Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravicah industrijske lastnine iz delovnega razmerja (ZPILDR-B) (zpildr-b)

1. člen

V Zakonu o pravicah industrijske lastnine iz delovnega razmerja (Uradni list RS, št. 7/03 – uradno prečiščeno besedilo) se naslov tega zakona spremeni tako, da se glasi: "Zakon o izumih iz delovnega razmerja".

2. člen

V 1. členu se beseda "inovacij" nadomesti z besedo "izumov".

"2. člen

Izum po tem zakonu je izum, ki po predpisih, ki urejajo industrijsko lastnino, izpolnjuje pogoje za patentno varstvo ali za varstvo s patentom s skrajšanim trajanjem.".

3. člen

2. člen se spremeni tako, da se glasi

4. člen

V drugem odstavku 3. člena se črta besedilo "ali v šestih mesecih od dneva, ko je delavcu prenehalo delovno razmerje".

5. člen

Tretji odstavek 8. člena se spremeni tako, da se glasi

"(3) Če omejeni prevzem službenega izuma očitno ovira izkoriščanje službenega izuma, lahko delavec zahteva od delodajalca, da v roku dveh mesecev od prevzema izum popolno prevzame ali mu ga da na prosto razpolago.".

6. člen

V prvem odstavku 9. člena se točka b) spremeni tako, da se glasi

"b) če je delodajalec službeni izum omejeno prevzel,".

7. člen

10. člen se spremeni tako, da se glasi

8. člen

12. člen se spremeni tako, da se glasi

9. člen

V prvem odstavku 13. člena se v prvem stavku črta beseda "posredni".

"10. člen

(1) Popolno prevzeti službeni izum mora delodajalec brez odlašanja prijaviti v Republiki Sloveniji za patent ali patent s skrajšanim trajanjem. Kot ustrezna prijava se šteje tudi prijava za patent ali drugo ustrezno pravico industrijske lastnine, ki je bila vložena v tujini.

(2) Če delodajalec ne ravna v skladu s prejšnjim odstavkom in ga delavec pozove, naj prijavi popolno prevzeti službeni izum, pa delodajalec tudi v roku, ki mu ga v pozivu določi delavec, tega ne stori, sme delavec popolno prevzeti službeni izum v imenu in na stroške delodajalca sam prijaviti za patent ali patent s skrajšanim trajanjem v Republiki Sloveniji.

(3) Če delodajalec v tuji državi popolno prevzetega službenega izuma ne prijavi za patent ali drugo ustrezno pravico industrijske lastnine, mora dati za to državo izum na prosto razpolago delavcu in mu omogočiti, da v njej na svoje stroške zahteva varstvo izuma. Izjava, s katero da delodajalec na razpolago izum za vse ali določene države, mora biti dana najpozneje v roku šestih mesecev od vložitve prijave po prvem ali drugem odstavku tega člena, da lahko delavec izkoristi roke za uveljavljanje prednostne pravice.

(4) Delodajalcu ni treba prijaviti popolno prevzetega službenega izuma

a) če pridobi mnenje urada, pristojnega za podeljevanje patentov, da izum ne izpolnjuje pogojev za patentno varstvo.

b) če delavec soglaša, da delodajalec izuma ne prijavi,

c) če so izpolnjene predpostavke iz 13. člena tega zakona.".

10. člen

15. člen se spremeni tako, da se glasi

11. člen

16. člen se spremeni tako, da se glasi

"12. člen

Če delodajalec pred izplačilom celotne nagrade iz 16. člena tega zakona opusti prijavo popolno prevzetega službenega izuma za patent ali za patent s skrajšanim trajanjem, ali če podeljenega patenta za tak izum noče več vzdrževati, mora o tem obvestiti delavca vsaj tri mesece pred iztekom rednega roka za plačilo pristojbine za vzdrževanje patenta in mu na njegovo zahtevo in na njegove stroške prenesti pravico in predati za varstvo te pravice potrebno dokumentacijo.".

12. člen

V drugem odstavku 17. člena se črta besedilo "samo pri neposrednem službenem izumu in".

13. člen

18. člen se spremeni tako, da se glasi

14. člen

V tretjem odstavku 19. člena se doda nov drugi stavek, ki se glasi: "Če delodajalec v tem roku izuma ne pripozna za prostega ali ne sproži postopka pred poravnalnim svetom, izgubi pravico prevzeti izum kot službeni izum.".

V četrtem odstavku se drugi stavek spremeni tako, da se glasi: "Če delodajalec ponudbe ne sprejme v roku dveh mesecev od prejema ponudbe, njegova predkupna pravica ugasne.".

Doda se nov peti odstavek, ki se glasi

"(5) Delavec nima obveznosti iz prvega in četrtega odstavka tega člena, če prosti izum očitno ni s področja delodajalčeve dejavnosti.".

"15. člen

(1) Delavec pridobi pravico do primerne nagrade, ko prejme izjavo delodajalca, da popolno prevzema službeni izum.

(2) Za odmero nagrade so odločilni predvsem gospodarska uporabnost službenega izuma, naloge delavca pri delodajalcu in delež delodajalca pri ustvaritvi izuma.".

15. člen

20. člen se črta.

"16. člen

(1) Delavec pridobi pravico do primerne nagrade, ko delodajalec začne izkoriščati omejeno prevzeti službeni izum.

(2) Pri odmeri nagrade se uporablja določba drugega odstavka prejšnjega člena.".

16. člen

Naslov III. poglavja in 23. člen se črtata.

17. člen

Prvi odstavek 24. člena se spremeni tako, da se glasi

"(1) V sporih med delavcem in delodajalcem o pravicah in obveznostih iz tega zakona je obvezen postopek pred poravnalnim svetom."

"18. člen

(1) Višino in vrsto nagrade določita delodajalec in delavec v pogodbi, ki jo skleneta v roku treh mesecev od prevzema službenega izuma.

(2) Če je pri ustvaritvi izuma sodelovalo več delavcev, se nagrada izračuna za vsakega posebej. Delodajalec o skupni višini nagrade in o višini nagrade vsakega delavca obvesti vse delavce.

(3) Če delodajalec in delavec v določenem roku ne skleneta pogodbe iz prvega odstavka tega člena, mora delodajalec v pisno obrazloženem sklepu določiti in izplačati nagrado najpozneje v roku treh mesecev od podelitve patenta ali patenta s skrajšanim trajanjem za popolno prevzeti službeni izum ali od začetka uporabe omejeno prevzetega službenega izuma.

(4) Zoper sklep iz prejšnjega odstavka lahko delavec pisno ugovarja pri poravnalnem svetu v roku enega meseca od prejema sklepa. Če delavec v tem roku ne ugovarja, se šteje, da je nagrada sporazumno določena.

(5) Če je pri ustvaritvi izuma sodelovalo več delavcev, ima vsak delavec pravico do ugovora v skladu s prejšnjim odstavkom.

(6) Delavec in delodajalec lahko kadarkoli predlagata spremembo višine nagrade, če so se okoliščine, na podlagi katerih je bila nagrada odmerjena ali določena, bistveno spremenile. Delodajalec ne more zahtevati vrnitve že plačane nagrade.".

18. člen

26. člen se spremeni tako, da se glasi

19. člen

V prvem odstavku 28. člena se beseda "dveh" nadomesti z besedo "štirih".

V petem odstavku se besedilo ", ki izhajajo iz inovacij, ustvarjenih v delovnem razmerju," nadomesti z besedilom "po tem zakonu".

20. člen

Prvi odstavek 29. člena se spremeni tako, da se glasi

"(1) Postopek pred poravnalnim svetom poteka v skladu s pravili, ki jih določi poravnalni svet, pri čemer mora biti vsaki stranki v postopku zagotovljeno, da se ustno izjavi o sporni zadevi.".

Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi

"(2) Po izvedenem postopku poravnalni svet vsaki stranki vroči obrazložen predlog za sporazumno rešitev spora, ki ga podpiše predsednik poravnalnega sveta. V predlogu mora biti določen rok za ugovor in pouk o pravnih posledicah, če stranki ne ugovarjata v predpisanem roku.".

21. člen

V prvem odstavku 30. člena se v točki a) beseda "tretjem" nadomesti z besedo "četrtem".

Točka d) se spremeni tako, da se glasi

"d) če stranke pravočasno ne sprejmejo predloga sporazumne rešitve.".

22. člen

31. člen se spremeni tako, da se glasi

23. člen

V drugem odstavku 32. člena se v točki a) črta besedilo "ali če je izum nastal v šestih mesecih po prenehanju delovnega razmerja".

24. člen

V 33. členu se besedilo "v zvezi z izumi, tehničnimi izboljšavami, novimi oblikami teles, slikami in risbami" nadomesti z besedilom "med delavcem in delodajalcem o pravicah in obveznostih iz tega zakona".

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

25. člen

Postopki pred poravnalnim svetom, začeti pred uveljavitvijo tega zakona, se dokončajo po dosedanjih določbah zakona.

"26. člen

(1) Poravnalni svet sestavljajo predsednik, namestnik in štirje člani. Poravnalni svet odloča v sestavi predsednika in štirih članov. Kadar je predsednik zadržan, ga v poravnalnem svetu nadomešča namestnik.

(2) Predsednika in njegovega namestnika imenuje minister, pristojen za področje industrijske lastnine, za dobo treh let in sta lahko ponovno imenovana. Za predsednika in njegovega namestnika je lahko imenovana le oseba, ki ima opravljen pravniški državni izpit.

(3) Dva člana imenuje direktor urada izmed oseb, vpisanih v register zastopnikov pri uradu, za vsak posamezen spor. Vsaj en član mora imeti strokovne izkušnje na področju tehnike, na katerega se izum nanaša.

(4) Po enega člana imenuje vsaka stranka v postopku.

(5) Predsednik, namestnik predsednika in člani poravnalnega sveta so za delo v poravnalnem svetu upravičeni do prejema nagrade in povračila potnih stroškov v višini najcenejšega javnega prevoza. Višino nagrade določi direktor urada.".

26. člen

Minister, pristojen za področje industrijske lastnine, v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona uskladi Pravilnik o nagradah za inovacije, ustvarjene v delovnem razmerju (Uradni list RS, št. 31/98 in 14/99) z določbami tega zakona.

27. člen

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 318-01/94-8/7

Ljubljana, dne 18. decembra 2006

EPA 1122-IV

Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije France Cukjati, dr. med., l.r.

"31. člen

(1) Postopek pred poravnalnim svetom je za stranki brezplačen.

(2) Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka, razen če se sporazumejo drugače.".