Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodniški službi (ZSS-I) (zss-i)

1. člen

V Zakonu o sodniški službi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo) se drugi odstavek 20. člena spremeni tako, da se glasi

»Akt o izvolitvi sodnika sodni svet po prejemu nemudoma pošlje pristojnemu predsedniku sodišča, ta pa sodnika uvrsti v plačni razred, ki ustreza pridobljenemu nazivu.«.

2. člen

V prvem odstavku 25. člena se črtata besedi »sodnega sveta«.

3. člen

Drugi odstavek 34.b člena se črta.

Dosedanji tretji odstavek postane drugi odstavek.

4. člen

43.b člen se spremeni tako, da se glasi

5. člen

Tretji odstavek 44. člena se črta.

V dosedanjem četrtem odstavku, ki postane tretji odstavek, se črta beseda »osnovna«.

6. člen

45. člen se spremeni tako, da se glasi

7. člen

46. člen se spremeni tako, da se glasi

8. člen

47. in 48. člen se črtata.

9. člen

49. člen se spremeni tako, da se glasi

10. člen

50. člen se črta.

PREHODNI IN KONČNA DOLOČBA

11. člen

Ne glede na 7. člen tega zakona lahko od uveljavitve tega zakona do 1. decembra 2010 okrajni, okrožni in višji sodniki napredujejo v okviru razponov, določenih v zakonu, ki ureja sistem plač v javnem sektorju, za to obdobje.

12. člen

Pri določanju osnovnih plač sodnikov se uporablja Zakon o začasnem znižanju plač funkcionarjev (Uradni list RS, št. 20/09).

13. člen

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 700-04/09-10/22

Ljubljana, dne 22. septembra 2009

EPA 467-V

Državni zbor Republike Slovenije dr. Pavel Gantar l.r. Predsednik

»43.b člen

Sodniki opravljajo sodniško službo v poslovnem času sodišča, določenem v Sodnem redu, v dežurstvu in v pripravljenosti.

Sodnik ima pravico do dnevnega počitka v trajanju nepretrgoma najmanj 12 ur in do tedenskega počitka v trajanju nepretrgoma 24 ur. V izjemnih primerih lahko sodnik pisno soglaša, da bo opravljanje sodniške službe preseglo omejitve iz prejšnjega stavka.

S pripravljenostjo in dežurstvom se izven poslovnega časa sodišča zagotavlja opravljanje nujnih procesnih dejanj, določenih v zakonu.

Pripravljenost pomeni dosegljivost sodnika po telefonu ali s pomočjo drugih sredstev za potrebe zagotavljanja opravljanja nujnih procesnih dejanj in potrebe prihoda na delovno mesto ali na kraj, kjer je treba opraviti nujno procesno dejanje. Najdaljši sprejemljivi čas prihoda na delovno mesto ali na drug kraj, kjer se izvaja nujno procesno dejanje, se določi s Sodnim redom. Ure pripravljenosti se ne štejejo v delovni čas.

V času dežurstva sodnik opravlja nujna procesna dejanja na delovnem mestu ali na kraju, kjer je treba opraviti nujno procesno dejanje. Ure dežurstva se štejejo v delovni čas.

Predsednik sodišča lahko odredi zagotavljanje opravljanja nujnih procesnih dejanj izključno z dežurstvom, če zaradi pogostosti nujnih procesnih dejanj ni mogoče zagotoviti njihove učinkovite izvedbe s pripravljenostjo. Dežurstvo mora predhodno odobriti predsednik neposredno višjega sodišča na podlagi pisnega predloga predsednika sodišča. Ko sodnik v času dežurstva ne opravlja nujnih procesnih dejanj, mora biti dosegljiv na delovnem mestu.

Sodišče vodi posebno evidenco o opravljanju dežurstva in pripravljenosti ter evidenco delovnega časa sodnikov, ki so dali soglasje po drugem odstavku tega člena. Evidenci mora na podlagi zahteve predložiti Vrhovnemu sodišču Republike Slovenije ali ministrstvu, pristojnemu za pravosodje.«.

»45. člen

Sodnika v skladu s tem zakonom in z zakonom, ki ureja sistem plač v javnem sektorju, uvrsti v plačni razred predsednik sodišča, predsednika sodišča predsednik neposrednega višjega sodišča in predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije sodni svet. Ne glede na prejšnji stavek uvrsti sodnika v plačni razred sodni svet, če je imenovanje povezano s hitrejšim ali izjemnim napredovanjem.

Uvrstitev v plačni razred je sestavni del odločbe o napredovanju oziroma imenovanju. Uvrstitev v plačni razred se ne objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

»46. člen

V okviru razponov, ki jih določa zakon, ki ureja sistem plač v javnem sektorju, lahko okrajni sodniki napredujejo za največ štiri, okrožni sodniki za največ tri in višji sodniki za največ dva plačna razreda.

Vrhovni sodniki ne napredujejo v plačnih razredih.

Sodnik se s pridobitvijo položaja svetnika uvrsti za en plačni razred višje od najvišjega plačnega razreda posameznega sodniškega naziva.«.

»49. člen

Za ure pripravljenosti pripada sodniku dodatek za pripravljenost v višini, kot ga določa zakon, ki ureja sistem plač v javnem sektorju. Če sodnik med pripravljenostjo prevzame opravljanje nujnih procesnih dejanj, se ta čas vrednoti in evidentira kot ure med dežurstvom, sodniku pa za ta čas ne pripada dodatek za pripravljenost.

Za ure dežurstva, ki presegajo polni delovni čas, pripada sodniku dodatek za delo prek polnega delovnega časa v skladu z zakonom, ki ureja sistem plač v javnem sektorju.«.