu. Določba tega odstavka smiselno velja za avdiovizualno medijsko storitev na zahtevo.

(5) Izdajatelj televizijskega programa mora na ustreznih mestih vsake posamezne programske vsebine zagotoviti objavo naslednjih podatkov

- osebno ime avtorja objavljenega prispevka, razen če posamezen avtor določi drugače;

- osebno ime producenta programske vsebine in njegovo razmerje do naročnika;

- država izvora avdiovizualnega dela oziroma podatek o tem, da je delo nastalo v neodvisni produkciji;

- datum produkcije (mesec in leto);

- osebno ime oziroma firma imetnika materialne avtorske pravice glede objavljene programske vsebine v primeru avdiovizualne medijske storitve;

- osebno ime oziroma firma fizične ali pravne osebe, ki hrani uporabljeni predmet kulturne dediščine ali arhivalijo oziroma ustrezno reprodukcijo;

- ime medija ali avdiovizualne medijske storitve, po katerem je prevzeta programska vsebina ali njen izsek, razen če je z medsebojno pogodbo določeno drugače.

8. člen

(varstvo avtorske in sorodnih pravic)

(1) Varstvo avtorske in sorodnih pravic na delih, ki se razširjajo prek avdiovizualnih medijskih storitev, ureja zakon, ki ureja varstvo avtorske in sorodnih pravic, če ni v tem zakonu določeno drugače.

(2) Ponudniki avdiovizualnih medijskih storitev ne smejo predvajati kinematografskih del zunaj terminov, dogovorjenih z imetniki avtorskih pravic.

(3) Programskih vsebin in avdiovizualnih medijskih storitev ni dovoljeno prenašati v skrajšani obliki, spreminjati, prekiniti ali prekrivati v komercialne namene brez izrecnega soglasja ponudnika avdiovizualne medijske storitve.

(4) Prepoved iz prejšnjega odstavka ne velja za

- prekrivanja, ki jih prejemnik sproži ali dovoli le za zasebno uporabo, kot so prekrivanja, izhajajoča iz storitev za posamezna sporočila;

- kontrolne elemente uporabniških vmesnikov, potrebne za delovanje naprav ali navigacijo programov, kot so drsniki glasnosti, funkcije iskanja, navigacijski meniji ali seznami kanalov;

- podnaslove ali prekrivanja v zvezi s komercialnimi sporočili, ki jih zagotavlja ponudnik avdiovizualne medijske storitve;

- opozorila in informacije v splošnem javnem interesu.

Drugo poglavje

SPLOŠNE DOLOČBE

9. člen

(prepoved spodbujanja nasilja ali sovraštva in ščuvanja k storitvi terorističnih kaznivih dejanj)

Prek avdiovizualnih medijskih storitev je prepovedano

- spodbujati nasilje ali sovraštvo do skupine oseb ali člana take skupine na podlagi spola, rase, barve kože, etničnega ali socialnega porekla, genetskih značilnosti, jezika, vere ali prepričanja, političnega ali drugega mnenja, pripadnosti narodnostni manjšini, premoženja, rojstva, invalidnosti, starosti, spolne usmerjenosti ali državljanstva;

- ščuvati k storitvi kaznivih dejanj terorizma, potovanja v tujino z namenom terorizma, financiranja terorizma, ščuvanja in javnega poveličevanja terorističnih dejanj, novačenja in usposabljanja za terorizem in tihotapstva, ki podpira teroristično dejavnost;

- prizadeti spoštovanje človekovega dostojanstva.

10. člen

(varstvo otrok in mladoletnikov)

(1) Otrokom in mladoletnikom je po tem zakonu zagotovljeno posebno varstvo. Koristi otrok in mladoletnikov imajo prednost pred vsemi drugimi pravicami ter presojami.

(2) Prepovedano je prek avdiovizualnih medijskih storitev prizadeti telesni, duševni ali moralni razvoj otrok in mladoletnikov.

(3) Noben otrok ali mladoletnik ne sme biti prek avdiovizualnih medijskih storitev izpostavljen samovoljnemu ali nezakonitemu vmešavanju v njegovo zasebno življenje, družino ali dom, niti nezakonitim napadom zoper njegovo čast in ugled.

11. člen

(črtan)

11.a člen

(medijska pismenost)

(1) Republika Slovenija s sredstvi iz proračunske postavke ministrstva, pristojnega za medije, podpira ukrepe, namenjene spodbujanju, promociji in razvoju medijske pismenosti. Postopki izbire ukrepov se izvajajo v skladu z zakonom, ki ureja uresničevanje javnega interesa na področju kulture.

(2) Agencija z namenom varstva končnih uporabnikov elektronskih medijev z izvajanjem projektov medijskega opismenjevanja na področjih, ki jih ureja v okviru svojih pristojnosti, prebivalce Republike Slovenije ozavešča za kompetentno in odgovorno uporabo elektronskih medijev.

(3) Ministrstvo, pristojno za medije, vsaka tri leta poroča Evropski komisiji o izvajanju ukrepov na podlagi tega člena.

12. člen

(svoboda sprejemanja avdiovizualnih medijskih storitev)

(1) Republika Slovenija zagotavlja svobodo sprejemanja avdiovizualnih medijskih storitev iz drugih držav članic Evropske unije in ne omejuje njihovega ponovnega prenašanja na svojem ozemlju iz razlogov, ki spadajo na področja, ki jih usklajuje Direktiva 2010/13/EU.

(2) Republika Slovenija lahko začasno, za obdobje največ šestih mesecev, omeji svobodo sprejemanja in ponovnega prenašanja avdiovizualnih medijskih storitev iz drugih držav članic Evropske unije iz prejšnjega odstavka, če

- se z avdiovizualno medijsko storitvijo, ki jo ponuja ponudnik avdiovizualne medijske storitve pod pristojnostjo druge države članice Evropske unije, očitno, resno in huje spodbuja nasilje ali sovraštvo do skupine oseb ali člana take skupine na podlagi spola, rase, barve kože, etničnega ali socialnega porekla, genetskih značilnosti, jezika, vere ali prepričanja, političnega ali drugega mnenja, pripadnosti narodnostni manjšini, premoženja, rojstva, invalidnosti, starosti, spolne usmerjenosti ali državljanstva ali se očitno, resno in huje krši varstvo otrok, kot je zagotovljeno s tem zakonom, ali ogroža javno zdravje ali predstavlja resno in hudo nevarnost, da bo javno zdravje ogroženo;

- je ponudnik avdiovizualne medijske storitve v zadnjih 12 mesecih v vsaj dveh primerih že ravnal, kot je navedeno v prejšnji alineji;

- je Republika Slovenija uradno pisno obvestila ponudnika avdiovizualne medijske storitve, državo članico Evropske unije, ki ima pristojnost nad tem ponudnikom, in Evropsko komisijo o domnevnih kršitvah in sorazmernih ukrepih, ki jih namerava sprejeti, če znova pride do take kršitve in

- na podlagi posvetovanj z državo članico Evropske unije, ki ima pristojnost nad ponudnikom avdiovizualne medijske storitve, in Evropsko komisijo ni prišlo do sporazumne poravnave v enem mesecu po tem, ko je Evropska komisija prejela uradno obvestilo iz prejšnje alineje.

(3) Republika Slovenija lahko začasno, za obdobje največ šestih mesecev, omeji svobodo sprejemanja in ponovnega prenašanja avdiovizualnih medijskih storitev iz drugih držav članic Evropske unije iz prvega odstavka tega člena tudi v primeru, če

- se z avdiovizualno medijsko storitvijo, ki jo ponuja ponudnik avdiovizualne medijske storitve pod pristojnostjo druge države članice Evropske unije, očitno, resno in huje ščuva k storitvi terorističnih kaznivih dejanj ali ogroža javno zdravje ali predstavlja resno in hudo nevarnost, da bo javna varnost ogrožena, vključno z varovanjem nacionalne varnosti in obrambe;

- se je v zadnjih 12 mesecih ravnanje iz prejšnje alineje zgodilo že vsaj enkrat in

- je Republika Slovenija uradno pisno obvestila ponudnika avdiovizualne medijske storitve, državo članico Evropske unije, ki ima pristojnost nad tem ponudnikom, in Evropsko komisijo o domnevni kršitvi in sorazmernih ukrepih, ki jih namerava sprejeti, če znova pride do take kršitve.

(4) Republika Slovenija lahko v nujnih primerih najpozneje en mesec po domnevni kršitvi iz prve alineje prejšnjega odstavka omeji svobodo sprejemanja in ponovnega prenašanja avdiovizualnih medijskih storitev iz drugih držav članic Evropske unije iz prvega odstavka tega člena ne da bi izpolnila pogoje iz druge in tretje alineje prejšnjega odstavka. Agencija v 15 dneh od sprejetja ukrepov o tem uradno obvesti Evropsko komisijo in državo članico Evropske komisije, pod katere pristojnost spada ponudnik avdiovizualne medijske storitve, in navede razloge, zaradi katerih meni, da gre za nujni primer.

(5) V postopkih iz drugega in tretjega odstavka tega člena Republika Slovenija ponudniku avdiovizualne medijske storitve zagotovi pravico do zagovornika in mu omogoči, da se izjavi o ugotovljenih kršitvah.

(6) Če Evropska komisija presodi, da ukrepi, sprejeti na podlagi drugega in tretjega odstavka tega člena, niso združljivi s pravom Evropske unije, jih Republika Slovenija nemudoma odpravi oziroma razveljavi.

13. člen

(pravica do popravka in odgovora)

V avdiovizualnih medijskih storitvah je zagotovljena pravica do popravka in odgovora v skladu z zakonom, ki ureja medije.

Tretje poglavje

ZAŠČITA OTROK, INVALIDOV IN VARSTVO RANLJIVIH DRUŽBENIH SKUPIN

14. člen

(zaščita otrok v avdiovizualnih medijskih storitvah)

(1) Programske vsebine, ki bi lahko škodovale telesnemu, duševnemu ali moralnemu razvoju otrok, se razvrstijo v eno od naslednjih kategorij

- primerno za vse otroke z vodstvom staršev;

- neprimerno za otroke do 12. leta;

- neprimerno za otroke do 15. leta;

- neprimerno za otroke do 18. leta in

- vsebine za odrasle, med katere spadajo najbolj škodljive programske vsebine, zlasti neupravičeno nasilje in pornografija.

(2) Ponudniki avdiovizualnih medijskih storitev pred začetkom predvajanja programskih vsebin iz prve do četrte alineje prejšnjega odstavka objavijo ustrezno akustično in vizualno opozorilo, med predvajanjem pa morajo biti programske vsebine ves čas označene z ustreznim vizualnim simbolom. Akustično in vizualno opozorilo ter vizualni simbol gledalcem zagotavljajo informacijo, da gre za programsko vsebino, ki spada v eno izmed kategorij, določenih v prejšnjem odstavku.

(3) Če se v informativnih programskih vsebinah pojavijo prizori, ki bi lahko škodovali telesnemu, duševnemu ali moralnemu razvoju otrok ter se upravičeno prikazujejo z namenom informiranja javnosti (prizori prometnih in naravnih nesreč ter njihovih žrtev, prizori vojnega nasilja ipd.), mora biti dovolj zgodaj pred njihovim predvajanjem objavljeno ustrezno opozorilo voditelja oddaje gledalcem oziroma drugo ustrezno opozorilo. Ponudniku omenjene programske vsebine ni treba označiti z akustičnim in vizualnim opozorilom iz prejšnjega odstavka.

(4) Programske vsebine iz prvih dveh alinej prvega odstavka tega člena se lahko predvajajo časovno neomejeno in brez tehnične zaščite.

(5) Programske vsebine iz prvega odstavka tega člena, ki niso primerne za otroke do 15. leta, se lahko na linearnih avdiovizualnih medijskih storitvah predvajajo po 20. uri in najpozneje do 5. ure, na nelinearnih avdiovizualnih medijskih storitvah pa so lahko dostopne časovno neomejeno in brez tehnične zaščite.

(6) Programske vsebine, ki niso primerne za otroke do 18. leta, se lahko na linearnih avdiovizualnih medijskih storitvah predvajajo po 23. uri in najpozneje do 5. ure, na nelinearnih medijskih storitvah pa so lahko dostopne časovno neomejeno, vendar morajo biti zaščitene s tehnično zaščito.

(7) Vsebine za odrasle so lahko prek linearnih avdiovizualnih medijskih storitev dostopne časovno neomejeno, vendar je njihovo predvajanje dovoljeno le na kodiranih programih s tehnično zaščito, ki zagotavlja, da jih otroci praviloma ne bodo mogli slišati ali videti. Na nelinearnih medijskih storitvah so lahko dostopne časovno neomejeno, vendar morajo biti zaščitene s tehnično zaščito in uvrščene v poseben del kataloga, tako da so ločene od drugih programskih vsebin.

(8) Tehnična zaščita iz tega člena pomeni omejitev dostopa s sistemom s kodo PIN ali drugo enakovredno zaščito, ki je uporabnik ne more odstraniti in omogoča dostop le tistim, ki imajo dovoljenje za ogled (koda, geslo ipd.). Dostop mora biti privzeto zaklenjen, uporabnik pa mora imeti možnost nastavitve dostopa, pri čemer lahko dobi dovoljenje za ogled le polnoletna oseba, ki je seznanjena z namenom tehnične zaščite in ima natančna navodila za uporabo.

(9) Osebni podatki otrok, ki jih na podlagi ukrepov iz tega člena zberejo ali drugače ustvarijo ponudniki avdiovizualnih medijskih storitev, se lahko obdelujejo le za namene preverjanja starosti uporabnikov.

(10) Za zagotovitev tehnične zaščite, časovno omejenega predvajanja ter objavo ustreznih opozoril in simbolov iz tega člena je odgovoren ponudnik avdiovizualne medijske storitve, razen v primerih, ko med prenosi v živo naključnih neprimernih vsebin ni bilo mogoče predvideti.

(11) Operater elektronskih komunikacij, ki ponuja oziroma trži avdiovizualne medijske storitve ali je v pogodbenem oziroma poslovnem odnosu s ponudnikom avdiovizualne medijske storitve, ali ponudnik avdiovizualne medijske storitve mora pri ponujanju avdiovizualnih medijskih storitev, ki so plačljive, zagotoviti tako razčlenitev računa, da so za posamezno obračunsko obdobje razvidna naročila in plačila posamezne storitve, vključno z zneskom, datumom in časom nakupa, ogleda ali poslušanja.

(12) Razčlenitev računa v skladu s prejšnjim odstavkom se naročnikom pošlje brezplačno in ob izstavitvi vsakega računa, razen če naročnik obvesti operaterja elektronskih komunikacij oziroma ponudnika avdiovizualne medijske storitve, da razčlenitve računa ne želi prejemati.

(13) Agencija s splošnim aktom določi programske vsebine iz prvega odstavka tega člena, stopnjo njihove zaščite, načine njihovega razvrščanja in označevanja ter smernice za njihovo predvajanje.

(14) Minister oziroma ministrica, pristojen oziroma pristojna za medije (v nadaljnjem besedilu: minister, pristojen za medije), s podzakonskim predpisom določi akustično in vizualno opozorilo ter vizualni simbol iz drugega odstavka tega člena in način njihovega objavljanja.

14.a člen

(zaščita invalidov v avdiovizualnih medijskih storitvah)

(1) Ponudniki avdiovizualnih medijskih storitev s sorazmernimi ukrepi, kot so na primer prevajanje v znakovni jezik, podnaslavljanje za gluhe in naglušne, govorjeni podnapisi in zvočni opisi postopno in kontinuirano izboljšujejo dostopnost do svojih storitev za invalide.

(2) Ponudniki avdiovizualnih medijskih storitev v zvezi z izvrševanjem obveznosti iz prejšnjega odstavka za posamezno triletno obdobje pripravijo načrt izboljševanja dostopnosti za invalide in ga posredujejo agenciji.

(3) Ponudniki avdiovizualnih medijskih storitev po zaključku posameznega triletnega obdobja do konca aprila naslednjega leta agenciji poročajo o izvedbi ukrepov, predvidenih v načrtu izboljševanja dostopnosti za invalide.

(4) Agencija o izvrševanju obveznosti iz prvega odstavka tega člena poroča Evropski komisiji.

(5) Agencija vzpostavi in upravlja invalidom na enostaven (lahko branje, prilagojeno senzoričnim invalidom) način dostopno spletno kontaktno točko. Na njej zagotavlja informacije in omogoča prejemanje pritožb v zvezi z dostopnostjo avdiovizualnih medijskih storitev. Agencija omogoči prejemanje pritožb v zvezi z dostopnostjo tudi po pošti, osebno in preko telefona. Agencija sprejme splošni akt, v katerem uredi način, na katerega obravnava pritožbe.

(6) Javna sporočila in obvestila ter nujne informacije ob naravnih nesrečah, ki se objavijo prek avdiovizualnih medijskih storitev, se posredujejo v invalidom prilagojeni tehniki, obliki ali jeziku.

14.b člen

(varstvo ranljivih družbenih skupin)

(1) Republika Slovenija v skladu z zakonom, ki ureja medije, spodbuja ponudnike, da osebam z okvaro vida ali sluha postopoma zagotovijo dostop do njihovih storitev.

(2) Republika Slovenija v skladu z zakonom, ki ureja medije, spodbuja medijsko pismenost, ki se nanaša na spretnosti, znanje in razumevanje, ki uporabnikom omogočajo učinkovito in varno rabo medijev ter avdiovizualnih medijskih storitev.

15. člen

(črtan)

Četrto poglavje

SPODBUJANJE DISTRIBUCIJE IN PRODUKCIJE EVROPSKIH AVDIOVIZUALNIH DEL

16. člen

(delež evropskih avdiovizualnih del)

(1) Delež evropskih avdiovizualnih del mora v vsakem televizijskem programu obsegati najmanj 50 odstotkov letnega oddajnega časa.

(2) Delež evropskih avdiovizualnih del mora obsegati najmanj 30 odstotkov celotnega števila del v katalogu ponudnika avdiovizualnih medijskih storitev na zahtevo v posameznem koledarskem letu. Delež slovenskih avdiovizualnih del mora obsegati najmanj 5 odstotkov celotnega števila del v katalogu ponudnika avdiovizualnih medijskih storitev na zahtevo v posameznem koledarskem letu. Kot posamezno delo se upošteva celovečerni film, celotna sezona TV serije in podobno. Pri izračunu obveznega deleža evropskih in slovenskih avdiovizualnih del se upoštevajo smernice Evropske komisije, ki urejajo izračun deleža evropskih del v katalogih ponudnikov avdiovizualnih medijskih storitev na zahtevo.

(3) Evropska in slovenska avdiovizualna dela iz prejšnjega odstavka morajo biti postavljena na opazno mesto in ustrezno promovirana. To lahko ponudnik avdiovizualne medijske storitve na zahtevo zagotovi s posebnim razdelkom za evropska in slovenska dela, do katerega je mogoče dostopati z domače strani storitve, z možnostjo iskanja evropskih in slovenskih del v iskalniku, ki je na voljo v okviru te storitve, z uporabo evropskih in slovenskih del v kampanjah te storitve, z vsaj 30-odstotnim deležem evropskih del in z vsaj 5-odstotnim deležem slovenskih del, ki se promovirajo v katalogu te storitve in podobno.

(4) V letni oddajni čas iz prvega odstavka tega člena se ne všteva čas, namenjen poročilom, športnim dogodkom, igram, oglaševanju, televizijski prodaji in video stranem.

(5) V katalog programskih vsebin v posameznem koledarskem letu iz drugega odstavka tega člena se ne vštevajo poročila, prenosi in posnetki športnih dogodkov, igre, oglaševanje, televizijska prodaja in video strani.

(6) Glede del, ki niso evropska dela iz 24. in 25. točke 3. člena tega zakona, temveč so nastala v okviru bilateralnih koprodukcijskih pogodb, sklenjenih med državami članicami Evropske unije, in tretjimi državami, velja domneva, da so to evropska dela, kadar večinski delež vseh produkcijskih stroškov krijejo koproducenti iz Evropske unije, in kadar produkcija ni nadzorovana s strani enega ali več producentov, ustanovljenih oziroma registriranih zunaj območja držav članic Evropske unije. Takšna dela se vštevajo v delež evropskih avdiovizualnih del.

(7) Določba prvega odstavka tega člena se ne uporablja za izdajatelje lokalnih televizijskih programov s statusom posebnega pomena in za izdajatelje televizijskih programov, katerih programi so namenjeni lokalnemu občinstvu in niso vključeni v programsko mrežo, ki dosega več kot 50 odstotkov prebivalstva Republike Slovenije.

(8) Določbe tega člena se ne uporabljajo za televizijske programe, namenjene izključno oglaševanju in televizijski prodaji, ter za televizijske programe, namenjene izključno samooglaševanju.

(9) Določbe tega člena se ne uporabljajo za ponudnike avdiovizualnih medijskih storitev, ki glede na podatke iz letnega poročila v preteklem koledarskem letu v Republiki Sloveniji z avdiovizualnimi storitvami niso ustvarili prometa, višjega od 200.000 eurov.

(10) Agencija Evropski komisiji vsaki dve leti poroča o izvajanju drugega in tretjega odstavka tega člena.

17. člen

(delež evropskih avdiovizualnih del neodvisnih producentov)

(1) Delež evropskih avdiovizualnih del neodvisnih producentov mora v vsakem televizijskem programu obsegati najmanj deset odstotkov letnega oddajnega časa.

(2) Vsaj polovica del iz prejšnjega odstavka mora biti izdelana v zadnjih petih letih.

(3) V letni oddajni čas iz tega člena se ne všteva čas, namenjen poročilom, športnim dogodkom, igram, oglaševanju, televizijski prodaji in video stranem.

(4) Omejitve iz tega člena ne veljajo za izdajatelje lokalnih televizijskih programov s statusom posebnega pomena in za izdajatelje televizijskih programov, katerih programi so namenjeni lokalnemu občinstvu in niso vključeni v programsko mrežo, ki dosega več kot 50 odstotkov prebivalstva Republike Slovenije.

(5) Omejitve iz tega člena se ne uporabljajo za posebni televizijski program, namenjen neposrednim prenosom sej Državnega zbora, in za televizijska programa Radiotelevizije Slovenija, ki sta namenjena avtohtoni italijanski in madžarski narodni skupnosti.

(6) Določbe tega člena se ne uporabljajo za televizijske programe, namenjene izključno oglaševanju in televizijski prodaji, ter za televizijske programe, namenjene izključno samooglaševanju.

18. člen

(letna poročila o doseženih deležih)

(1) Izdajatelj televizijskega programa mora vsako leto do konca meseca februarja ministrstvu, pristojnemu za medije, in agenciji poslati razčlenjene podatke o doseženem deležu evropskih avdiovizualnih del v letnem oddajnem času za preteklo leto. Znotraj tega deleža morajo biti posebej prikazani podatki o obsegu letnega oddajnega časa, na podlagi katerega se izračuna delež slovenskih avdiovizualnih del, in podatki o obsegu letnega oddajnega časa, na podlagi katerega se izračuna delež evropskih avdiovizualnih del, podatki o deležu slovenskih avdiovizualnih del in avdiovizualnih del neodvisnih producentov ter podatki o deležu novih avdiovizualnih del iz drugega odstavka 17. člena tega zakona.

(2) Ponudnik avdiovizualne medijske storitve na zahtevo mora vsako leto do konca meseca februarja posredovati ministrstvu, pristojnemu za medije, in agenciji poročilo o izvajanju zahtev iz drugega oziroma tretjega odstavka 16. člena tega zakona, ki mora vsebovati razčlenjene podatke o doseženem deležu evropskih avdiovizualnih del v katalogu programskih vsebin v preteklem koledarskem letu, oziroma podatke o deležu finančnega prispevka, ki ga je ponudnik v preteklem koledarskem letu namenil za produkcijo ali za pridobitev pravic do evropskih avdiovizualnih del, ki jih ponuja prek svoje avdiovizualne medijske storitve na zahtevo.

(3) Izdajatelj televizijskega programa, ki ne doseže deleža evropskih avdiovizualnih del iz 16. člena tega zakona in deleža evropskih avdiovizualnih del neodvisnih producentov iz 17. člena tega zakona, oziroma ponudnik avdiovizualne medijske storitve na zahtevo, ki ne izpolni zahtev iz drugega oziroma tretjega odstavka 16. člena tega zakona, mora v roku iz prejšnjih odstavkov ministrstvu, pristojnemu za medije, in agenciji poročati o objektivnih razlogih, zaradi katerih ni mogel izpolniti svojih zakonskih obveznosti. Agencija v tem primeru zaprosi ministrstvo, pristojno za medije, za mnenje o utemeljenosti razlogov za neizpolnjevanje deležev oziroma zahtev.

(4) Določbe tega člena se ne uporabljajo za izdajatelje lokalnih televizijskih programov s statusom posebnega pomena in za izdajatelje televizijskih programov, katerih programi so namenjeni lokalnemu občinstvu in niso vključeni v programsko mrežo, ki dosega več kot 50 odstotkov prebivalstva Republike Slovenije.

(5) Določbe tega člena se ne uporabljajo za televizijske programe, namenjene izključno oglaševanju in televizijski prodaji, ter za televizijske programe, namenjene izključno samooglaševanju.

Peto poglavje

AVDIOVIZUALNA KOMERCIALNA SPOROČILA

19. člen

(prepoznavnost avdiovizualnih komercialnih sporočil)

(1) Avdiovizualna komercialna sporočila se morajo povsem jasno prepoznati kot taka.

(2) Prikrito avdiovizualno komercialno sporočilo je prepovedano.

(3) Avdiovizualna komercialna sporočila ne smejo uporabljati tehničnih postopkov, ki uporabnikom ne omogočajo zavestnega zaznavanja takšnih sporočil.

20. člen

(nedopustna avdiovizualna komercialna sporočila)

Avdiovizualna komercialna sporočila ne smejo

- škodljivo vplivati na spoštovanje človekovega dostojanstva;

- vsebovati ali spodbujati kakršnekoli diskriminacije na podlagi spola, rase ali etnične pripadnosti, državljanstva, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti;

- spodbujati vedenja ali dejanj, ki škodujejo ali bi lahko škodovali zdravju ali varnosti ljudi, zaščiti okolja ali kulturne dediščine;

- tržiti s predpisi neskladnih izdelkov, ki niso zdravila, a se predstavljajo z lastnostmi za zdravljenje in preprečevanje bolezni, in predstavljajo tveganje za javno zdravje.

21. člen

(zaščita mladoletnikov v zvezi z avdiovizualnimi komercialnimi sporočili)

Avdiovizualna komercialna sporočila ne smejo povzročati telesne, duševne ali moralne škode mladoletnikom, zato avdiovizualna komercialna sporočila zlasti ne smejo

- spodbujati mladoletnikov, da zaradi svoje neizkušenosti ali lahkovernosti kupujejo ali najemajo proizvode ali storitve;

- spodbujati mladoletnikov, da prepričujejo svoje starše ali druge, naj kupujejo oglaševano blago ali storitve;

- izkoriščati zaupanja mladoletnikov v starše, učitelje ali druge osebe;

- nepremišljeno prikazovati mladoletnikov v nevarnih situacijah.

22. člen

(prepoved avdiovizualnih komercialnih sporočil)

(1) Za avdiovizualna komercialna sporočila za tobak in tobačne izdelke, za elektronske cigarete in posodice za polnjenje elektronskih cigaret, za zdravila ter za alkoholne pijače veljajo predpisi, ki urejajo omejevanje uporabe tobačnih in povezanih izdelkov.

(2) Avdiovizualna komercialna sporočila za zdravstveno dejavnost, zdravstvene storitve ali za izvajalce zdravstvene dejavnosti so prepovedana.

(3) Avdiovizualna komercialna sporočila za odvzem ali zbiranje krvnih komponent ali avdiovizualna komercialna sporočila z navedbo finančnih povračil, nagrad ali drugih ugodnosti krvodajalcem krvnih komponent ali zaradi samooglaševanja na območju Republike Slovenije so prepovedana, razen avdiovizualnih komercialnih sporočil za odvzem ali zbiranje krvnih komponent za izvajanje javne službe transfuzijske dejavnosti na območju Republike Slovenije.

23. člen

(avdiovizualna komercialna sporočila za živila v programskih vsebinah, namenjena otrokom)

(1) Ponudniki avdiovizualnih medijskih storitev morajo oblikovati pravila ravnanja v zvezi z neprimernimi avdiovizualnimi komercialnimi sporočili, ki spremljajo programske vsebine, namenjene otrokom ali so njihov del, o živilih, ki vsebujejo hranila in snovi s hranilnim ali fiziološkim učinkom, kot so zlasti maščobe, transmaščobne kisline, sol ali natrij in sladkorji, katerih prekomerno uživanje v celotni prehrani ni priporočljivo (v nadaljnjem besedilu: pravila ravnanja), in jih javno objaviti.

(2) Pravila ravnanja morajo biti oblikovana na način, da je otrokom omogočen razvoj zdravih prehranskih navad v skladu s prehranskimi smernicami, ki jih objavi minister, pristojen za zdravje.

(3) Ponudniki avdiovizualnih medijskih storitev morajo kopijo pravil ravnanja poslati ministrstvu, pristojnemu za medije, in agenciji v 15 dneh od njihovega sprejetja in jih v enakem roku obvestiti o vsaki njihovi spremembi.

24. člen

(zahteve in omejitve pri sponzoriranju)

(1) V primeru sponzoriranja avdiovizualnih medijskih storitev ali programskih vsebin se na njihovo vsebino in v primeru televizijskih programov na njihov spored ne sme vplivati tako, da bi to posegalo v odgovornost in uredniško neodvisnost ponudnika.

(2) Avdiovizualne medijske storitve ali programske vsebine, ki so sponzorirane, ne smejo neposredno spodbujati nakupa ali najema blaga ali storitev, zlasti ne s posebnim navajanjem tega blaga ali storitev z namenom promocije.

(3) V sponzoriranih programskih vsebinah ni dovoljeno promocijsko umeščanje izdelkov, storitev ali znamke sponzorja.

(4) Gledalci morajo biti jasno seznanjeni o obstoju sponzorstva (napoved sponzorstva). Sponzorirana programska vsebina mora biti jasno označena kot takšna, z navedbo sponzorjevega imena, logotipa oziroma katerega koli drugega njegovega simbola ali razpoznavnega znaka.

(5) Sponzorjevo ime, logotip oziroma katerikoli drugi njegov simbol ali njegov razpoznavni znak mora biti naveden na začetku, po morebitnih prekinitvah in na koncu sponzorirane programske vsebine.

25. člen

(prepoved sponzoriranja)

(1) Sponzoriranje poročil in informativnih programskih vsebin je prepovedano.

(2) Kadar avdiovizualne medijske storitve ali programske vsebine sponzorirajo fizične ali pravne osebe, katerih dejavnost je proizvodnja ali promet z zdravili ali izvajanje zdravstvenih storitev, se lahko promovira ime ali logotip teh oseb, prepovedano pa je promoviranje zdravstvenih storitev in zdravil, ki se predpisujejo in izdajajo samo na recept, oziroma zdravil, za katera oglaševanja ni odobril organ, pristojen za zdravila.

(3) Sponzoriranje s strani fizičnih ali pravnih oseb, katerih dejavnost je proizvodnja ali prodaja tobaka in tobačnih izdelkov, elektronskih cigaret in posodic za ponovno polnjenje elektronskih cigaret, ureja zakon, ki ureja uporabo tobačnih in povezanih izdelkov.

26. člen

(promocijsko umeščanje izdelkov)

(1) Promocijsko umeščanje izdelkov je dovoljeno v vseh avdiovizualnih medijskih storitvah, razen v otroških, verskih in informativnih programskih vsebinah, kot so poročila in dnevnoinformativne oddaje, ter v oddajah za zaščito potrošnikov in svetovalnih oddajah.

(2) Promocijsko umeščanje izdelkov, ki je v skladu s tem zakonom, se ne šteje za prikrito komercialno sporočilo.

(3) Prepovedano je promocijsko umeščanje izdelkov, za katere velja prepoved oglaševanja oziroma prepoved avdiovizualnih komercialnih sporočil v skladu s tem ali drugimi zakoni.

(4) Programske vsebine, ki vsebujejo promocijsko umeščanje izdelkov, morajo izpolnjevati naslednje pogoje

- promocijsko umeščanje izdelkov ne vpliva na vsebino ali razvrstitev v sporedu televizijskega programa ali na razvrstitev v katalogu medijskih storitev na zahtevo tako, da bi posegalo v odgovornost in uredniško neodvisnost ponudnika avdiovizualne medijske storitve;

- s promocijskim umeščanjem izdelkov se neposredno ne spodbuja nakupa ali najema izdelkov ali storitev, zlasti ne s posebnim navajanjem teh izdelkov ali storitev z namenom promocije, ki moti naraven potek vsebine;

- s promocijskim umeščanjem izdelkov izdelkom ali storitvam se ne pripisuje pomena, ki ni povezan s programsko vsebino in se jih vsebinsko neutemeljeno ne postavlja v ospredje;

- gledalca oziroma uporabnika se na promocijsko umeščanje izdelka v programsko vsebino jasno opozori z ustreznim vizualnim simbolom na začetku, po morebitnih prekinitvah in na koncu vsebine. Obveznost označevanja promocijske vsebine ne velja za programsko vsebino, ki je ni niti ustvaril niti naročil ponudnik avdiovizualne medijske vsebine ali z njim povezana oseba.

(5) Določbe tega člena ne veljajo za programske vsebine, nastale pred 19. decembrom 2009.

(6) Agencija s splošnim aktom določi način označevanja programskih vsebin iz četrte alineje četrtega odstavka tega člena.

Šesto poglavje

TELEVIZIJSKO OGLAŠEVANJE IN TELEVIZIJSKA PRODAJA

27. člen

(razpoznavnost in razločevanje televizijskega oglaševanja in televizijske prodaje)

(1) Televizijsko oglaševanje in televizijska prodaja morata biti jasno razpoznavna, tako da ju je mogoče razločiti od uredniško oblikovanih vsebin.

(2) Televizijsko oglaševanje in televizijska prodaja morata biti objavljena v posebnih blokih, tako da sta optično in zvočno jasno ločena od drugih programskih vsebin.

(3) Neodplačno objavljene oglaševalske vsebine morajo biti posebej označene kot takšne.

28. člen

(omejitve televizijskega oglaševanja in televizijske prodaje)

(1) Televizijsko oglaševanje in televizijska prodaja se prek televizijskega programa ne smeta predvajati

- med trajanjem posameznih programskih enot oziroma oddaj, razen če so predvajani na takšen način, da ne trpi vsebinska celovitost oddaje, pri čemer se upoštevajo njena narava in dolžina ter v ta namen predvideni premori v njenem poteku;

- na način, s katerim bi bile kršene pravice imetnikov avtorske in sorodnih pravic.

(2) Pri oddajanju programske enote oziroma oddaje, ki je sestavljena iz medsebojno ločenih samostojnih delov (npr. športni dogodki), lahko televizijski program predvaja televizijsko oglaševanje in televizijsko prodajo le med koncem prejšnjega samostojnega dela in začetkom naslednjega oziroma med prekinitvami in odmori.

(3) Televizijsko oglaševanje in televizijska prodaja nista dovoljena med predvajanjem državne proslave in verskega obreda.

(4) Oddajanje avdiovizualnih del, kot so celovečerni filmi ter televizijski filmi in kulturno-umetniška avdiovizualna dela (razen serijskih filmov, nadaljevank, nanizank in razvedrilnih oddaj), se lahko prekine s televizijskim oglaševanjem in televizijsko prodajo enkrat v rednem časovnem intervalu, ki traja najmanj 30 minut.

(5) Televizijske informativne in dokumentarne oddaje, oddaje z versko vsebino in otroške oddaje, ki so krajše od 30 minut, se ne smejo prekinjati s televizijskim oglaševanjem ali televizijsko prodajo. Če so daljše od 30 minut, veljajo za te oddaje določbe o časovnih intervalih prekinitev iz prejšnjega odstavka. Otroških oddaj se ne sme prekinjati s televizijsko prodajo.

(6) Določbe četrtega odstavka tega člena se ne uporabljajo za televizijske programe Radiotelevizije Slovenija ter za lokalne, regionalne, študentske in nepridobitne televizijske programe.

(7) Določbe tega člena se ne uporabljajo za televizijske programe, namenjene izključno oglaševanju in televizijski prodaji, ter za televizijske programe, namenjene izključno samooglaševanju.

29. člen

(omejitve oglaševanja za posebne televizijske programe)

(1) Radiotelevizija Slovenija ne sme prekinjati televizijskih programskih enot, kot so na primer celovečerni ali televizijski filmi (razen serijskih filmov, nanizank in razvedrilnih oddaj), dnevno informativnih oddaj in oddaj, ki imajo kulturni, umetniški, znanstveni ali izobraževalni značaj, s televizijskim oglaševanjem in televizijsko prodajo, in sicer ne glede na dolžino trajanja posamezne programske enote iz tega člena.

(2) Določbe prejšnjega odstavka se uporabljajo tudi za lokalne, regionalne, študentske in nepridobitne televizijske programe s statusom posebnega pomena.

30. člen

(prepoved televizijske prodaje)

(1) Televizijska prodaja zdravil in televizijska prodaja zdravstvenih storitev sta prepovedani.

(2) Televizijska prodaja tobaka in tobačnih izdelkov, elektronskih cigaret in posodic za ponovno polnjenje elektronskih cigaret ter alkoholnih pijač je prepovedana.

31. člen

(posebne določbe)

(1) Televizijska prodaja mora spoštovati merila iz 21. člena tega zakona in ob tem ne sme ponujati mladoletnikom možnosti sklepanja pogodb za nakup ali najem blaga ali storitev.

(2) Izdajatelji televizijskih programov ne smejo kot pogodbeni partnerji naročnika oglaševalskih vsebin delovati tudi kot njegovi zastopniki pri naročanju blaga in storitev.

(3) Določbe tega zakona, ki urejajo televizijsko oglaševanje, se smiselno uporabljajo za televizijsko prodajo, razen če je z zakonom določeno drugače.

(4) Določbe tega zakona, ki urejajo televizijsko prodajo, se smiselno uporabljajo za televizijska prodajna okna, razen če je z zakonom določeno drugače.

(5) Televizijski programi, namenjeni izključno oglaševanju in televizijski prodaji, ter televizijski programi, namenjeni izključno samooglaševanju, ne smejo razširjati običajnih programskih vsebin, kot so poročila in druge informativne vsebine, športni dogodki, filmi, nadaljevanke in nanizanke, dokumentarni filmi ali drugih podobnih programskih vsebin.

(6) Določbe tega zakona se smiselno uporabljajo za televizijske programe, namenjene izključno oglaševanju in televizijski prodaji, ter za televizijske programe, namenjene izključno samooglaševanju, če ni v zakonu določeno drugače.

32. člen

(omejitve obsega televizijskega oglaševanja in televizijske prodaje)

(1) Skupni obseg televizijskega oglaševanja in televizijske prodaje v televizijskem programu ne sme preseči 20 odstotkov časa med 6. in 18. uro ter 20 odstotkov časa med 18. in 24. uro.

(2) Skupni obseg televizijskega oglaševanja in televizijske prodaje v posameznem televizijskem programu Radiotelevizije Slovenija ne sme preseči 15 odstotkov časa med 6. in 18. uro ter 15 odstotkov časa med 18. in 24. uro.

(3) V času med 18. in 23. uro v posameznem televizijskem programu Radiotelevizije Slovenija ni dovoljeno predvajanje TV prodajnih oken.

(4) V televizijsko oglaševanje in televizijsko prodajo v smislu prvega in drugega odstavka tega člena ne sodijo

- napovedi, ki jih izdajatelj televizijskega programa predvaja v svojih programih v zvezi s svojimi programskimi vsebinami in pomožnimi proizvodi, ki izhajajo neposredno iz njih. Izjema velja tudi za druge subjekte, ki so del iste skupine za razširjanje televizijskih programov;

- sponzorirane napovedi;

- promocijsko umeščanje izdelkov;

- nevtralni okviri med uredniško oblikovanimi programskimi vsebinami in posameznimi oglaševalskimi vsebinami ali prodajnimi vložki.

(5) Omejitev iz prvega in drugega odstavka tega člena se ne nanaša na televizijska prodajna okna.

(6) Omejitve iz tega člena se ne nanašajo na vsebine, ki se skladno s tem zakonom ne štejejo za televizijsko oglaševanje, ter na napovedi sponzorstev.

(7) Določbe tega člena se ne uporabljajo za televizijske programe, namenjene izključno oglaševanju in televizijski prodaji, ter za televizijske programe, namenjene izključno samooglaševanju.

Sedmo poglavje

IZKLJUČNE PRAVICE IN PRAVICA DO KRATKEGA POROČANJA V TELEVIZIJSKIH PROGRAMIH

33. člen

(pravica do kratkega poročanja v televizijskih programih)

(1) Vsak izdajatelj televizijskega programa s sedežem v državi članici Evropske unije, ima pod pravičnimi, razumnimi, nediskriminatornimi in pravočasno objavljenimi pogoji pravico do kratkega poročanja o vseh pomembnih prireditvah in drugih dogodkih v javnem interesu, ki jih ekskluzivno prenaša izdajatelj televizijskega programa, ki spada pod pristojnost Republike Slovenije.

(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka mora izdajatelj televizijskega programa s sedežem v državi članici Evropske unije, zaprositi za dostop izdajatelja televizijskega programa pod pristojnostjo iste države članice Evropske unije, ki je pridobil ekskluzivne pravice.

(3) Za kratko poročanje po tem členu se šteje enkratno predvajanje največ 90 sekund dolgega izseka iz signala izdajatelja televizijskega programa, ki ekskluzivno prenaša dogodek. Izsek se lahko uporabi samo v splošnoinformativnih oddajah in najpozneje naslednji dan po končanju dogodka. Izsek se lahko ponudi prek avdiovizualne medijske storitve na zahtevo le v primeru, če isti ponudnik avdiovizualne medijske storitve ponudi isto programsko vsebino s časovnim zamikom.

(4) Izdajatelji televizijskih programov lahko pri uveljavljanju pravice do kratkega poročanja svobodno izberejo izseke, pri čemer morajo označiti njihov vir.

(5) Morebitno nadomestilo za dostop do izseka ne sme presegati dejanskih dodatnih stroškov, nastalih neposredno zaradi zagotovitve dostopa.

34. člen

(pravica javnosti do spremljanja pomembnejših dogodkov)

(1) Izdajatelj televizijskega programa ne sme na podlagi pridobljenih izključnih pravic prenašati posameznega dogodka, ki je pomemben za javnost v Republiki Sloveniji ali v drugi državi članici Evropske unije, ali podpisnici mednarodne pogodbe, ki zavezuje Republiko Slovenijo, na način, zaradi katerega bi bilo pomembnemu delu gledalcev na tem območju onemogočeno spremljanje tega dogodka na neplačljivem televizijskem programu.

(2) Neplačljivi televizijski program je program, za spremljanje katerega ni potrebno dodatno plačilo, pri čemer se za dodatno plačilo ne šteje plačilo prispevka za programe Radiotelevizije Slovenija in plačilo storitev televizije za programsko shemo, ki je dostopna vsem naročnikom storitev televizije pri posameznem operaterju elektronskih komunikacij. Za prenos se šteje neposreden prenos dogodka ali poznejši prenos, v celoti ali delno, kadar je ta potreben iz objektivnih razlogov ali je v interesu javnosti.

(3) Dogodek iz tega člena lahko prenaša izdajatelj v neplačljivem televizijskem programu, če ima možnost ta televizijski program spremljati vsaj 75 odstotkov prebivalcev Republike Slovenije.

(4) Ne glede na prejšnji odstavek velja, da pogoj 75-odstotnega spremljanja televizijskega programa s strani prebivalcev Republike Slovenije izpolnjujejo vsi prosto dostopni televizijski programi izdajateljev, ki se na območju Republike Slovenije razširjajo na nacionalnem prizemnem radiodifuznem omrežju.

(5) Za namen izračuna odstotka prebivalcev Republike Slovenije, ki lahko spremljajo neplačljiv televizijskega programa iz tega člena, se uporabi seštevek priključkov posameznega operaterja elektronskih komunikacij z vključeno storitvijo televizije, podatek Statističnega urada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: SURS) o povprečni velikosti gospodinjstva in podatek SURS o številu vseh prebivalcev Slovenije.

34.a člen

(način in merila za oblikovanje seznama pomembnejših dogodkov za televizijski prenos)

(1) Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) na predlog Sveta za radiodifuzijo sprejme seznam pomembnejših dogodkov za televizijski prenos iz prejšnjega člena (v nadaljnjem besedilu: seznam), ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije ter v zvezi s tem sprejme druge ustrezne ukrepe v skladu z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Republiko Slovenijo.

(2) Na seznam se lahko uvrsti dogodek, ki izpolnjuje najmanj dve od naslednjih meril

- dogodek je predmet najširšega interesa javnosti in pritegne zanimanje tudi pri osebah, ki običajno ne spremljajo tovrstnih dogodkov;

- dogodek ima poseben kulturni pomen in vlogo pri utrjevanju nacionalne kulturne identitete;

- dogodek vključuje sodelovanje nacionalne reprezentance v določeni športni panogi na pomembnem mednarodnem turnirju oziroma tekmovanju;

- dogodek se je običajno predvajal na neplačljivem televizijskem programu in imel veliko gledanost.

(3) Svet za radiodifuzijo pri oblikovanju osnutka seznama povabi k sodelovanju naslednje zainteresirane strani

- izdajatelje televizijskih programov, ki izpolnjujejo pogoje iz prejšnjega člena za prenos pomembnejših dogodkov,

- predstavnika Republike Slovenije v stalnem odboru Evropske konvencije o čezmejni televiziji,

- Olimpijski komite Slovenije,

- Nacionalni svet za kulturo,

- ministrstvo, pristojno za šport,

- ministrstvo, pristojno za kulturo,

- agencijo,

- Medijsko zbornico.

(4) Svet za radiodifuzijo pripravi osnutek seznama, ki ga pošlje v pregled zainteresiranim stranem iz prejšnjega odstavka. Te se lahko v roku 30 dni po prejemu gradiva pisno opredelijo do osnutka seznama in predlagajo spremembe oziroma dopolnitve.

(5) Svet za radiodifuzijo v roku 30 dneh od poteka roka iz prejšnjega odstavka skliče posvetovanje z zainteresiranimi stranmi iz tretjega odstavka tega člena in na podlagi izida posvetovanja pripravi predlog seznama, ki ga pošlje v sprejem vladi.

(6) Svet za radiodifuzijo na vsake tri leta pregleda seznam in pripravi predlog njegovih sprememb oziroma dopolnitev.

Osmo poglavje

IZVAJANJE DEJAVNOSTI PONUJANJA AVDIOVIZUALNIH MEDIJSKIH STORITEV

35. člen

(televizijska dejavnost)

Izdajatelj televizijskega programa izvaja televizijsko dejavnost na podlagi in v skladu z dovoljenjem za izvajanje televizijske dejavnosti, kot ga določa zakon, ki ureja medije.

35.a člen

(tematski televizijski program)

(1) Tematski televizijski program je televizijski program, ki je namenjen specifičnemu segmentu gledalcev in prek katerega se razširjajo izključno tematsko oziroma žanrsko istovrstne programske vsebine.

(2) Agencija določi vrsto tematskega televizijskega programa v dovoljenju za izvajanje televizijske dejavnosti na podlagi vloge izdajatelja in ob smiselni uporabi zakona, ki ureja medije, o dovoljenju za izvajanje radijske ali televizijske dejavnosti.

(3) Za tematske televizijske programe ne veljajo obveznosti o doseganju programskih deležev, kot jih določa zakon, ki ureja medije.

(4) Agencija v soglasju z ministrstvom, pristojnim za kulturo, v splošnem aktu določi vrste tematskih televizijskih programov, njihove značilnosti oziroma programske vsebine, ki jih ti programi lahko razširjajo, in programske zahteve, ki jih mora izdajatelj določiti v vlogi, ter pogoje, pod katerimi jih lahko spreminja.

36. člen

(priglasitev avdiovizualnih medijskih storitev na zahtevo in storitev platform za izmenjavo videov)

(1) Ponudnik avdiovizualne medijske storitve na zahtevo in ponudnik platforme za izmenjavo videov mora svojo storitev, njeno spremembo ali prenehanje priglasiti agenciji.

(2) V obvestilu iz prejšnjega odstavka morajo biti navedeni podatki, ki jih agencija potrebuje za obdelovanje uradne evidence ponudnikov storitev in za njihov nadzor po tem zakonu, in sicer

- ime storitve in njena identifikacija,

- osebno ime, naslov in davčna številka za fizične osebe,

- firma, sedež, davčna številka, matična številka in zakoniti zastopnik za pravne osebe,

- sedež uredništva za ponudnike avdiovizualnih medijskih storitev na zahtevo,

- druge podatke, ki vplivajo na pristojnost Republike Slovenije v skladu s 4. ali 38.a členom tega zakona,

- vrsta storitve in njen kratek opis,

- datum začetka, spremembe ali prenehanja zagotavljanja storitve.

(3) Spremembo podatkov iz prejšnjega odstavka mora ponudnik agenciji sporočiti v 14 dneh od nastanka spremembe.

(4) Agencija v sedmih dneh po prejemu obvestila z vsemi potrebnimi podatki iz drugega odstavka tega člena, vpiše spremembe v uradno evidenco in ponudniku pošlje potrdilo o dejstvih iz uradne evidence.

(5) Agencija v sedmih dneh po prejemu obvestila, ki ne vsebuje vseh potrebnih podatkov iz drugega odstavka tega člena, ponudnika pozove, da je obvestilo treba dopolniti v roku, ki ne sme biti krajši od osem dni.

(6) Agencija s splošnim aktom podrobneje predpiše vsebino in obliko obvestila iz prvega odstavka tega člena ter vsebino podatkov iz drugega odstavka tega člena. Agencija s splošnim aktom določi tudi obliko in vsebino potrdila iz četrtega odstavka tega člena.

37. člen

(uradne evidence)

(1) Agencija upravlja naslednji uradne evidence

- evidenco imetnikov dovoljenj za izvajanje televizijske dejavnosti;

- evidenco ponudnikov avdiovizualnih medijskih storitev na zahtevo;

- evidenco ponudnikov platform za izmenjavo videov.

(2) Uradne evidence iz prejšnjega odstavka agencija upravlja kot med seboj povezano informatizirano bazo.

(3) V uradni evidenci imetnikov dovoljenj za izvajanje televizijske dejavnosti agencija obdeluje naslednje podatke

- ime televizijskega programa in njegova identifikacija,

- osebno ime, naslov in davčna številka za fizične osebe,

- firma, sedež, davčna številka, matična številka in zakoniti zastopnik za pravne osebe,

- datum začetka veljavnosti dovoljenja,

- številka odločbe o dovoljenju,

- poravnavanje obveznosti imetnika odločbe o dovoljenju, ki izvirajo iz tega zakona,

- navedba merila iz 4. člena tega zakona, na podlagi katerega izdajatelj televizijskega programa spada pod pristojnost Republike Slovenije.

(4) V uradni evidenci ponudnikov avdiovizualnih medijskih storitev na zahtevo agencija obdeluje naslednje podatke

- ime storitve in njena identifikacija,

- osebno ime, naslov in davčna številka za fizične osebe,

- firma, sedež, davčna številka, matična številka in zakoniti zastopnik za pravne osebe,

- sedež uredništva,

- obvestilo o začetku zagotavljanja storitve,

- datum začetka, spremembe ali prenehanja zagotavljanja storitve,

- poravnavanje obveznosti ponudnikov, ki izvirajo iz tega zakona,

- navedba merila iz 4. člena tega zakona, na podlagi katerega ponudnik avdiovizualne medijske storitve na zahtevo spada pod pristojnost Republike Slovenije.

(5) V uradni evidenci ponudnikov platform za izmenjavo videov agencija obdeluje naslednje podatke

- ime platforme in njena identifikacija,

- osebno ime, naslov in davčna številka za fizične osebe,

- firma, sedež, davčna številka, matična številka in zakoniti zastopnik za pravne osebe,

- navedba merila iz 38.a člena tega zakona, na podlagi katerega platforma spada pod pristojnost Republike Slovenije,

- poravnane obveznosti ponudnikov, ki izvirajo iz tega zakona.

(6) Agencija podatke iz evidenc iz tega člena posreduje Evropski komisiji. Prav tako ji posreduje vsako spremembo teh podatkov.

(7) Agencija obdeluje osebne podatke iz tega člena z namenom izvajanja nadzora nad določbami tega zakona.

(8) Agencija podatke iz tega člena pridobiva tudi iz uradnih evidenc drugih državnih organov in z neposredno računalniško oziroma elektronsko povezavo.

(9) Agencija obdeluje podatke iz tega člena, dokler izdajatelj izvaja televizijsko dejavnost oziroma dokler ponudnik zagotavlja svojo storitev, nato pa jih hrani trajno.

38. člen

(plačilo na podlagi dovoljenja ali vpisa)

(1) Na podlagi veljavnega dovoljenja za izvajanje televizijske dejavnosti oziroma vpisa v uradno evidenco ponudnikov avdiovizualnih medijskih storitev na zahtevo oziroma vpisa v uradno evidenco ponudnikov platform za izmenjavo videov, so izdajatelji televizijskih programov oziroma ponudniki avdiovizualnih medijskih storitev na zahtevo oziroma ponudniki platform za izmenjavo videov zavezanci za letno plačilo agenciji (v nadaljnjem besedilu: zavezanec). Plačilo v skladu s tem členom krije stroške, ki jih ima agencija z izvrševanjem svojih pristojnosti v skladu s tem zakonom.

(2) Način izračuna plačila iz tega člena predpiše minister, pristojen za medije. Pri načinu izračuna plačila se upoštevata višina letnega prihodka zavezanca ter vrsta programa oziroma storitve. Glede na višino letnega prihodka in vrsto storitve so zavezanci razvrščeni v razrede. Višina plačila zavezancev, razvrščenih v isti razred, je enaka.

(3) Zavezanec vsako leto do 31. marca obvesti agencijo o višini prihodkov iz prejšnjega odstavka iz preteklega leta (v nadaljnjem besedilu: letni prihodek zavezanca). Če zavezanec do roka agenciji ne posreduje podatkov o letnem prihodku zavezanca, agencija kot letni prihodek zavezanca iz prejšnjega odstavka upošteva celotni prihodek zavezanca iz preteklega leta, pridobljen na podlagi podatkov iz evidenc Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (v nadaljnjem besedilu: AJPES), in zavezancu v skrajšanem postopku izda odločbo o odmeri plačila. Zavezanec letni prihodek zavezanca, ki ga sporoči agenciji na podlagi tega člena, vodi v posebni računovodski evidenci oziroma kontu, ločeno od drugih prihodkov, v skladu s predpisi, ki urejajo računovodstvo. V letni prihodek zavezanca na podlagi določb tega zakona se vštevajo

- prihodki od trženja televizijskih programov oziroma trženja oglaševalskega časa (prihodki iz televizijskega oglaševanja in televizijske prodaje ter prihodki iz sponzoriranja in promocijskega umeščanja izdelkov v televizijskih programih oziroma v avdiovizualnih medijskih storitvah na zahtevo);

- prihodki od oglaševanja na platformah za izmenjavo videov;

- prihodki od prodaje programskega časa oziroma prostora znotraj televizijskih programov oziroma avdiovizualnih medijskih storitev na zahtevo;

- prihodki od plačljivih telefonskih klicev znotraj programskih vsebin televizijskega programa oziroma avdiovizualne medijske storitve na zahtevo;

- prihodki od plačil operaterjev oziroma končnih uporabnikov;

- prihodki od prodaje lastnih programskih vsebin, predvajanih v lastnem programu oziroma v avdiovizualni medijski storitvi na zahtevo, drugim naročnikom;

- prihodki od prispevka za opravljanje radijske in televizijske dejavnosti Radiotelevizije Slovenije, ki se nanašajo na izvajanje televizijske dejavnosti oziroma dejavnost ponujanja avdiovizualne medijske storitve na zahtevo.

(4) Agencija ali pooblaščeni revizor lahko zahtevata dokumentacijo in opravita pregled podatkov ter ocenita letni prihodek zavezanca. Za namen ocene prihodka lahko agencija ali pooblaščeni revizor od zavezanca zahtevata predložitev dokazil o njegovih celotnih prihodkih, razvidnih iz evidenc AJPES. Če ocenjeni prihodek bistveno odstopa od sporočenega prihodka iz tretjega odstavka tega člena, agencija pri izračunu upošteva ocenjeni prihodek, stroški postopka pa v tem primeru bremenijo zavezanca.

(5) Če zavezanec s predložitvijo dokazil ne uspe izkazati razlike med svojimi celotnimi prihodki, razvidnimi iz evidenc AJPES, in sporočenim letnim prihodkom iz tretjega odstavka tega člena oziroma na poziv agencije ne predloži dokazil o prihodkih iz četrtega odstavka tega člena, predstavljajo celotni prihodki zavezanca, razvidni iz evidenc AJPES, osnovo za letno plačilo agencije, zmanjšano za višino prihodkov, za katere je zavezanec nedvomno dokazal, da ne izvirajo iz televizijske dejavnosti oziroma dejavnosti ponujanja avdiovizualnih medijskih storitev na zahtevo ali iz storitev platform za izmenjavo videov.

(6) Agencija lahko za zagotovitev sredstev za izvrševanje svojih pristojnosti na podlagi tega zakona izdaja začasne odločbe o letnem plačilu po pravilih skrajšanega postopka pred končanjem postopka v zvezi z letnimi plačili. V takem primeru predstavlja sporočeni letni prihodek zavezanca začasno osnovo za letno plačilo, ki se upošteva pri končnem izračunu letnega plačila zavezanca.

(7) Višina plačil na podlagi tega člena se določi z določitvijo vrednosti tarife v splošnem aktu agencije. Pri določitvi vrednosti tarife agencija upošteva potrebno pokrivanje stroškov iz prvega odstavka tega člena glede na načrtovane cilje in naloge, določene v programu dela agencije, ter glede na saldo finančnih sredstev iz preteklega leta. Tarifa vsebuje posebno obrazložitev, v kateri se navedejo razlogi za sprejetje ali spremembo višine tarife ter cilji, ki bodo na ta način doseženi. Tarifa se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije skupaj z obrazložitvijo in začne veljati dan po objavi.

(8) Pred izdajo ali spremembo tarife agencija predvidi stroške iz prvega odstavka tega člena ter določi rok, ki ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od dveh mesecev, v katerem so zavezanci iz prvega odstavka tega člena pozvani, da predložijo svoja mnenja, pripombe in predloge glede načrtovane izdaje ali spremembe tarife. Pred izdajo ali spremembo tarife agencija pridobi predhodno soglasje vlade.

Osmo a poglavje

STORITVE PLATFORM ZA IZMENJAVO VIDEOV

38.a člen

(pristojnost nad ponudniki storitev platform za izmenjavo videov)

(1) Ponudnik storitve platforme za izmenjavo videov spada pod pristojnost Republike Slovenije, če ima sedež v Republiki Sloveniji.

(2) Šteje se, da ima ponudnik storitve platforme za izmenjavo videov, ki nima sedeža na ozemlju nobene države članice Evropske unije, sedež v Republiki Sloveniji, če

- ima matično ali odvisno podjetje s sedežem na ozemlju Republike Slovenije;

- je del skupine, v kateri je tudi podjetje, ki ima sedež v Republiki Sloveniji.

(3) Če imajo matično, odvisno ali druga podjetja iz skupine sedeže v različnih državah članicah Evropske unije, se šteje, da ima ponudnik platforme za izmenjavo videov sedež, kjer ima sedež njegovo matično podjetje. Če to ne obstaja, ima sedež, kjer ima sedež njegovo odvisno podjetje. Če tudi to ne obstaja, pa ima sedež, kjer ima sedež drugo podjetje iz skupine.

(4) Če imajo odvisna podjetja sedeže v različnih državah članicah, se šteje, da ima ponudnik platforme za izmenjavo videov sedež v državi članici Evropske unije, v kateri je eno izmed odvisnih podjetji prvič začelo opravljati dejavnost, če vzdržuje stabilno in učinkovito vez z gospodarstvom te države.

(5) Če imajo podjetja iz skupine sedeže v različnih državah članicah Evropske unije, se šteje, da ima ponudnik platforme za izmenjavo videov sedež v državi članici Evropske unije, v kateri je prvo izmed podjetji iz skupine začelo opravljati dejavnost, če vzdržuje stabilno in učinkovito vez z gospodarstvom te države.

38.b člen

(zaščitni ukrepi ponudnikov storitev platform za izmenjavo videov)

(1) Ponudniki platform za izmenjavo videov v pristojnosti Republike Slovenije sprejmejo ustrezne ukrepe za zaščito

- otrok pred programi, videi in avdiovizualnimi komercialnimi sporočili, ki bi lahko škodovali njihovemu telesnemu, duševnemu ali moralnemu razvoju;

- splošne javnosti pred programi, videi in avdiovizualnimi komercialnimi sporočili, s katerimi se spodbuja nasilje ali sovraštvo do skupine oseb ali člana take skupine na podlagi spola, rase, barve kože, etničnega ali socialnega porekla, genetskih značilnosti, jezika, vere ali prepričanja, političnega ali drugega mnenja, državljanstva, pripadnosti narodnostni manjšini, premoženja, rojstva, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti;

- splošne javnosti pred programi, videi in avdiovizualnimi sporočili, katerih razširjanje predstavlja kaznivo dejanje ščuvanja in javnega poveličevanja terorističnih dejanj, kaznivo dejanje prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva ali kaznivo dejanje javnega spodbujanja sovraštva, nasilja in nestrpnosti.

(2) Ponudniki platform za izmenjavo videov oblikujejo in javno objavijo pravila, v katerih določijo

- prepoved objavljanja videov, ki so v nasprotju z določbami prejšnjega odstavka;

- možnost podaje prijave zaradi kršitve navedenih pravil;

- postopek za obravnavo prijav kršitev pravil;

- ukrepe za odstranitev nezakonite vsebine oziroma prenehanje njenega razširjanja;

- postopek obravnave pritožb zoper ukrepe iz prejšnje alineje.

(3) Sistem za podajo prijave iz prejšnjega odstavka mora biti pregleden in uporabniku prijazen. Prijavitelj mora biti najkasneje v 15 dneh od podaje prijave pisno obveščen o tem, kako je bila njegova prijava rešena.

(4) V primeru uvedbe ukrepov iz četrte alineje drugega odstavka tega člena ponudnik platforme za izmenjavo videov uporabnika, ki je video naložil na platformo, obvesti o razlogih za prenehanje razširjanja nezakonite vsebine. Uporabnik se zoper uvedene ukrepe lahko pritoži ponudniku platforme za izmenjavo videov. Ponudnik platforme za izmenjavo videov sporni video shrani za primer pritožbe.

(5) Ponudnik platforme za izmenjavo videov mora v najkrajšem možnem času, vendar najpozneje v 15 dneh, obravnavati pritožbo uporabnika in v primeru pozitivno rešene pritožbe vrniti video v stanje pred uvedbo ukrepov, v primeru negativno rešene pritožbe pa uporabniku pisno obrazložiti razloge, zaradi katerih so bili ukrepi uvedeni, ter odgovoriti na pritožbene navedbe.

(6) Če ponudnik platforme za izmenjavo videov v roku iz prejšnjega odstavka pritožbi ne ugodi, se lahko uporabnik pritoži na agencijo v skladu z 38.c členom tega zakona.

(7) Ukrepi za zagotovitev izvajanja določb prve alineje prvega odstavka tega člena so zlasti

- vzpostavitev in upravljanje sistema za preverjanje starosti uporabnikov platform za izmenjavo videov;

- zagotavljanje sistema starševskega nadzora, ki ga upravlja končni uporabnik.

(8) Podatki, ki jih na podlagi ukrepov iz tega člena zberejo ali drugače ustvarijo ponudniki platform za izmenjavo videov, se lahko obdelujejo le za namene preverjanja starosti uporabnikov.

(9) Ukrepi iz tega člena ne smejo voditi do ukrepov predhodnega nadzora ali filtriranja vsebine pri nalaganju na platformo, ki niso skladni z zakonom, ki ureja elektronsko poslovanje na trgu.

38.c člen

(izvensodno reševanje sporov med uporabniki in ponudniki platform za izmenjavo videov)

(1) Če ponudnik platforme za izmenjavo videov pritožbi uporabnika v zvezi z ukrepi iz prejšnjega člena ne ugodi, ima uporabnik pravico pred agencijo vložiti predlog za rešitev spora.

(2) Če katera koli stranka med postopkom reševanja spora pred agencijo o isti zadevi sproži pravdo pred pristojnim sodiščem ali zahtevek za rešitev spora umakne, se postopek reševanja spora pred agencijo ustavi.

(3) Uporabnik lahko predlog za rešitev spora pred agencijo vloži najpozneje v 15 dneh od dneva, ko je od ponudnika platforme za izmenjavo videov prejel odgovor, da njegovi pritožbi ne bo ugodil, oziroma v 15 dneh od poteka roka iz petega odstavka prejšnjega člena.

(4) Agencija si prizadeva rešiti spor v posredovalnem postopku z uporabo mediacijskih tehnik in iskanjem sporazumne rešitve v najkrajšem možnem času, vendar najkasneje v dveh mesecih od uvedbe postopka reševanja spora. Če sporazumna rešitev spora med uporabnikom in ponudnikom platforme za izmenjavo videov ni mogoča, agencija postopek nadaljuje in o sporu odloči z upravno odločbo.

(5) Agencija izda odločbo iz prejšnjega odstavka v najkrajšem možnem času, vendar najkasneje v štirih mesecih od uvedbe postopka reševanja spora.

(6) Če agencija vlagatelju predloga za rešitev spora pošlje predlog za sporazumno rešitev, ki ga je pripravila nasprotna stran, vlagatelj pa nanj v za to postavljenem roku ne odgovori, se šteje, da sporazumna rešitev spora ni mogoča, in o sporu odloči z odločbo. Agencija mora vlagatelja predloga za rešitev spora opozoriti na posledice, če v določenem roku ne odgovori na posredovani predlog za sporazumno rešitev spora.

(7) Če vlagatelj predloga za rešitev spora ne pride na ustno obravnavo, čeprav je bil nanjo pravilno vabljen, in v določenem roku ne odgovori na prejeti zapisnik o opravljeni ustni obravnavi, se šteje, da je zahtevek umaknil. Agencija mora vlagatelja predloga za rešitev spora opozoriti na posledice, če v določenem roku ne odgovori na predloženi zapisnik.

(8) V postopku reševanja sporov agencija uporablja določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek, kadar s tem zakonom ni določeno drugače. Agencija pravila o izvensodnem reševanju sporov med uporabniki in ponudniki platform za izmenjavo videov natančneje opredeli v splošnem aktu.

(9) V postopku reševanja sporov vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

38.č člen

(avdiovizualna komercialna sporočila na platformah za izmenjavo videov)

(1) Za avdiovizualna komercialna sporočila, ki jih ponudniki platform za izmenjavo videov sami tržijo, prodajajo ali urejajo, veljajo določbe 19. do 22. člena tega zakona.

(2) Ponudniki platform za izmenjavo videov v skladu s svojimi možnostmi sprejmejo ustrezne ukrepe za zagotovitev, da avdiovizualna komercialna sporočila, ki jih sami ne tržijo, prodajajo ali urejajo, izpolnjujejo zahteve iz 19. do 22. člena tega zakona. Navedene zahteve vključijo med splošne pogoje, ki veljajo za platformo za izmenjavo videov.

(3) Ponudniki platform za izmenjavo videov jasno obvestijo uporabnike, kadar programi in videi, ki jih ustvarijo uporabniki, vsebujejo avdiovizualna komercialna sporočila, če so taka sporočila prijavljena. Ponudniki platforme zagotovijo funkcijo, s katero lahko uporabniki, ki na platformo naložijo videe, če so s tem seznanjeni ali če je mogoče upravičeno pričakovati, da so s tem seznanjeni, izjavijo, ali ti videi vsebujejo avdiovizualna komercialna sporočila.

(4) Za izpolnitev zahtev iz tega člena in za izpolnitev zahtev iz prvega odstavka 38.b člena tega zakona, ki se nanašajo na avdiovizualna komercialna sporočila, ponudniki platform za izmenjavo videov izberejo ustrezne ukrepe glede na naravo zadevne vsebine, škodo, ki jo lahko ta povzroči, značilnosti kategorije oseb, ki jih je treba varovati, ter glede na pravice in legitimne interese ponudnikov platform za izmenjavo videov, uporabnikov, ki so ustvarili ali na platformo naložili vsebino, in glede na splošni javni interes. Ukrepi morajo biti izvedljivi in sorazmerni ter ob upoštevanju obsega storitve platforme za izmenjavo videov in narave ponujenih storitev. Ukrepi iz tega člena ne smejo voditi do ukrepov predhodnega nadzora ali filtriranja vsebine pri nalaganju na platformo, neskladnih z zakonom, ki ureja elektronsko poslovanje na trgu.

Deveto poglavje

NADZOR

39. člen

(upravni in inšpekcijski nadzor nad izvajanjem zakona)

(1) Upravni in inšpekcijski nadzor nad izvajanjem tega zakona in Uredbe (EU) 2017/1128 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. julija 2017 o čezmejni prenosljivosti storitev spletnih vsebin na notranjem trgu (UL L št. 168/1 z dne 30. 6. 2017) izvaja agencija.

(2) Pooblaščena oseba agencije, kot jo določa zakon, ki ureja elektronske komunikacije, ima v primeru kršitev določb tega zakona, če s tem zakonom ni drugače določeno, pravico in dolžnost

- odrediti ukrepe za odpravo nepravilnosti in pomanjkljivosti na način in v roku, ki ga sam določi;

- izvesti postopke v skladu z zakonom o prekrških;

- naznaniti kaznivo dejanje ali kazensko ovadbo za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti;

- predlagati pristojnemu organu sprejem ukrepov.

(3) Agencija lahko v primeru kršitev določb tega zakona v okviru inšpekcijskega nadzora

- začasno prekliče dovoljenje izdajatelju televizijskega programa;

- razveljavi dovoljenje izdajatelju televizijskega programa.

(4) V primerih, ko ponudnik, ki ne sodi pod pristojnost Republike Slovenije oziroma pod pristojnost kake druge države članice Evropske unije, ali podpisnice Evropske konvencije o čezmejni televiziji Sveta Evrope, razširja programske vsebine, ki očitno, resno ali huje kršijo varstvo otrok in mladoletnikov, kot je zagotovljeno s tem zakonom in v skladu z veljavnim pravnim redom v Republiki Sloveniji, ali kadar tak ponudnik z razširjanjem programskih vsebin spodbuja k narodni, rasni, verski, spolni ali drugi neenakopravnosti, k nasilju in vojni, ter izziva narodno, rasno, versko, spolno ali drugo sovraštvo in nestrpnost ali drugače očitno, resno ali huje krši pravni red Republike Slovenije, lahko pooblaščena oseba agencije operaterju elektronskih komunikacij, ki omogoča njegovo razširjanje, izreče ukrepe iz drugega odstavka tega člena.

(5) V postopku nadzora po tem zakonu se uporabljajo določbe zakona, ki ureja inšpekcijski nadzor, če s tem zakonom ni drugače določeno.

40. člen

(obvezna hramba posnetkov in podatkov)

(1) Izdajatelji televizijskih programov morajo najmanj šest mesecev hraniti posnetke vsakega posameznega dneva programa z vsemi objavljenimi programskimi, oglaševalskimi in drugimi vsebinami, kakor so bile zaporedno predvajane v 24 urah, v obliki in na način, ki ju podrobneje predpiše agencija.

(2) Ponudniki avdiovizualnih medijskih storitev na zahtevo morajo najmanj šest mesecev hraniti posnetke programskih vsebin ter spremljajočih oglaševalskih in drugih vsebin, po tem ko so jih zadnjič ponudili za ogled ali poslušanje, s spremljajočimi podatki ter v obliki in na način, ki ju podrobneje predpiše agencija.

(3) Izdajatelji televizijskih programov morajo poleg posnetkov iz prvega odstavka tega člena najmanj šest mesecev za vsak dan posebej hraniti tudi podatke o vseh predvajanih programskih, oglaševalskih in drugih vsebinah. Podatki morajo vsebovati informacije o datumu predvajanja vsebine, začetnem času, njenem trajanju, naslovu, vrsti in zvrsti vsebine ter informacije o vrsti produkcije in producentu, kot jih podrobneje določi agencija.

(4) Ponudniki avdiovizualnih medijskih storitev na zahtevo morajo poleg posnetkov iz drugega odstavka tega člena najmanj šest mesecev za vsak dan posebej hraniti tudi podatke o vseh predvajanih programskih, oglaševalskih in drugih vsebinah. Podatki morajo vsebovati informacije o naslovu, o časovnem intervalu, ko je bila vsebina na voljo uporabnikom, trajanju vsebine, vrsti in zvrsti vsebine ter informacije o vrsti produkcije in producentu, kot jih podrobneje določi agencija.

(5) Izdajatelji televizijskih programov in ponudniki avdiovizualnih medijskih storitev na zahtevo morajo najmanj eno leto hraniti podatke o predvajanih evropskih avdiovizualnih delih in evropskih avdiovizualnih delih neodvisnih producentov v letnem oddajnem času za preteklo koledarsko leto. Podatki morajo vsebovati informacije o datumu in času, ko so bila predvajana ali na voljo za ogled, trajanju, naslovu, vrsti in zvrsti dela ter o vrsti produkcije in producentu, kakor jih podrobneje določi agencija.

(6) Ponudniki platform za izmenjavo videov

- najmanj šest mesecev od prejema pritožbe uporabnika hranijo videe, če so ti predmet pritožbe iz četrtega odstavka 38.b člena tega zakona;

- najmanj šest mesecev od objave hranijo posnetke avdiovizualnih komercialnih sporočil iz 38.č člena tega zakona.

(7) V primeru tehnične okvare, zaradi katere izdajatelj oziroma ponudnik ni shranil določenega dela predvajane avdiovizualne vsebine, je izdajatelj oziroma ponudnik o okvari in obsegu neposnete predvajane ali ponujene programske vsebine dolžan v treh dneh od nastanka okvare pisno obvestiti agencijo.

41. člen

(pošiljanje podatkov in dostop do vsebin ali storitev)

(1) Ponudniki avdiovizualnih medijskih storitev in platform za izmenjavo videov ter operaterji elektronskih komunikacij, ki ponujajo oziroma tržijo avdiovizualne medijske storitve ali so v pogodbenem oziroma poslovnem odnosu s ponudnikom avdiovizualne medijske storitve, so dolžni poslati agenciji resnične in popolne podatke, s katerimi razpolagajo, kadar so ti podatki potrebni za izvajanje pristojnosti agencije in izpolnjevanje programskih zahtev in omejitev, ki jih določa ta zakon, ter za jasno opredeljene statistične namene in analize v zvezi z izvajanjem pristojnosti agencije na področju avdiovizualnih medijskih storitev.

(2) Ponudniki avdiovizualnih medijskih storitev in platform za izmenjavo videov ter operaterji elektronskih komunikacij, ki ponujajo oziroma tržijo avdiovizualne medijske storitve ali so v pogodbenem oziroma poslovnem odnosu s ponudnikom avdiovizualne medijske storitve, so agenciji dolžni omogočiti neomejen dostop do programskih vsebin in storitev, ki jih nudijo uporabnikom, kadar so potrebne za izvajanje pristojnosti agencije in izpolnjevanje programskih zahtev in omejitev, ki jih določa ta zakon.

(3) Podatki ter programske vsebine in storitve se pošljejo ali dajo na voljo na podlagi pisne zahteve agencije, brezplačno, v obsegu in roku ter v obliki in na način, določenih v zahtevi.

(4) Podatki, ki se zahtevajo, morajo biti sorazmerni z namenom, za katerega bodo uporabljeni. Agencija mora v zahtevi navesti namen uporabe zahtevanih podatkov.

(5) Določbe tega člena se uporabljajo tudi za pošiljanje posnetkov programskih vsebin oziroma podatkov, za katere velja obveznost hrambe iz prejšnjega člena.

42. člen

(metodologija nadzorstva avdiovizualnih medijskih storitev in platform za izmenjavo videov)

(1) Agencija s splošnim aktom podrobneje določi

- način ugotavljanja izpolnjevanja zahtev in omejitev za avdiovizualne medijske storitve in storitve platform za izmenjavo videov iz tega zakona;

- klasifikacijo programskih vsebin, avdiovizualnih komercialnih sporočil ter drugih vsebin, ki izhajajo iz tega zakona.

(2) Agencija lahko s splošnim aktom podrobneje uredi tudi druga vprašanja, ki se pojavijo pri izvrševanju posameznih določb tega zakona iz njene pristojnosti.

Deseto poglavje

KAZENSKE DOLOČBE

43. člen

(1) Z globo od 6.000 do 60.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, če

1. prek avdiovizualne medijske storitve prizadene telesni, duševni ali moralni razvoj otrok in mladoletnikov (drugi odstavek 10. člena);

2. prek avdiovizualne medijske storitve otroka ali mladoletnika izpostavlja samovoljnemu ali nezakonitemu vmešavanju v njegovo zasebno življenje, družino ali dom, ali nezakonitim napadom zoper njegovo čast in ugled (tretji odstavek 10. člena);

3. pred začetkom predvajanja programske vsebine iz prvega odstavka 14. člena ne objavi ustreznega akustičnega in vizualnega opozorila ali če programska vsebina med predvajanjem ni ves čas označena z ustreznim vizualnim simbolom (drugi odstavek 14. člena);

4. se v informativni programski vsebini pojavijo prizori, ki bi lahko škodovali telesnemu, duševnemu ali moralnemu razvoju otrok, ter se upravičeno predvajajo z namenom informiranja javnosti (prizori prometnih in naravnih nesreč ter njihovih žrtev, prizori vojnega nasilja ipd.), ni dovolj zgodaj pred njihovim predvajanjem objavljeno ustrezno opozorilo voditelja oddaje gledalcem oziroma drugo ustrezno opozorilo (tretji odstavek 14. člena);

5. na linearni avdiovizualni medijski storitvi predvaja programsko vsebino iz prvega odstavka 14. člena tega zakona, ki ni primerna za otroke do 15. leta, v nasprotju s časovnimi omejitvami iz petega odstavka 14. člena tega zakona (peti odstavek 14. člena);

6. na linearni avdiovizualni medijski storitvi predvaja programsko vsebino, ki ni primerna za otroke do 18. leta, v nasprotju s časovnimi omejitvami iz šestega odstavka 14. člena tega zakona, ali če ta programska vsebina na nelinearni avdiovizualni medijski storitvi ni zaščitena s tehnično zaščito (šesti odstavek 14. člena);

7. predvaja vsebino za odrasle brez tehnične zaščite, ki bi zagotavljala, da je otroci praviloma ne bi mogli slišati ali videti (sedmi odstavek 14. člena);

8. delež evropskih avdiovizualnih del ne obsega najmanj 50 odstotkov letnega oddajnega časa njegovega televizijskega programa (prvi odstavek 16. člena);

9. delež evropskih ali slovenskih del v katalogu ponudnika avdiovizualne medijske storitve na zahtevo v posameznem koledarskem letu ne obsega najmanj 30 ali 5 odstotkov celotnega števila del (drugi odstavek 16. člena) ali če ta evropska ali slovenska dela niso postavljena na opazno mesto in ustrezno promovirana v skladu s tretjim odstavkom 16. člena tega zakona;

10. ne dosega najmanj desetodstotnega deleža evropskih avdiovizualnih del neodvisnih producentov v letnem oddajnem času njegovega televizijskega programa (prvi odstavek 17. člena);

11. vsaj polovica evropskih avdiovizualnih del neodvisnih producentov iz prvega odstavka 17. člena tega zakona v njegovem televizijskem programu ni izdelana v zadnjih petih letih (drugi odstavek 17. člena);

12. z razširjanjem avdiovizualnih komercialnih sporočil škodljivo vpliva na spoštovanje človekovega dostojanstva ali ta vsebujejo ali spodbujajo kakršno koli diskriminacijo na podlagi spola, rase ali etnične pripadnosti, državljanstva, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti ali spodbujajo vedenja ali dejanja oziroma trženje z zakonodajo neskladnih izdelkov, ki škodujejo ali bi lahko škodovala zdravju ali varnosti ljudi, zaščiti okolja ali kulturne dediščine (20. člen);

13. z razširjanjem avdiovizualnih komercialnih sporočil povzroči telesno, moralno ali duševno škodo mladoletnikom, zlasti tako, da s tem spodbuja mladoletnike, da bi zaradi svoje neizkušenosti ali lahkovernosti kupovali ali najemali proizvode ali storitve; ali da s tem spodbuja mladoletnike, da bi prepričevali svoje starše ali druge, naj kupujejo oglaševano blago ali storitve; ali da s tem izkorišča zaupanje mladoletnikov v starše, učitelje ali druge osebe; ali da s tem nepremišljeno prikazuje mladoletnike v nevarnih situacijah (21. člen);

14. skupni obseg televizijskega oglaševanja in televizijske prodaje v televizijskem programu pravne osebe presega največji skupni obseg, ki je določen v prvem in drugem odstavku 32. člena;

15. zavezanec letnega prihodka, ki ga sporoča agenciji, ne vodi v posebni računovodski evidenci oziroma kontu, ločeno od ostalih prihodkov, v skladu s predpisi, ki urejajo računovodstvo (tretji odstavek 38. člena);

16. ponudnik platforme za izmenjavo videov v pristojnosti Republike Slovenije ne sprejme ukrepov za zaščito v skladu s prvim odstavkom 38.b člena tega zakona ali četrtim odstavkom 38.č člena tega zakona ali če ne oblikuje in javno objavi pravil v skladu z drugim odstavkom 38.b člena tega zakona (prvi in drugi odstavek 38.b člena in četrti odstavek 38.č člena.

(2) Z globo od 3.000 do 30.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.

(3) Z globo 600 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, in odgovorna oseba v državnem organu ali v samoupravni lokalni skupnosti.

(4) Z globo 300 eurov se kaznuje posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

43.a člen

(1) Z globo od 3.000 do 30.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, če

1. razširja avdiovizualna komercialna sporočila, ki niso povsem jasno prepoznavna kot taka (prvi odstavek 19. člena);

2. objavlja prikrita avdiovizualna komercialna sporočila (drugi odstavek 19. člena);

3. pri objavljanju avdiovizualnih komercialnih sporočil uporablja tehnične postopke, ki uporabnikom ne omogočajo zavestnega zaznavanja takšnih sporočil (tretji odstavek 19. člena);

4. razširja avdiovizualna komercialna sporočila za zdravstvene dejavnosti, zdravstvene storitve ali za izvajalce zdravstvene dejavnosti (drugi odstavek 22. člena);

5. objavlja avdiovizualna komercialna sporočila za odvzem ali zbiranje krvnih komponent ali avdiovizualna komercialna sporočila z navedbo finančnih povračil, nagrad ali drugih ugodnosti krvodajalcem ali zaradi samooglaševanja na območju Republike Slovenije (tretji odstavek 22. člena);

6. v primeru sponzoriranja avdiovizualnih medijskih storitev ali programskih vsebin na njihovo vsebino in v primeru televizijskih programov na njihov spored vpliva tako, da bi to posegalo v odgovornost in uredniško neodvisnost ponudnika (prvi odstavek 24. člena);

7. prek avdiovizualnih medijskih storitev, ki so sponzorirane, neposredno spodbuja nakup ali najem blaga ali storitev, zlasti s posebnim navajanjem tega blaga ali storitev z namenom promocije (drugi odstavek 24. člena);

8. v sponzoriranih programskih vsebinah v nasprotju s tem zakonom promocijsko umešča izdelke, storitve ali znamke sponzorja programske vsebine (tretji odstavek 24. člena);

9. gledalca ne seznani jasno o obstoju sponzorstva ali sponzorirane programske vsebine ne označi kot takšne – z navedbo sponzorjevega imena, logotipa ali katerega koli drugega njegovega simbola ali razpoznavnega znaka (četrti odstavek 24. člena);

10. v sponzorirani vsebini ne navede sponzorjevega imena, logotipa ali katerega koli drugega njegovega simbola ali razpoznavnega znaka, in sicer na začetku, po morebitnih prekinitvah in na koncu sponzorirane programske vsebine (peti odstavek 24. člena);

11. razširja oziroma ponuja sponzorirana poročila ali informativne programske vsebine (prvi odstavek 25. člena);

12. v primeru sponzoriranja avdiovizualnih medijskih storitev ali programskih vsebin s strani fizičnih ali pravnih oseb, katerih dejavnost je proizvodnja ali promet z zdravili ali izvajanje zdravstvenih storitev, promovira zdravila, ki se predpisujejo in izdajajo le na recept, oziroma zdravila, za katera oglaševanja ni odobril organ, pristojen za zdravila, oziroma če promovira zdravstvene storitve (drugi odstavek 25. člena);

13. v nasprotju s 26. členom tega zakona razširja oziroma ponuja programske vsebine, ki vsebujejo promocijsko umeščanje izdelkov;

14. predvaja televizijsko oglaševanje ali televizijsko prodajo v nasprotju s 27. ali 28. členom tega zakona;

15. prekine televizijsko programsko enoto s televizijskim oglaševanjem ali televizijsko prodajo v nasprotju z 29. členom tega zakona;

16. predvaja televizijsko prodajo zdravil ali zdravstvenih storitev (prvi odstavek 30. člena);

17. predvaja televizijsko prodajo tobaka in tobačnih izdelkov, elektronskih cigaret in posodic za ponovno polnjenje elektronskih cigaret ali alkoholnih pijač (drugi odstavek 30. člena);

18. pri predvajanju televizijske prodaje ne spoštuje meril iz 21. člena tega zakona ali s predvajanjem televizijske prodaje ponuja mladoletnikom možnost sklepanja pogodb za nakup ali najem blaga ali storitev (prvi odstavek 31. člena);

19. v času med 18. in 23. uro v posameznem televizijskem programu predvaja TV prodajna okna (tretji odstavek 32. člena).

20. izdajatelju televizijskega programa ne omogoči pravice do kratkega poročanja v skladu z določbami 33. člena tega zakona;

21. na podlagi pridobljenih izključnih pravic prenaša dogodek iz 34. člena tega zakona na način, zaradi katerega je pomembnemu delu gledalcev na tem območju onemogočeno spremljanje tega dogodka na neplačljivem televizijskem programu (prvi odstavek 34. člena);

22. dogodek iz 34. člena tega zakona prenaša izdajatelj v televizijskem programu, ki ne izpolnjuje pogojev iz tretjega odstavka 34. člena tega zakona;

23. v nasprotju z devetim odstavkom 14. člena tega zakona obdeluje osebne podatke otrok;

24. podatke obdeluje v nasprotju z osmim odstavkom 38.b člena tega zakona;

25. ne sprejme ustreznih ukrepov za zagotovitev, da avdiovizualna komercialna sporočila, ki jih kot ponudnik platforme za izmenjavo videov sam ne trži, prodaja ali ureja, izpolnjujejo zahteve iz 19. do 22. člena tega zakona (drugi odstavek 38.č člena);

26. ne obvesti uporabnikov v skladu s tretjim odstavkom 38.č člena tega zakona;

27. ne hrani posnetkov oziroma podatkov iz prvega do šestega odstavka 40. člena tega zakona v skladu z navedenimi določbami.

(2) Z globo od 1.500 do 15.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.

(3) Z globo 500 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, in odgovorna oseba v državnem organu ali v samoupravni lokalni skupnosti.

(4) Z globo 250 eurov se kaznuje posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

44. člen

(1) Z globo od 1.000 do 10.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, če

1. na svoji spletni strani ne omogoči enostavnega, neposrednega in stalnega dostopa do podatkov (impresum) v skladu s prvim odstavkom 7. člena tega zakona;

2. v primerih, ko njena avdiovizualna medijska storitev vsebuje kazalo ali razvid po katalogu programskih vsebin, ta ne vsebuje navedbe, kje se nahaja impresum (drugi odstavek 7. člena);

3. identifikacija njegove avdiovizualne medijske storitve ne izpolnjuje pogojev iz tretjega odstavka 7. člena tega zakona;

4. ne zagotovi stalne objave identifikacije na vidnem mestu v svojem televizijskem programu oziroma avdiovizualni medijski storitvi na zahtevo (četrti odstavek 7. člena);

5. v svojem televizijskem programu na ustreznih mestih vsake programske vsebine ne objavi podatkov iz petega odstavka 7. člena tega zakona;

6. predvaja kinematografsko delo zunaj terminov, dogovorjenih z imetniki avtorskih pravic (drugi odstavek 8. člena);

7. v nasprotju s tretjim odstavkom 8. člena tega zakona v komercialne namene prekriva ali spreminja avdiovizualno programsko vsebino;

8. ne pošlje letnega poročila o doseženih deležih v skladu s prvim oziroma drugim odstavkom 18. člena tega zakona;

9. ne oblikuje pravil ravnanja v skladu s prvim in drugim odstavkom 23. člena tega zakona in jih javno ne objavi (prvi odstavek 23. člena);

10. kot pogodbeni partner naročnika oglaševalskih vsebin deluje tudi kot njegov zastopnik pri naročanju blaga in storitev (drugi odstavek 31. člena);

11. prek televizijskega programa, namenjenega izključno oglaševanju in televizijski prodaji, in prek televizijskega programa, namenjenega izključno samooglaševanju, razširja običajne programske vsebine, kot so poročila in druge informativne vsebine, športni dogodki, filmi, dokumentarni filmi ali druge podobne programske vsebine (peti odstavek 31. člena).

(2) Z globo od 1.000 do 5.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.

(3) Z globo 300 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, in odgovorna oseba v državnem organu ali v samoupravni lokalni skupnosti.

(4) Z globo 150 eurov se kaznuje posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

45. člen

(1) Z globo od 500 do 5.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, če

1. agenciji v predpisanem roku ne predloži načrta izboljševanja dostopnosti za invalide (drugi odstavek 11. člena);

2. agenciji v predpisanem roku ne poroča o izvedbi ukrepov, predvidenih v načrtu izboljševanja dostopnosti za invalide (tretji odstavek 11. člena);

3. pri ponujanju avdiovizualne medijske storitve na zahtevo, ki je plačljiva, ne zagotovi take razčlenitve računa, da so za posamezno obračunsko obdobje razvidna naročila in plačila posamezne storitve, vključno z zneskom, datumom in časom nakupa, ogleda ali poslušanja (enajsti odstavek 14. člena);

4. razčlenitve računa v skladu z enajstim odstavkom 14. člena tega zakona ne pošlje naročnikom v skladu z dvanajstim odstavkom 14. člena tega zakona;

5. kopije pravil ravnanja ne pošlje pristojnemu ministrstvu in agenciji v 15 dneh od njihovega sprejetja ali jih v enakem roku ne obvesti o vsaki njihovi spremembi (tretji odstavek 23. člena);

6. agenciji ne priglasi svoje storitve, njene spremembe ali prenehanja (prvi odstavek 36. člena);

7. v obvestilu iz prvega odstavka 36. člena tega zakona ne navede podatkov iz drugega odstavka 36. člena tega zakona;

8. agenciji ne sporoči spremembe podatkov iz drugega odstavka 36. člena tega zakona v 14 dneh od nastanka spremembe (tretji odstavek 36. člena);

9. v primeru tehnične okvare, zaradi katere ni shranila določenega dela predvajane zvočne ali avdiovizualne vsebine, v treh dneh od nastanka okvare pisno ne obvesti agencije o okvari in obsegu neposnete predvajane ali ponujene programske vsebine (šesti odstavek 40. člena);

10. agenciji ne pošlje resničnih in popolnih podatkov iz prvega odstavka 41. člena tega zakona;

11. agenciji ne omogoči neomejenega dostopa do programskih vsebin in storitev v skladu z drugim odstavkom 41. člena tega zakona;

12. agenciji ne pošlje ali da na voljo podatkov ter programskih vsebin in storitev v obsegu in v roku, določenem v pisni zahtevi agencije (tretji odstavek 41. člena);

13. agenciji ne pošlje posnetkov programskih vsebin oziroma podatkov, za katere velja obveznost hrambe po 40. členu tega zakona (peti odstavek 41. člena).

(2) Z globo od 500 do 2.500 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.

(3) Z globo 150 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, in odgovorna oseba v državnem organu ali v samoupravni lokalni skupnosti.

(4) Z globo 100 eurov se kaznuje posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

46. člen

Za prekrške iz tega zakona se sme v hitrem postopku izreči globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe, določene s tem zakonom.

Zakon o avdiovizualnih medijskih storitvah – ZAvMS (Uradni list RS, št. 87/11 ) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe

»Enajsto poglavje

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

47. člen

(1) Postopki upravnega in inšpekcijskega nadzora nad spoštovanjem določb Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 36/08 – ZPOmK-1 in 77/10 – ZSFCJA), ki so se začeli pred uveljavitvijo tega zakona in do njegove uveljavitve niso bili končani, se končajo po predpisih, ki so veljali do uveljavitve tega zakona.

(2) Postopki v zvezi z nadzorom nad izvajanjem programskih zahtev in omejitev iz Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 36/08 – ZPOmK-1 in 77/10 – ZSFCJA), ki so se začeli pred uveljavitvijo tega zakona in do njegove uveljavitve niso bili končani, se končajo po predpisih, ki so veljali do uveljavitve tega zakona.

48. člen

(1) Agencija sprejme splošne akte iz 14., 26., 36. in 42. člena tega zakona v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.

(2) Vlada sprejme uredbo iz 41. člena tega zakona v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.

(3) Minister, pristojen za zdravje, objavi prehranske smernice iz tretjega odstavka 23. člena tega zakona v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.

(4) Ponudniki morajo sprejeti pravila ravnanja iz 23. člena tega zakona najkasneje v šestih mesecih po objavi prehranskih smernic iz prejšnjega odstavka.

49. člen

Z dnem uveljavitve tega zakona ostanejo v veljavi naslednji podzakonski akti, sprejeti na podlagi Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 36/08 – ZPOmK-1 in 77/10 – ZSFCJA), kolikor njihove določbe niso v nasprotju z določbami tega zakona

1. Uredba o načinu in kriterijih za oblikovanje seznama najpomembnejših dogodkov (Uradni list RS, št. 105/01);

2. Sklep o določitvi seznama najpomembnejših dogodkov (Uradni list RS, št. 18/03).

50. člen

(1) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati določbe 11., 69., 70., 71., 72., 73., 75., 84. člena, razen osmega odstavka, 88., 89., 90., 91., prvega odstavka 92. člena in 96. člena Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 36/08 – ZPOmK-1 in 77/10 – ZSFCJA).

(2) Z dnem uveljavitve tega zakona se za ponudnike oziroma za avdiovizualne medijske storitve prenehajo uporabljati določbe 23., 24., 46., 47., 48., 49., 52., 53., 54. in 55. člena Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 36/08 – ZPOmK-1 in 77/10 – ZSFCJA).

(3) Z dnem uveljavitve tega zakona se za izdajatelje televizijskih programov oziroma za televizijske programe prenehajo uporabljati določbe 65., 74., 93., 94., 95., 97., 98. in 109. člena Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 36/08 – ZPOmK-1 in 77/10 – ZSFCJA).

(4) Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o avdiovizualnih medijskih storitvah – ZAvMS-A (Uradni list RS, št. 84/15 ) vsebuje naslednje prehodne in končno določbo

»PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA

30. člen

(1) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Uredba o načinu in kriterijih za oblikovanje seznama najpomembnejših dogodkov (Uradni list RS, št. 105/01 in 87/11 – ZAvMS).

(2) Vlada na predlog Sveta za radiodifuzijo sprejme seznam iz prvega odstavka 34.a člena zakona v roku šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.

(3) Agencija v soglasju z ministrstvom, pristojnim za kulturo, sprejme splošni akt iz četrtega odstavka 35.a člena zakona v roku enega leta od uveljavitve tega zakona.

31. člen

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o avdiovizualnih medijskih storitvah – ZAvMS-B (Uradni list RS, št. 204/21 ) vsebuje naslednje prehodne in končno določbo

»PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA

42. člen

(1) Ponudniki prvi načrt iz drugega odstavka 14.a člena zakona agenciji posredujejo do konca leta 2022 za obdobje 2022–2024.

(2) Agencija prvo poročilo iz četrtega odstavka 14.a člena zakona posreduje Evropski komisiji najpozneje v tridesetih dneh po uveljavitvi tega zakona.

(3) Agencija spletno točko iz petega odstavka 14.a člena zakona vzpostavi v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.

(4) Ministrstvo, pristojno za medije, prvo poročilo iz tretjega odstavka 11.a člena zakona posreduje Evropski komisiji do 19. decembra 2022.

(5) Agencija prvo poročilo iz desetega odstavka 16. člena zakona posreduje Evropski komisiji najpozneje v tridesetih dneh po uveljavitvi tega zakona in nato vsaki dve leti.

43. člen

Postopki, začeti pred uveljavitvijo tega zakona, se končajo po predpisih, ki so veljali do uveljavitve tega zakona.

44. člen

(1) Agencija v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona sprejme naslednje splošne akte

- Splošni akt o varstvu ranljivih skupin iz petega odstavka 14.a člena zakona in

- Splošni akt o izvensodnem reševanju sporov med uporabniki in ponudniki platform za izmenjavo videov iz osmega odstavka 38.c člena zakona.

(2) Agencija v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona uskladi z določbami tega zakona naslednje splošne akte

- Splošni akt o priglasitvi avdiovizualnih medijskih storitev na zahtevo (Uradni list RS, št. 35/12);

- Splošni akt o zaščiti otrok in mladoletnikov v avdiovizualnih medijskih storitvah (Uradni list RS, št. 84/13);

- Splošni akt o promocijskem umeščanju izdelkov in sponzoriranju (Uradni list RS, št. 44/12) in

- Metodologija nadzorstva avdiovizualnih medijskih storitev in radijskih programov (Uradni list RS, št. 31/12).

(3) Ministrstvo, pristojno za medije, v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona uskladi z določbami tega zakona naslednje podzakonske akte

- Pravilnik o določitvi akustičnega in vizualnega opozorila ter vizualnega simbola za programske vsebine, ki niso primerne za otroke in mladoletnike (Uradni list RS, št. 50/14) in

- Pravilnik o načinu izračuna plačil na podlagi dovoljenja za izvajanje televizijske dejavnosti oziroma vpisa v uradno evidenco ponudnikov avdiovizualnih medijskih storitev na zahtevo (Uradni list RS, št. 72/12).

45. člen

Obveznost plačila na podlagi dovoljenja ali vpisa v skladu s spremenjenim 38. členom zakona velja od 1. januarja 2023.

46. člen

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.