Zakon o vrtcih (ZVrt) (zvrt)

1. člen

Ta zakon ureja predšolsko vzgojo, ki jo izvajajo javni in zasebni vrtci in varstvo predšolskih otrok, ki ga izvajajo varuhi predšolskih otrok na domu.

2. člen

(temeljne naloge vrtcev)

Temeljne naloge vrtcev so pomoč staršem pri celoviti skrbi za otroke, izboljšanje kvalitete življenja družin in otrok ter ustvarjanje pogojev za razvoj otrokovih telesnih in duševnih sposobnosti.

3. člen

(načela predšolske vzgoje v vrtcih)

Predšolska vzgoja v vrtcih je sestavni del sistema vzgoje in izobraževanja in poteka po načelih

- demokratičnosti,

- pluralizma,

- avtonomnosti, strokovnosti in odgovornosti zaposlenih,

- enakih možnosti za otroke in starše, upoštevaje različnosti med otroki,

- pravice do izbire in drugačnosti in

- ohranjanja ravnotežja med raznimi vidiki otrokovega telesnega in duševnega razvoja.

4. člen

(cilji predšolske vzgoje)

Cilji predšolske vzgoje v vrtcih so

- razvijanje sposobnosti razumevanja in sprejemanja sebe in drugih,

- razvijanje sposobnosti za dogovarjanje, upoštevanje različnosti in sodelovanje v skupinah,

- razvijanje sposobnosti prepoznavanja čustev in spodbujanje čustvenega doživljanja in izražanja,

- negovanje radovednosti, raziskovalnega duha, domišljije in intuicije ter razvijanje neodvisnega mišljenja,

- spodbujanje jezikovnega razvoja za učinkovito in ustvarjalno uporabo govora, kasneje pa tudi branja in pisanja,

- spodbujanje doživljanja umetniških del in umetniškega izražanja,

- posredovanje znanj z različnih področij znanosti in iz vsakodnevnega življenja,

- spodbujanje telesnega in gibalnega razvoja in

- razvijanje samostojnosti pri higienskih navadah in pri skrbi za zdravje.

5. člen

(jezik)

Vzgojno delo v vrtcih poteka v slovenskem jeziku.

Na območjih, kjer živijo pripadniki slovenskega naroda in pripadniki italijanske narodne skupnosti in so opredeljena kot narodnostno mešana območja, se v skladu s posebnim zakonom v vrtcih, v katerih poteka vzgojno delo v slovenskem jeziku, otroci seznanjajo z italijanskim jezikom, v vrtcih, v katerih poteka vzgojno delo v italijanskem jeziku, pa s slovenskim jezikom.

Na območjih, kjer živijo pripadniki slovenskega naroda in madžarske narodne skupnosti in so opredeljena kot narodno mešana območja, poteka vzgojno delo v skladu s posebnim zakonom dvojezično, v slovenskem in madžarskem jeziku.

6. člen

(uresničevanje pravic manjšin)

Uresničevanje posebnih pravic italijanske in madžarske narodne skupnosti v Republiki Sloveniji na področju predšolske vzgoje ureja poseben zakon.

7. člen

(pravice romske skupnosti)

Predšolska vzgoja otrok Romov se izvaja v skladu s tem zakonom in drugimi predpisi.

8. člen

(otroci s posebnimi potrebami)

Otroci s posebnimi potrebami po tem zakonu so otroci, ki potrebujejo prilagojeno izvajanje programov za predšolske otroke z dodatno strokovno pomočjo ali prilagojene programe za predšolske otroke.

Predšolska vzgoja za otroke s posebnimi potrebami se izvaja v skladu s tem zakonom in drugimi predpisi.

9. člen

(pravica do izbire programov)

Starši imajo pravico izbrati programe predšolske vzgoje za svoje otroke v javnem in zasebnem vrtcu.

10. člen

(zagotavljanje vključevanja otrok v programe javne službe)

Če na območju občine stalnega prebivališča staršev ni vrtca, ki izvaja javno službo, oziroma vrtec nima prostih mest, starši pa izrazijo interes za vključitev v vrtec tolikšnega števila otrok, da bi se v skladu s standardi in normativi oblikoval en oddelek, je lokalna skupnost dolžna najkasneje v 30 dneh začeti postopek za zagotovitev dodatnih prostih mest v javnem vrtcu ali razpisati koncesijo.

V skladu s prejšnjim odstavkom se upošteva tudi interes staršev tujcev, ki nimajo stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji, če je vsaj eden od staršev zavezanec za dohodnino. Kot občina stalnega prebivališča se šteje občina, kjer ima tujec, zavezanec za dohodnino, prijavljeno začasno prebivališče.

Če se število otrok na območju občine zmanjšuje, kar ima za posledico, da se v kraju, naselju ali ožjem delu te občine, v katerem deluje javni vrtec ali njegova enota, zmanjšuje število oddelkov, občina ne podeli koncesije zasebnemu vrtcu v tem kraju, naselju ali posameznem delu občine.

10.a člen

(prostori vrtca v drugih stavbah)

Prostori vrtca se lahko zagotovijo tudi v stavbah, ki niso grajene za namene vrtcev, in sicer v stanovanjskih stavbah, upravnih in pisarniških stavbah, trgovskih in drugih stavbah za storitvene dejavnosti ter v stavbah splošnega družbenega pomena, če je za to stavbo že izdano uporabno dovoljenje. V takšni stavbi lahko delujeta v skladu z normativi in standardi, ki določajo prostor in opremo vrtca, največ dva oddelka otrok.

Za stavbe iz prejšnjega odstavka ni potrebna sprememba namembnosti za dejavnost predšolske vzgoje.

10.b člen

(prostorsko načrtovanje vrtcev)

Občina je dolžna pri načrtovanju dejavnosti v prostoru načrtovati tudi ustrezne površine za dejavnost predšolske vzgoje v skladu z zakonom, ki ureja prostorsko načrtovanje v strateškem delu občinskega prostorskega načrta. V izvedbenem delu občinskega prostorskega načrta mora opredeliti površine, namenjene dejavnosti predšolske vzgoje.

Financiranje izgradnje vrtca je lahko predmet dogovora med občino in zasebnim partnerjem. Če se v vrtcu izvaja program javne službe, je treba v skladu s predpisi, ki urejajo javno‑zasebno partnerstvo pri ureditvi medsebojnega razmerja opredeliti čas, v katerem občina prevzame lastništvo stavbe.

10.c člen

(organiziranje javnega vrtca v prostorih zasebnega partnerja)

Prostori vrtca se lahko zagotovijo tudi v prostorih zasebnega partnerja, ki opravlja dejavnost na območju občine, s katerim občina sklene dogovor o zagotavljanju programa za predšolske otroke, če so prostori zasebnega partnerja skladni z normativi in pogoji za prostor in opremo vrtca. Medsebojno razmerje občina in zasebni partner uredita s posebno pogodbo, v kateri lahko opredelita, da imajo otroci zaposlenih pri zasebnem partnerju prednost pri vključevanju v vrtec, ki je predmet javno-zasebnega partnerstva.

Za organiziranje javnega vrtca v prostorih zasebnega partnerja se uporablja zakon, ki ureja javno-zasebno partnerstvo. Za vrtec, ki deluje v prostorih zasebnega partnerja, velja ureditev o avtonomiji šolskega prostora, kot to določa zakon, ki ureja organizacijo in financiranje vzgoje in izobraževanja.

10.č člen

(strokovno povezovanje vrtca z visokošolskim zavodom)

Za strokovno povezovanje in sodelovanje vrtca z visokošolskim zavodom, ki izvaja visokošolski študijski program predšolske vzgoje, se lahko oddelek vrtca ali enota vrtca organizira tudi v prostorih visokošolskega zavoda.

Za organiziranje vrtca pri visokošolskem zavodu se smiselno uporablja določba prvega odstavka 10.c člena zakona, ki ureja organiziranje javnega vrtca v prostorih zasebnega partnerja.

11. člen

(predstavitev programov vrtca)

Vrtec mora staršem v posebni publikaciji predstaviti programe, ki jih izvaja, njihove cilje, vsebine in metode dela.

Zasebni vrtec mora v publikaciji objaviti tudi mnenje Strokovnega sveta Republike Slovenije za splošno izobraževanje o ustreznosti programov.

Obvezne dele publikacije določi minister, pristojen za predšolsko vzgojo.

II. ORGANIZACIJA IN VSEBINA PREDŠOLSKE VZGOJE V VRTCIH

12. člen

(programi za predšolske otroke)

Programe za predšolske otroke, ki jih izvajajo javni vrtci, sprejme Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje.

Program za predšolske otroke obsega

- ime programa,

- strokovna izhodišča,

- vzgojna področja in cilje in

- načine in oblike sodelovanja s starši.

Izvajalce programov za predšolske otroke določi lokalna skupnost oziroma več lokalnih skupnosti, če se tako dogovorijo.

13. člen

(sprejemanje programa zasebnega vrtca)

V zasebnem vrtcu določi program za predšolske otroke ustanovitelj oziroma pristojni organ vrtca v skladu z aktom o ustanovitvi.

Program iz prejšnjega odstavka mora določiti trajanje, cilje in vsebino.

Zasebni vrtec si mora pred začetkom izvajanja programa za predšolske otroke pridobiti pozitivno mnenje Strokovnega sveta Republike Slovenije za splošno izobraževanje o ustreznosti programa.

Kadar zasebni vrtec izvaja vzgojni program po posebnih pedagoških načelih (Steiner, Decroly, Montessori in podobno), da Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje pozitivno mnenje, ko ugotovi, da je program priznalo ustrezno mednarodno združenje.

14. člen

(programi v vrtcu)

Vrtec lahko glede na trajanje izvaja naslednje programe

- dnevne programe, ki trajajo od šest do devet ur in se lahko izvajajo dopoldne, popoldne, celodnevno ali izmenično,

- poldnevne programe, ki trajajo od štiri do šest ur in se lahko izvajajo dopoldne, popoldne ali izmenično in

- krajše programe, ki trajajo od 240 do 720 ur letno.

Dnevni in poldnevni programi so namenjeni otrokom od prvega leta starosti do vstopa v šolo in obsegajo vzgojo, varstvo in prehrano otrok.

Krajši programi so namenjeni otrokom od prvega leta starosti do vstopa v šolo in obsegajo vzgojo, varstvo, lahko pa tudi prehrano otrok.

Programi iz prvega odstavka tega člena se v javnih vrtcih in vrtcih s koncesijo izvajajo v skladu z normativi in standardi, ki jih predpiše minister, pristojen za predšolsko vzgojo, potem, ko si pridobi mnenje Strokovnega sveta Republike Slovenije za splošno izobraževanje.

Normativi in standardi določajo delovno obveznost strokovnih delavcev, delovno obveznost ravnatelja in pomočnika ravnatelja, merila za oblikovanje oddelkov, merila za oblikovanje svetovalne službe, administrativno-računovodske in tehnične službe, pogoje za kadrovsko zasedbo, prostor in opremo.

Za vzgojo na območjih s posebnimi razvojnimi problemi, narodno mešanih območjih ter za vzgojo otrok Romov se sprejmejo posebni normativi in standardi.

14.a člen

(krajši programi za predšolske otroke v obsegu 240 ur)

Javni vrtec lahko organizira za otroke, ki bodo do konca koledarskega leta dopolnili starost pet let in niso vključeni v vrtec, krajši program v obsegu 240 ur letno, namenjen otrokom, ki bodo v skladu z zakonom, ki ureja osnovnošolsko izobraževanje, v naslednjem šolskem letu začeli obiskovati šolo. Program se financira iz državnega proračuna in je za starše brezplačen.

14.b člen

(zagotavljanje vključevanja otrok iz evidentiranih romskih naselij v vrtec)

Občina, na območju katere se nahaja evidentirano romsko naselje, spremlja in spodbuja vključenost predšolskih otrok iz tega naselja v vrtec. Občina na podlagi podatkov o številu predšolskih otrok, ki niso vključeni v vrtec, za vsako posamezno šolsko leto določi vrtec, ki za otroke, ki bodo do konca koledarskega leta dopolnili starost pet let in na dan 30. aprila tekočega leta niso vključeni v vrtec, organizira v naslednjem šolskem letu krajši program v obsegu 240 ur letno.

Pristojna služba občine v evidentiranem romskem naselju izvaja vse dejavnosti, da starši vključijo predšolske otroke v vrtec.

15. člen

(starostna obdobja)

Predšolska vzgoja v vrtcih poteka v dveh starostnih obdobjih

- prvo obdobje: otroci v starosti od enega do treh let in

- drugo obdobje: otroci v starosti od treh let do vstopa v šolo.

16. člen

(oddelki)

Vzgojno delo poteka v oddelkih. Otroci prvega starostnega obdobja so razporejeni v oddelke prvega starostnega obdobja, otroci drugega starostnega obdobja so razporejeni v oddelke drugega starostnega obdobja.

V kombinirani oddelek so vključeni otroci prvega in drugega starostnega obdobja.

17. člen

(število otrok in število delavcev v oddelku)

Število otrok v oddelku prvega starostnega obdobja ne sme presegati dvanajst otrok, v oddelku drugega starostnega obdobja dvaindvajset otrok in v kombiniranem oddelku sedemnajst otrok. V kombiniranem oddelku je lahko največ sedem otrok prvega starostnega obdobja. Za vsake tri otroke drugega starostnega obdobja manj se lahko poveča število otrok prvega starostnega obdobja za enega otroka.

Dnevni in poldnevni program izvajata vzgojitelj in vzgojitelj predšolskih otrok – pomočnik vzgojitelja. Dnevni program v oddelku prvega starostnega obdobja izvajata skupaj vsaj šest ur dnevno in v oddelku drugega starostnega obdobja vsaj štiri ure dnevno. Poldnevni program v oddelku prvega starostnega obdobja izvajata skupaj vsaj tri ure dnevno in v oddelku drugega starostnega obdobja vsaj dve uri dnevno. Sočasna prisotnost vzgojitelja in vzgojitelja predšolskih otrok – pomočnika vzgojitelja se zagotavlja s sistemizacijo delovnih mest ob oblikovanju oddelkov in se ne izvaja v času počitka otrok.

Krajši program izvaja vzgojitelj.

V vrtcu, ki deluje na samostojni lokaciji le z enim oddelkom otrok, izvajata dnevni program vzgojitelj in vzgojitelj predšolskih otrok – pomočnik vzgojitelja skupaj vsaj 6 ur.

Podrobnejša določila o številu otrok, vključenih v oddelke, določi minister, pristojen za predšolsko vzgojo.

18. člen

(vzgojnovarstvene družine)

Program predšolske vzgoje lahko vrtec ali zasebni vzgojitelj organizira tudi v vzgojno-varstveni družini. Ta oblika vzgoje in varstva se izvaja na domu vzgojitelja ali vzgojitelja predšolskih otrok – pomočnika vzgojitelja, ki je zaposlen v vrtcu ali na domu zasebnega vzgojitelja.

Za otroke prvega starostnega obdobja lahko to obliko vzgoje in varstva opravljajo osebe iz prejšnjega odstavka, ki izpolnjujejo pogoje za vzgojitelja ali vzgojitelja predšolskih otrok – pomočnika vzgojitelja, za otroke drugega starostnega obdobja pa tiste, ki izpolnjujejo pogoje za vzgojitelja, če imajo v skladu z normativi in standardi zagotovljen prostor in opremo.

Podrobnejša določila v zvezi z vzgojnovarstvenimi družinami določi minister, pristojen za predšolsko vzgojo.

19. člen

(črtan)

20. člen

(vpis in sprejem otrok)

Javni vrtec vpisuje in sprejema predšolske otroke v svoje programe na podlagi prijav in prostih mest vse leto.

Vrtec lahko sprejme otroka, ko je dopolnil starost najmanj 11 mesecev, če starši ne uveljavljajo več pravice do starševskega dopusta v obliki polne odsotnosti z dela. Za starše otrok, ki so oddali vlogo za vpis otroka v vrtec, vrtcu na njegovo zahtevo pristojni center za socialno delo posreduje podatke o izteku pravice do starševskega dopusta v obliki polne odsotnosti z dela.

Vrtec najmanj enkrat letno objavi javni vpis novincev za naslednje šolsko leto. Vodenje in izpeljavo postopka vpisa otrok v vrtec, ki izvaja javno službo, lahko občina ustanoviteljica podrobneje uredi s svojim aktom.

Če je v vrtec vpisanih več otrok, kakor je v vrtcu prostih mest, odloča o sprejemu komisija za sprejem otrok. V tem primeru vrtec staršem dodeli šifro otroka. Sestavo komisije za sprejem otrok ter kriterije za sprejem otrok v vrtec določi občina ustanoviteljica na predlog sveta vrtca. Kriteriji se določijo s točkami.

Če starši oddajo nepopolno vlogo ali če vrtec zaradi uporabe kriterijev za sprejem potrebuje še druge podatke, lahko starše pozove k odpravi pomanjkljivosti ali dopolnitvi vloge tudi po elektronski pošti, telefonu ali ustno, če starši pridejo v vrtec. O tem se napiše uradni zaznamek. Če vloga ni dopolnjena, se jo obravnava in o sprejemu otroka odloči na podlagi podatkov, ki jih vsebuje vloga.

Prednost pri sprejemu v vrtec ima otrok, za katerega starši v skladu z zakonom, ki ureja celostno zgodnjo obravnavo predšolskih otrok s posebnimi potrebami, predložijo individualni načrt pomoči družini ali zapisnik centra za zgodnjo obravnavo. Prednost pri sprejemu v vrtec ima tudi otrok, za katerega starši predložijo mnenje centra za socialno delo o ogroženosti zaradi socialnega položaja družine. Mnenje o ogroženosti otroka zaradi socialnega položaja družine vsebuje navedbe, da je družina v skladu s predpisi, ki urejajo socialno varnost oziroma položaj družine, obravnavana kot socialno ogrožena družina s strani centra za socialno delo, kar je razvidno iz uradnih evidenc, ki jih vodijo centri za socialno delo.

Če se zaradi nasilja v družini eden od staršev z otrokom odseli, lahko otroka vpiše v vrtec oziroma izpiše iz vrtca starš brez soglasja starša, ki je povzročitelj nasilja. V tem primeru vrtec vpiše oziroma izpiše otroka na podlagi predložitve mnenja o ogroženosti otroka zaradi nasilja v družini, kar je razvidno iz uradnih evidenc, ki jih vodijo centri za socialno delo.

Vrtec starše pisno obvesti o datumu vključitve otroka v vrtec in o drugih pogojih za sprejem otroka v vrtec, razen v primeru iz prejšnjega odstavka, ko obvesti le starša, ki je vpisal otroka v vrtec.

Starši morajo ob vključitvi otroka v vrtec predložiti potrdilo pediatra o zdravstvenem stanju otroka.

20.a člen

(postopek odločanja komisije)

Komisija obravnava vloge na svoji seji v skladu z določbami tega zakona. Na seji komisije so lahko prisotni samo člani komisije, oseba, ki vodi postopek in zapisnikar. Komisija na podlagi podatkov, ki so navedeni v vlogi oziroma podatkov, ki jih pridobi pri upravljavcih zbirk osebnih podatkov, določi število točk po posameznih kriterijih in določi prednostni vrstni red otrok.

Komisija lahko preverja pravilnost podatkov, navedenih v vlogah, pri upravljavcih zbirk osebnih podatkov, ki jih vodijo v skladu z zakonom. Če komisija ugotovi nepravilnost podatkov, navedenih v vlogi, odloči na podlagi podatkov, pridobljenih pri upravljavcih zbirk osebnih podatkov.

Komisija odloča po določbah skrajšanega ugotovitvenega postopka, določenem v zakonu, ki ureja splošni upravni postopek.

20.b člen

(prednostni vrstni red)

Komisija določi na podlagi kriterijev prednostni vrstni red tako, da razvrsti vse vpisane otroke po doseženem številu točk, od najvišjega do najnižjega števila. Otroci se vključujejo v vrtec s prednostnega vrstnega reda glede na starost, prosto mesto v posameznem oddelku in glede na program vrtca, ki se izvaja v oddelku.

Vrtec v osmih dneh po seji komisije glede na število prostih mest po posameznih oddelkih in enotah vrtca in v skladu s prednostnim vrstnim redom odloči, koliko otrok bo sprejetih v vrtec. Otroci, ki niso sprejeti v vrtec, se v skladu s prednostnim vrstnim redom uvrstijo na čakalni seznam.

Vrtec izda v osmih dneh po seji komisije prednostni vrstni red, iz katerega izhaja seznam sprejetih otrok in čakalni seznam, ki se objavi na oglasni deski in na spletnih straneh vrtca. Podatki o otrocih se objavijo pod šifro.

Seznam sprejetih otrok vsebuje naslednje podatke

- šifro otroka,

- število točk po posameznih kriterijih za vsakega otroka,

- datum vključitve otroka v vrtec,

- sporočilo staršem, da bodo po končanem vpisnem postopku pozvani k sklenitvi pogodbe z vrtcem.

Čakalni seznam otrok vsebuje naslednje podatke

- šifro otroka,

- število točk po posameznih kriterijih za vsakega otroka,

- sporočilo staršem, da lahko zaradi zavrnitve sprejema otroka v vrtec, v 15 dneh po vročitvi obvestila v skladu s tem zakonom, vložijo v vrtec ugovor,

- rok veljavnosti čakalnega seznama.

Vrtec pošlje staršem v osmih dneh po seji komisije obvestilo z izpisom vseh podatkov iz seznama sprejetih otrok ali čakalnega seznama za njihovega otroka z navadno poštno pošiljko in po elektronski pošti, če so starši navedli elektronski naslov, na katerega želijo prejemati obvestila vrtca.

Zoper obvestilo iz prejšnjega odstavka o prednostnem vrstnem redu lahko starši v 15 dneh po vročitvi obvestila z navadno poštno pošiljko vložijo ugovor na svet vrtca, ki o ugovoru odloča v 15 dneh po prejemu ugovora v skladu s tem zakonom in s smiselno uporabo zakona, ki ureja splošni upravni postopek. Ugovor se lahko vloži zaradi nepravilnega upoštevanja kriterijev. Ugovor na kriterij in težo posameznega kriterija ni dopusten.

O ugovoru odloči svet vrtca ob smiselni uporabi zakona, ki ureja splošni upravni postopek z odločbo, ki se vroči staršem, kot to določa ta zakon. Zoper odločitev sveta vrtca lahko starši sprožijo upravni spor.

20.c člen

pogodba med vrtcem in starši ter domneva umika vloge za vpis otroka v vrtec)

Ko je v vrtcu odločeno o vseh ugovorih staršev zoper obvestilo o prednostnem vrstnem redu otrok, vrtec staršem otrok, ki so sprejeti v vrtec, pošlje poziv k sklenitvi pogodbe o medsebojnih pravicah in obveznostih med vrtcem in starši. V pozivu vrtec izrecno navede, da se šteje, da so starši umaknili vlogo za vpis otroka v vrtec, če v 15 dneh od vročitve poziva ne podpišejo pogodbe z vrtcem.

V primeru iz prejšnjega odstavka vrtec pozove k sklenitvi pogodbe starše naslednjega otroka po vrstnem redu iz čakalnega seznama.

Če je na nivoju občine oblikovan centralni čakalni seznam v skladu z 20.f členom tega zakona, lahko občina ne glede na prvi odstavek tega člena določi krajši rok za podpis pogodbe z vrtcem, vendar ne krajši kot pet delovnih dni.

S podpisom pogodbe med vrtcem in starši se šteje, da je otrok vključen v vrtec.

20.č člen

(objava informacij)

Vrtec mora na svojih spletnih straneh objaviti informacije o številu mest, ki jih zagotavlja za predšolske otroke, o številu prostih mest, ki so staršem na voljo in podatek o predvideni čakalni dobi, ki predstavlja čas od vpisa otroka v vrtec do možnosti njegove vključitve v program vrtca.

20.d člen

(evidenca razpoložljivih kapacitet)

Občina lahko zahteva, da ji vrtec posreduje podatke iz 20.č člena tega zakona za namen vzpostavitve javno dostopne evidence uporabnikom o stanju kapacitet v vrtcih na njenem območju.

Vrtec podatke iz prejšnjega odstavka redno oziroma najmanj enkrat mesečno posreduje tudi ministrstvu, pristojnemu za predšolsko vzgojo, ki je dolžno oblikovati informacijsko točko, namenjeno uporabnikom, o stanju kapacitet v vrtcih na celotnem območju države na enem mestu. Način in obliko posredovanja podatkov predpiše minister, pristojen za predšolsko vzgojo.

20.e člen

(vročanje)

Odločitve vrtca in druge listine v postopku sprejemanja otroka v vrtec se vročajo po pošti z navadno poštno pošiljko. Šteje se, da je pošiljka vročena naslovniku osmi dan od odpreme na pošto.

20.f člen

(enoten vpis v vrtce na območju občine)

Občina, ki je ustanoviteljica več vrtcev, lahko določi, da se za vpis v vse vrtce na njenem območju uvede enoten vpis otrok v vrtce in vzpostavi centralna evidenca vpisanih otrok za vse njene vrtce. V tem primeru občina določi za vse vrtce enake kriterije.

Enoten vpis v vrtce poteka na način, pod pogoji in po postopku, ki ga določi občina s svojim aktom v skladu z določbami tega zakona. Z aktom lahko občina staršem omeji pravico do vpisa le v določeno število vrtcev in določi, da občina po končanih postopkih sprejema otrok v vrtce za tiste vrtce, ki imajo oblikovane čakalne sezname otrok, te sezname združi v centralni čakalni seznam, tako da se prednostni vrstni red oblikuje po doseženem številu točk, ki ga je določila komisija za sprejem v posameznem vrtcu. Centralni čakalni seznam vsebuje podatke iz prve in druge alinee petega odstavka 20.b člena tega zakona.

Centralni čakalni seznam se objavi na oglasnih deskah v vseh vrtcih na območju občine in na njihovih spletnih straneh ter na spletni strani občine. Vrtec, ki ima prosto mesto, pozove starše otrok s čakalnega seznama k podpisu pogodbe o vključitvi otroka v vrtec, v skladu z določili akta občine. Če starši odklonijo sprejem otroka oziroma ne podpišejo pogodbe z vrtcem, kot to določa 20.c člen tega zakona, se ne more šteti, da so umaknili vlogo za vpis v vrtec, lahko pa se zaradi več zaporednih odklonitev ponujenega prostega mesta pod pogoji, ki jih določi občina v aktu iz drugega odstavka tega člena, otroka uvrsti na zadnje mesto čakalnega seznama.

20.g člen

(vključitev otroka v vrtec na podlagi mnenja centra za socialno delo)

Center za socialno delo lahko v postopku obravnave družine v skladu s predpisi, ki urejajo socialno varnost oziroma položaj družine, ali na predlog pristojne službe občine iz drugega odstavka 14.b člena tega zakona, izda mnenje, da je v otrokovo korist, da starši otroka, ki bo v naslednjem šolskem letu dopolnil starost šest let, čim prej vključijo v vrtec. Mnenje se vroči staršem in vrtcu, ki ga je občina določila za izvajanje krajšega programa v obsegu 240 ur letno.

Otroka, za katerega je center za socialno delo izdal mnenje iz prejšnjega odstavka, starši vključijo v vrtec, v katerem je organiziran krajši program v obsegu 240 ur letno. Če starši otroka ne vpišejo v vrtec oziroma ga vpišejo, vendar otrok vrtca ne obiskuje, vrtec o tem obvesti center za socialno delo.

21. člen

(letni delovni načrt)

Organizacijo in podrobno vsebino življenja in dela vrtca določi vrtec z letnim delovnim načrtom, ki ga sprejme svet vrtca.

Z letnim delovnim načrtom se določi organizacija in poslovni čas vrtca, programi vrtca, vzgoja in varstvo otrok v vzgojnovarstvenih družinah, razporeditev otrok v oddelke, delo strokovnih in drugih delavcev v vrtcu, sodelovanje s starši, sodelovanje z vzgojnoizobraževalnimi, zdravstvenimi in drugimi organizacijami, mentorstvo pripravnikom, aktivnosti za vključevanje vrtca v okolje, sodelovanje s šolami, ki izobražujejo delavce za potrebe vzgoje predšolskih otrok, program strokovnega izpopolnjevanja delavcev vrtca, program dela strokovnih organov vrtca ter kadrovske, materialne in druge pogoje, potrebne za uresničitev vzgojnega procesa. Z letnim delovnim načrtom se določijo tudi sprememba organizacije dela oddelkov in enot med šolskimi počitnicami, morebitno zaprtje posameznih enot in določitev dežurnih enot, izvajanje obogatitvenih in dodatnih dejavnosti, izvajanje dejavnosti za otroke, ki niso vključeni v vrtec, ter načrt, ukrepi in usposabljanje zaposlenih za zagotavljanje varnega in spodbudnega vzgojnega okolja.

Predlog letnega delovnega načrta vrtca mora biti pred sprejetjem v vseh delih, ki imajo finančne učinke na proračun občine ustanoviteljice, predvsem pa glede vrste in števila oddelkov, števila otrok v oddelku, števila strokovnih delavcev ter poslovnega časa, usklajen s pristojno službo občine ustanoviteljice.

21.a člen

(delovanje vrtcev ob naravnih in drugih nesrečah ter v izrednih razmerah)

O delovanju vrtcev v okoliščinah preprečevanja in blažitve posledic naravnih in drugih nesreč v skladu z zakonom, ki ureja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ter med razglašenimi izrednimi razmerami odloča minister, pristojen za predšolsko vzgojo, razen, če je z drugim zakonom določeno drugače.

Če so okoliščine iz prejšnjega odstavka omejene na lokalna okolja in ne trajajo več kot tri dni, o zaprtju vrtca odloča ravnatelj v soglasju z občino.

21.b člen

(hišni red)

Vrtec v soglasju z občino ustanoviteljico v hišnem redu določi območje vrtca in površine, ki spadajo v prostor vrtca, poslovni čas in uradne ure, uporabo prostora vrtca in organizacijo nadzora, ukrepe za zagotavljanje varnosti, vzdrževanje reda in čistoče ter drugo.

22. člen

(izvršilni predpis o dokumentaciji)

Vrtci vodijo dokumentacijo o vzgojnem delu, ki jo predpiše minister, pristojen za predšolsko vzgojo.

III. VARSTVO PREDŠOLSKIH OTROK

23. člen

(črtan)

24. člen

(črtan)

a24.a člen

(varstvo predšolskih otrok)

Varstvo predšolskih otrok, ki niso vključeni v vrtec, lahko kot pridobitno dejavnost pod pogoji, ki jih določa ta zakon, organizira in opravlja le fizična oseba, ki je vpisana v register varuhov predšolskih otrok pri ministrstvu, pristojnem za predšolsko vzgojo.

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je dovoljeno občasno varstvo otrok na njihovem domu, ki se izvaja v skladu s predpisi, ki urejajo osebno dopolnilno delo in občasno varstvo otrok na njihovem domu, ki ga opravljajo pravne osebe kot pridobitno dejavnost.

24.a člen

(varuh predšolskih otrok)

Fizična oseba lahko opravlja dejavnost varstva predšolskih otrok, ki ne vključuje izvajanja javno veljavnega programa, kot varuh predšolskih otrok, če se vpiše v register pri ministrstvu, pristojnem za predšolsko vzgojo. Varuh predšolskih otrok se vpiše v register, če izpolnjuje naslednje pogoje

- da ima končan najmanj izobraževalni program za pridobitev srednje strokovne izobrazbe ali izobraževalni program gimnazije z ustrezno nacionalno poklicno kvalifikacijo ali da izpolnjuje z zakonom in drugimi predpisi določene pogoje o izobrazbi oziroma ima po postopku priznavanja poklicne kvalifikacije za opravljanje reguliranega poklica na področju vzgoje in izobraževanja priznano poklicno kvalifikacijo za vzgojitelje predšolskih otrok – pomočnike vzgojiteljev, vzgojitelje, učitelje in svetovalne delavce na področju vzgoje in izobraževanja,

- da ni bil pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost oziroma zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, za katero je predpisana kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev.

Varuh predšolskih otrok lahko varuje skupino predšolskih otrok, ki ne sme presegati šest otrok. Varuh predšolskih otrok lahko varuje otroke v stanovanjski stavbi, ki ima izdano uporabno dovoljenje. Za prostor in opremo, ki jo mora zagotoviti varuh predšolskih otrok za varstvo otrok, se uporabljajo določbe predpisa o normativih in minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtca, ki ureja prostore za otroke v vzgojno-varstveni družini in določbe predpisa, s katerim se podrobneje urejajo vzgojno-varstvene družine. V stanovanjski enoti je lahko registriran le en varuh predšolskih otrok.

V register se vpišejo

- ime in priimek varuha predšolskih otrok, rojstni podatki, spol in EMŠO,

- izobrazba,

- kraj opravljanja dejavnosti.

O vpisu v register se varuhu predšolskih otrok izda odločba. Varuh predšolskih otrok opravlja dejavnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe.

Prostori, ki se uporabljajo za varstvo predšolskih otrok v skladu z izdano odločbo o vpisu v register varuhov predšolskih otrok, in dostop do teh prostorov se v času, ko se v njih izvaja varstvo predšolskih otrok, ne štejejo za stanovanje. V prostoru, ki je namenjen varstvu predšolskih otrok, mora imeti varuh predšolskih otrok na vidnem mestu objavljeno odločbo o vpisu v register varuhov predšolskih otrok, ki jo je izdalo ministrstvo, pristojno za predšolsko vzgojo.

Varstvo predšolskih otrok opravlja varuh predšolskih otrok, ki si lahko kot pomoč zagotovi še sočasno prisotnost dodatne osebe. V izjemnih primerih, ko varstva otrok varuh predšolskih otrok ne more opravljati, lahko opravlja varstvo otrok druga oseba v njegovem imenu in na njegov račun. Kot izjemni primer odsotnosti varuha predšolskih otrok se šteje bolniška odsotnost, koriščenje letnega dopusta in druge nujne krajše odsotnosti do 30 delovnih dni. Oseba, ki varuhu predšolskih otrok pomaga pri varstvu otrok oziroma oseba, ki v izjemnih primerih izvaja varstvo otrok namesto varuha predšolskih otrok, mora izpolnjevati pogoj iz druge alineje prvega odstavka tega člena. Za izbiro osebe, ki izpolnjuje ta pogoj, je odgovoren varuh predšolskih otrok.

Če je varuh predšolskih otrok odsoten več kot 30 delovnih dni, se osebi, ki varuha nadomešča, za obdobje največ enega leta izda začasna odločba o vpisu v register varuhov predšolskih otrok na istem naslovu. Osebi, ki nadomešča varuha, se izda začasna odločba o vpisu v register varuhov predšolskih otrok, če izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka tega člena.

Varuh predšolskih otrok se izbriše iz registra po uradni dolžnosti

- če mu je s pravnomočno odločbo prepovedano izvajanje dejavnosti,

- če ne izpolnjuje več pogojev za opravljanje dejavnosti varuha predšolskih otrok,

- na podlagi obvestila s strani varuha predšolskih otrok, da je prenehal z izvajanjem dejavnosti.

Podatki o imenu in priimku varuha predšolskih otrok ter o kraju, kjer opravlja svojo dejavnost, so javni in so objavljeni na spletni strani ministrstva, pristojnega za predšolsko vzgojo.

Podrobnejše pogoje za opravljanje varstva predšolskih otrok določi minister, pristojen za predšolsko vzgojo.

24.b člen

(sofinanciranje varuha predšolskih otrok)

Varuhu predšolskih otrok se iz proračuna občine zagotavljajo sredstva za namen sofinanciranja plačil staršev za varstvo otroka, ki ni bil sprejet v javni vrtec in je uvrščen na čakalni seznam. Varuhu pripadajo sredstva v višini 20 % cene programa, v katerega bi bil otrok vključen, če bi bil sprejet v vrtec.

Sredstva zagotavlja občina, v kateri imajo otrokovi starši stalno prebivališče oziroma občina, v kateri ima otrok stalno prebivališče skupaj z vsaj enim od staršev, za čas, ko je otrok uvrščen na čakalni seznam javnega vrtca.

Javni vrtec, v katerega je otrok vpisan, je dolžan občini na njeno zahtevo posredovati vse podatke iz čakalnega seznama, na podlagi katerega se otroku prizna upravičenje do sofinanciranja varstva otrok.

Podrobnejše pogoje za sofinanciranje plačil staršev za varstvo otrok pri varuhu se določi v pogodbi, ki jo skleneta občina in varuh.

24.c člen

(pogodba varuha predšolskih otrok s straši)

Varuh predšolskih otrok na domu je dolžan s starši otrok skleniti pisno pogodbo, s katero se opredeli obseg varstva otrok ter medsebojne pravice in obveznosti.

24.č člen

(prepoved opravljanja dejavnosti predšolske vzgoje in varstva otrok)

Pravnim in fizičnim osebam, ki niso vpisane v razvid izvajalcev javno veljavnih programov ali v register varuhov predšolskih otrok pri ministrstvu, pristojnem za predšolsko vzgojo, je prepovedano opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje ali varstva predšolskih otrok.

Prepoved iz prejšnjega odstavka se ne nanaša na fizične in pravne osebe, ki izvajajo storitve, namenjene predšolskim otrokom, če se izvajajo tako, da njihov osnovi namen ni varstvo predšolskih otrok.

Registracijo dejavnosti iz prvega odstavka tega člena in podrobnejšo opredelitev storitev iz prejšnjega odstavka, ki se ne štejejo za dejavnost predšolske vzgoje oziroma za izvajanje varstva predšolskih otrok, določi minister, pristojen za predšolsko vzgojo.

IV. FINANCIRANJE

25. člen

(viri)

Programi predšolske vzgoje se financirajo iz

- javnih sredstev,

- sredstev ustanovitelja,

- plačil staršev ter

- donacij in drugih virov.

26. člen

(finančni nadzor)

Porabo javnih sredstev v vrtcih nadzorujejo proračunska inšpekcija, računsko sodišče in pristojni organ občine ustanoviteljice vrtca.

27. člen

(črtan)

1. Javni vrtci

28. člen

(sredstva, ki jih vrtcu zagotavlja občina)

Iz proračuna občine se vrtcem zagotavljajo sredstva v višini razlike med ceno programov in plačilom staršev.

Cena programa iz prejšnjega odstavka vsebuje stroške vzgoje, varstva in prehrane, ki jih sestavljajo

- stroški dela zaposlenih v vrtcu, ki se ugotavljajo v skladu z zakonom, normativi in standardi ter kolektivno pogodbo,

- stroški materiala in storitev, potrebnih za izvajanje programa in

- stroški živil za otroke.

Če je občina ustanoviteljica več vrtcev, lahko sprejme sklep, v katerem določi enotno ceno za enake programe, ki velja za vse vrtce, kot osnova za plačilo staršev in plačilo razlike med ceno programa in plačilom staršev, ki jo krije občina iz četrtega odstavka tega člena.

Sredstva iz prvega odstavka tega člena zagotavlja občina, v kateri imajo starši skupaj z otrokom, ki je vključen v vrtec, stalno prebivališče oziroma ima stalno prebivališče skupaj z otrokom vsaj eden od staršev. Občina zagotavlja tudi sredstva za otroke tujcev, če ima vsaj eden od staršev skupaj z otrokom na njenem območju začasno prebivališče in je zavezanec za dohodnino v Republiki Sloveniji.

Iz proračuna občine se zagotavljajo tudi sredstva za investicijsko vzdrževanje in sredstva za investicije v nepremičnine in opremo javnih vrtcev, lahko pa tudi vrtcev s koncesijo.

Občina ustanoviteljica javnemu vrtcu zagotavlja tudi sredstva za pokrivanje stroškov iz naslova dejavnosti in nalog, potrebnih za izvajanje programa za predšolske otroke, ki jih ni mogoče všteti v ceno programa.

Metodologijo določanja stroškov, ki so elementi za oblikovanje cen programov in stroške, ki se ne vštevajo v ceno programa, določi minister, pristojen za predšolsko vzgojo.

Občina ustanoviteljica sklene z vrtcem pogodbo o financiranju.

28.a člen

(zagotavljanje sredstev za pokrivanje stroškov, ki niso všteti v ceno programa)

Vrtec, ki izvaja javno službo, občini ustanoviteljici mesečno izdaja zahtevke za kritje stroškov iz drugega odstavka 28. člena tega zakona.

Presežek prihodkov nad odhodki iz naslova cen programov v vrtcu, ki izvaja javno službo, se upošteva pri prvi naslednji določitvi cene programov.

O razporeditvi presežka prihodkov nad odhodki oziroma pokrivanju presežka odhodkov nad prihodki po zaključnem računu javnega vrtca odloči občina ustanoviteljica.

28.b člen

(dodatne ugodnosti znižanega plačila za vrtec, ki jih prizna občina)

Občina lahko s svojim aktom določi, da se staršem plačilo za vrtec, ki jim je določeno z odločbo pristojnega centra za socialno delo, še dodatno zniža in o tem obvesti vrtec. Vrtec dodatno znižanje upošteva pri izstavitvi računa staršem in pri izstavitvi zahtevka občini.

Občina mora ločeno voditi podatke o obsegu sredstev odobrenih dodatnih ugodnosti iz prejšnjega odstavka.

29. člen

(državni proračun)

Iz državnega proračuna se v skladu z normativi in standardi zagotavljajo sredstva za

- oddelke vrtcev v bolnišnicah, katerih dejavnost je namenjena območju države in polovico sredstev za plače in prejemke ter davke in prispevke za vzgojitelje v oddelkih vrtcev, ki delujejo v drugih bolnišnicah, k delovanju katerih je dalo soglasje tudi ministrstvo, pristojno za predšolsko vzgojo,

- oddelke predšolske vzgoje v zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami, katerih ustanovitelj je država,

- plačilo višjih stroškov za oddelke, kjer se pri vzgojnem delu uporablja italijanski jezik oziroma kjer vzgojno delo poteka dvojezično, v slovenskem in madžarskem jeziku ter za oddelke otrok Romov in

- del sredstev za investicije v nepremičnine in opremo na narodno mešanih območjih,

- oddelke vrtcev, ki izvajajo krajše programe v obsegu 240 ur letno, namenjene otrokom, ki niso vključeni v vrtec in bodo naslednje koledarsko leto dopolnili starost šestih let, k organizaciji in delovanju katerih je dalo soglasje ministrstvo, pristojno za predšolsko vzgojo,

- stroške dela za zaposlene na delovnem mestu romski pomočnik in na delovnem mestu vzgojitelja v prilagojenem programu, k sistemizaciji katerih je dalo soglasje ministrstvo, pristojno za predšolsko vzgojo,

- sredstva za izplačilo nagrade dijakom in sredstva za malico dijakom za čas praktičnega usposabljanja z delom v okviru izobraževalnega programa.

Iz državnega proračuna se vrtcem v skladu s četrtim odstavkom 32. člena tega zakona zagotavljajo sredstva za sofinanciranje plačil staršev, ki imajo v vrtec hkrati vključena dva otroka oziroma imajo v vrtec vključenega tretjega in vsakega nadaljnjega otroka.

Način zagotavljanja sredstev iz državnega proračuna vrtcem, za sofinanciranje plačil staršev za vrtec, določi minister, pristojen za predšolsko vzgojo.

Podrobnejše pogoje za organiziranje, delovanje in financiranje oddelkov iz pete alineje prvega odstavka tega člena določi minister, pristojen za predšolsko vzgojo.

30. člen

(plačilo staršev)

Osnova za plačilo staršev je cena programa, v katerega je otrok vključen. Cena programa obsega stroške vzgoje, varstva in prehrane otroka v vrtcu in ne vsebuje sredstev za investicije in investicijsko vzdrževanje.

Osnova za plačilo staršev otrok s posebnimi potrebami je cena programa za druge enako stare otroke. Če je otrok vključen v oddelek prilagojenega programa v zavodu za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami, je osnova za plačilo staršev povprečna cena programa za druge enako stare otroke, ki velja za območje Republike Slovenije na dan 1. septembra tekočega leta in jo objavi na osrednjem spletnem mestu državne uprave ministrstvo, pristojno za predšolsko vzgojo.

Osnova za plačilo staršev otrok, ki so vključeni v oddelke vrtcev na območjih s posebnimi razvojnimi problemi, je cena enakega programa, ki velja v vrtcu na območju občine oziroma povprečna cena enakih programov, ki veljajo v vrtcih na območju občine. V primeru, da so na območju lokalne skupnosti vsi oddelki vrtca oblikovani na podlagi posebnega normativa iz šestega odstavka 14. člena zakona, je osnova za plačilo staršev povprečna cena enakega programa v Republiki Sloveniji.

Staršem, ki imajo v vrtec vključena dva otroka, se z naslednjim dnem po izpisu starejšega otroka iz vrtca plačilo vrtca za mlajšega otroka obračuna v višini znižanega plačila vrtca, ki jim je določeno z odločbo pristojnega centra za socialno delo za starejšega otroka in ki velja na dan izpisa starejšega otroka iz vrtca.

31. člen

(določitev cene programov)

Cene programov v vrtcih, ki izvajajo javno službo, predlaga vrtec, skupaj s predlogom finančnega načrta, pripravljenega v skladu z izhodišči, ki veljajo za občinski proračun. Ceno programa določi pristojni organ občine ustanoviteljice oziroma koncedentke.

Po določitvi cene mora vrtec z izračunom cene seznaniti starše, občine zavezanke za plačilo in ministrstvo, pristojno za predšolsko vzgojo.

32. člen

(določanje plačila staršev)

Plačilo staršev določi občina na podlagi lestvice, ki starše razvršča v razrede, upoštevaje dohodek na družinskega člana v primerjavi s povprečno plačo na zaposlenega v Republiki Sloveniji in upoštevaje premoženje družine.

Starši, ki prejemajo denarno socialno pomoč po predpisih o socialnem varstvu, so plačila oproščeni. To velja tudi za zasebne vrtce, ki jim pripadajo javna sredstva na podlagi 34. člena tega zakona.

Občina lahko v izjemnih primerih pri določitvi plačila staršev upošteva na podlagi podatkov iz uradnih evidenc, ki jih vodi pristojni davčni organ ali center za socialno delo poleg dohodka in premoženja iz prvega odstavka tega člena tudi druga dejstva in okoliščine, ki odražajo dejanski socialni položaj družine.

Plačilo staršev za vrtec se določi v skladu z zakonom, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Starši, ki imajo v vrtec hkrati vključena dva otroka iz iste družine, so plačila za mlajšega otroka oproščeni. Starši so oproščeni plačila za vrtec tudi za tretjega in vsakega nadaljnjega otroka iz iste družine, ne glede na to, ali je v vrtec vključen hkrati s svojim sorojencem. Plačilo staršev za vrtec v višini znižanega plačila vrtcem zagotavlja državni proračun.

Kot ista družina iz prejšnjega odstavka se štejejo osebe, ki se upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja v skladu z zakonom, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev.

Ne glede na določbo tega člena plačujejo starši, ki niso zavezanci za dohodnino v Republiki Sloveniji, polno ceno programa v katerega je otrok vključen.

Vrtci vodijo evidenco upravičencev do sofinanciranja plačil staršev iz četrtega odstavka tega zakona v skladu s 46.a členom tega zakona.

Ne glede na oprostitev plačila staršev za vrtec v skladu s prvim in četrtim odstavkom tega člena lahko vrtec staršem obračuna posamezne stroške za dneve, ko starši vrtcu v skladu s pravili niso sporočili oziroma najavili odsotnosti otroka in je imel vrtec zato nepotrebne izdatke z zagotovitvijo kadra ter za nabavljena živila. Občina, ustanoviteljica vrtca, sprejme akt, s katerim določi višino posameznih izdatkov, ki se kot upravičeni stroški zaračunajo staršem.

32.a člen

(premoženje)

Kot premoženje družine pri določitvi plačil staršev se po tem zakonu šteje vse premično in nepremično premoženje, s katerim razpolaga družina.

Kot premoženje se po tem zakonu ne upošteva

- stanovanje, v katerem živijo starši in ki ga zakon določa kot primerno stanovanje,

- predmeti, ki so po predpisih o izvršbi in zavarovanju izvzeti iz izvršbe, razen gotovina iz pete točke 79. člena zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 51/98 , 72/98 – sklep US, 89/99 – ZPPLPS, 11/2001 – ZRacS-1, 75/2002 in 87/2002 – SPZ),

- osebno vozilo v vrednosti do višine 18 minimalnih plač in

- premoženje, ki daje dohodke, ki se upoštevajo pri ugotavljanju dohodka staršev oziroma družine.

32.b člen

(posledice neplačevanja staršev)

Če iz evidence plačil staršev iz 45. člena tega zakona izhaja, da so obveznosti plačila neporavnane več kot en mesec od zapadlosti, vrtec pošlje staršem otroka pisni opomin za plačilo, v katerem določi rok za poravnavo zapadlih neporavnanih obveznosti, ki ne sme biti krajši od osmih dni in ne daljši od dveh mesecev z opozorilom, da se bo v primeru, če obveznost ne bo poravnana v navedenem roku, pred pristojnim sodiščem začel postopek za izterjavo neporavnanih obveznosti.

Sodišče in drugi pristojni organi morajo postopke za ugotovitev in izterjavo neporavnanih obveznosti iz tega člena obravnavati prednostno in hitro.

33. člen

(izvršilni predpis)

Lestvico, prejemke, ki se vštevajo v dohodek na družinskega člana, in premoženje, ki se upoštevajo za določitev plačila, način njihovega ugotavljanja ter način in postopek uveljavljanja znižanega plačila določi minister, pristojen za predšolsko vzgojo.

2. Zasebni vrtci

34. člen

(pogoji za financiranje)

Zasebnemu vrtcu, ki je vpisan v razvid izvajalcev javno veljavnih programov pri ministrstvu, pristojnem za predšolsko vzgojo, za izvajanje programa po posebnih pedagoških načelih, kot je to določeno v četrtem odstavku 13. člena tega zakona, pripadajo sredstva iz proračuna občine, če izpolnjuje naslednje pogoje

- če izvaja najmanj poldnevni program,

- če ima vključenih najmanj za en oddelek predšolskih otrok,

- če ima zaposlene vzgojitelje, vzgojitelje predšolskih otrok – pomočnike vzgojiteljev in ravnatelja oziroma pomočnika ravnatelja za izvedbo programa in za pedagoško vodenje vrtca v skladu z zakonom in drugimi predpisi in

- če je dostopen vsem otrokom.

Sredstva iz občinskega proračuna pod pogoji iz prejšnjega odstavka pripadajo tudi zasebnemu vrtcu, ki izvaja program za predšolske otroke v skladu s prvim odstavkom 13. člena tega zakona, če je ta program pridobil pozitivno mnenje Strokovnega sveta Republike Slovenije za splošno izobraževanje.

Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje poda pozitivno mnenje, če ugotovi, da program iz prejšnjega odstavka določa trajanje programa in skladnost s cilji vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji ter pokriva vsebino javno veljavnega programa, hkrati pa zagotavlja bistveno različnost vsebine in izvedbe glede na javno veljavni program. Podrobnejša merila in kriterije za odločanje Strokovnega sveta Republike Slovenije za splošno izobraževanje v skladu s tem odstavkom določi minister, pristojen za predšolsko vzgojo.

Zasebnemu vrtcu zagotavljajo sredstva občine iz četrtega odstavka 28. člena tega zakona. Osnova za izračun obveznosti občine za posameznega otroka, vključenega v zasebni vrtec, je cena istovrstnega programa javnega vrtca na območju občine, zmanjšana za znesek, ki bi ga starši plačali za otroka v skladu s četrtim odstavkom 32. člena tega zakona, če bi bil otrok vključen v javni vrtec. Zasebnemu vrtcu pripada za posameznega otroka 85% teh sredstev.

Za uveljavitev pravice iz prejšnjega odstavka vodi zasebni vrtec evidenco iz šestega odstavka 45. člena tega zakona, podatke iz te evidence pa posreduje občini, ki je po tem zakonu dolžna zasebnemu vrtcu zagotavljati javna sredstva.

Če na območju občine ni javnega vrtca, se obseg sredstev iz tega člena izračuna na podlagi povprečja cen istovrstnih programov, ki veljajo za območje Republike Slovenije na dan 1. septembra tekočega leta in jih objavi ministrstvo, pristojno za predšolsko vzgojo.

O izpolnjevanju pogojev iz prvega odstavka tega člena odloča ministrstvo, pristojno za predšolsko vzgojo.

Če je v javno veljavni program zasebnega vrtca vključen več kakor en otrok iz družine, so starši za mlajše otroke upravičeni do sofinanciranja iz državnega proračuna v višini plačila, ki bi jim bilo določeno, če bi bil otrok vključen v vrtec, ki izvaja javno službo na območju občine, v kateri je sedež zasebnega vrtca.

Sredstva za sofinanciranje plačil staršev iz prejšnjega odstavka se zagotavlja iz državnega proračuna neposredno zasebnim vrtcem.

Način zagotavljanja sredstev iz državnega proračuna zasebnim vrtcem za sofinanciranje plačil staršev določi minister, pristojen za predšolsko vzgojo.

Osmi, deveti in deseti odstavek se smiselno uporabljajo tudi za zasebnika, ki ima organizirano vzgojo in varstvo otrok v vzgojno-varstveni družini.

Če ima občina v vrtcih, ki izvajajo javno službo, dovolj prostih mest za vključitev vseh otrok, ki jih starši želijo vpisati v vrtec, lahko na podlagi ocene o demografskih gibanjih na njenem območju za obdobje petih letih odloči, da zasebnemu vrtcu iz drugega odstavka tega člena za otroke, ki jih bodo starši vključili v zasebni vrtec v tem obdobju, ne bo zagotavljala sredstev iz občinskega proračuna v skladu s tem členom. Odločitev iz tega odstavka sprejme občinski svet do konca aprila za obdobje petih let od naslednjega šolskega leta dalje. Odločitev mora biti obrazložena.

34.a člen

(financiranje zasebnega vrtca na podlagi koncesije)

Zasebnemu vrtcu, ki je vpisan v razvid izvajalcev javno veljavnih programov pri ministrstvu, pristojnem za predšolsko vzgojo, za izvajanje programa za predšolske otroke, ki ga določa 12. člen zakona, pripadajo javna sredstva na podlagi koncesije, ki jo podeli občina, v kateri ima zasebni vrtec sedež oziroma ima sedež njegova enota. Za podelitev koncesije se uporabljajo določbe zakona, ki ureja organizacijo in financiranje vzgoje in izobraževanja, razen če ta zakon ne določa drugače.

Občina, ki je zasebnemu vrtcu podelila koncesijo, v pogodbi o koncesiji opredeli višino sredstev, ki jih zagotavlja za opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje zasebnemu vrtcu v skladu z določbami tega zakona, ki določa financiranje javnih vrtcev in v skladu z metodologijo, ki določa oblikovanje cen programov v vrtcih, ki izvajajo javno službo.

Koncesija se zasebnemu vrtcu podeli za obdobje, ki ne sme biti krajše od sedem let in ne daljše kot 15 let.

35. člen

(položaj zaposlenih v zasebnih vrtcih)

Za določitev delovne obveznosti vzgojitelja predšolskih otrok – pomočnika vzgojitelja in vzgojitelja, urejanje delovnih razmerij in določitev plač zaposlenih v zasebnih vrtcih, ki jim pripadajo sredstva iz proračuna občine v skladu s 34. členom tega zakona, se uporabljajo zakoni in podzakonski predpisi, ki veljajo za zaposlene v javnih vrtcih.

36. člen

(pogodba o financiranju)

Financiranje in obveznosti zasebnega vrtca se podrobneje uredijo s pogodbo.

3. Predšolska vzgoja na domu

(črtano)

37. člen

(črtan)

4. Razvoj dejavnosti

38. člen

(sredstva za razvoj dejavnosti)

Za dejavnost predšolske vzgoje se iz sredstev državnega proračuna zagotavljajo

- sredstva za raziskovalno in eksperimentalno dejavnost, strokovno izobraževanje strokovnih delavcev in sredstva za informacijsko komunikacijsko tehnologijo v skladu s proračunskimi možnostmi,

- sredstva za strokovna posvetovanja,

- sredstva za šolo za ravnatelje,

- sredstva za zaposlovanje in usposabljanje pripravnikov,

- sredstva za štipendiranje za pedagoški poklic in za subvencioniranje šolnin,

- sredstva za otroško in strokovno periodiko ter za subvencioniranje cene strokovne literature,

- sredstva za izpeljavo vsakoletnega razpisa javnega natečaja za podelitev znaka »dobra igrača«, ki ga vodi ministrstvo, pristojno za predšolsko vzgojo,

- sredstva za nacionalno nagrado za strokovne delavce in

- sredstva za mednarodno dejavnost.

V. POVEZOVANJE V SKUPNOSTI

39. člen

(povezovanje zavodov v skupnosti)

Vrtec in druge pravne osebe, ki izvajajo programe predšolske vzgoje, se lahko zaradi skupnega razreševanja problemov vrtcev, sodelovanja s strokovnimi in upravnimi organi ter uresničevanja drugih skupnih nalog povezujejo v skupnosti zavodov.

VI. ZAPOSLENI V VRTCU

40. člen

(izobrazbeni pogoji)

Vzgojno dejavnost v javnem vrtcu opravljajo vzgojitelj, vzgojitelj predšolskih otrok – pomočnik vzgojitelja, vzgojitelj za zgodnjo obravnavo, svetovalni delavec, organizator zdravstveno higienskega režima, organizator prehrane in drugi.

Vzgojitelj mora imeti izobrazbo, pridobljeno po študijskem programu za pridobitev izobrazbe najmanj prve stopnje, oziroma raven izobrazbe, pridobljene po študijskem programu, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi najmanj prve stopnje, ustrezne smeri in pedagoško izobrazbo.

Vzgojitelj, ki izvaja prilagojeni program za predšolske otroke s posebnimi potrebami, in vzgojitelj za zgodnjo obravnavo, mora

- imeti izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih za pridobitev izobrazbe druge stopnje, oziroma raven izobrazbe, pridobljene po študijskih programih, ki v skladu z zakonom ustrezajo izobrazbi druge stopnje, ustrezne smeri in specialnopedagoško oziroma pedagoško izobrazbo ali

- izpolnjevati pogoje za vzgojitelja in opraviti ustrezen študijski program ustreznega specialnopedagoškega izpopolnjevanja.

Vzgojitelj predšolskih otrok – pomočnik vzgojitelja mora imeti

- srednjo strokovno izobrazbo, pridobljeno po izobraževalnem programu za področje predšolske vzgoje ali

- zaključen četrti letnik gimnazije in opravljen poklicni tečaj za delo s predšolskimi otroki.

Svetovalni delavec mora imeti izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih za pridobitev izobrazbe druge stopnje, oziroma raven izobrazbe, pridobljene po študijskih programih, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi druge stopnje, ustrezne smeri in pedagoško izobrazbo.

Organizator zdravstveno-higienskega režima in organizator prehrane morata imeti izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih za pridobitev izobrazbe najmanj prve stopnje, oziroma raven izobrazbe, pridobljene po študijskih programih, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi najmanj prve stopnje ustrezne smeri.

Pedagoško izobrazbo ima, kdor opravi vse obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja organizacijo in financiranje vzgoje in izobraževanja, oziroma v izobraževalnem ali študijskem programu za pridobitev izobrazbe iz predšolske vzgoje.

41. člen

(obveznost vzgojitelja in vzgojitelja predšolskih otrok – pomočnika vzgojitelja)

Delovna obveznost vzgojitelja obsega pripravo na vzgojno delo, načrtovanje in izvajanje vzgojnega dela, delo s starši ter sodelovanje pri organizaciji življenja in dela v vrtcu.

Delovna obveznost vzgojitelja za zgodnjo obravnavo obsega načrtovanje, pripravo in izvajanje dodatne strokovne pomoči, odkrivanje dejavnikov tveganja pri otrocih in preventivno delo z njimi, delo s starši in povezovanje z zunanjimi inštitucijami, vključevanje v dejavnosti strokovne skupine vrtca ter sodelovanje pri organizaciji življenja in dela v vrtcu.

Delovna obveznost vzgojitelja predšolskih otrok – pomočnika vzgojitelja obsega sodelovanje z vzgojiteljem pri načrtovanju, izvajanju in pripravi vzgojnega dela v oddelku, samostojno izvajanje nekaterih dejavnosti predšolske vzgoje ter sodelovanje pri ostalih dejavnostih in opravljanje drugih nalog, povezanih z dejavnostjo vrtca.

V okviru z zakonom in kolektivno pogodbo določenega polnega tedenskega delovnega časa delo vzgojitelja in vzgojitelja v prilagojenem programu obsega 30 ur, delo vzgojitelja predšolskih otrok – pomočnika vzgojitelja 35 ur tedensko, delo vzgojitelja predšolskih otrok za zgodnjo obravnavo pa 25 ur tedensko.

VII. ZBIRANJE IN VARSTVO OSEBNIH PODATKOV

42. člen

(uporaba predpisov o varstvu osebnih podatkov)

Vrtci zbirajo, obdelujejo, shranjujejo, posredujejo, varujejo in uporabljajo osebne podatke, vsebovane v evidencah, v skladu s predpisi o varstvu osebnih podatkov, če s tem zakonom ni določeno drugače.

a) Zbirke podatkov

43. člen

(zbirke podatkov v vrtcu)

Za izvajanje predšolske vzgoje, za spremljanje dejavnosti in statistične namene vrtci vodijo naslednje zbirke podatkov

1. evidenco vpisanih otrok in evidenco vključenih otrok,

2. evidenco plačil staršev,

3. evidenco otrok, ki potrebujejo svetovanje oziroma pomoč,

4. (črtana)

5. evidenco upravičencev do sofinanciranja plačil staršev iz državnega proračuna.

b) Vsebina in namen posameznih zbirk

44. člen

(evidenca vpisanih otrok in evidenca vključenih otrok)

Vrtec vzpostavi evidenco vpisanih otrok, če je število vpisanih otrok večje, kot je razpoložljivih prostih mest in bo o sprejemu otrok odločala komisija. Evidenca vpisanih otrok vsebuje naslednje podatke

- osebno ime ter naslov stalnega in začasnega prebivališča otroka in staršev,

- datum rojstva in spol otroka,

- EMŠO otrok in staršev,

- šifro otroka,

- datum vpisa otroka v vrtec,

- naslov za stike, telefonsko številko staršev ali naslov elektronske pošte in

- druge podatke, ki so potrebni za ugotavljanje izpolnjevanja kriterijev za sprejem otroka, ki jih je določila občina.

Vrtec zbira osebne podatke iz prejšnjega odstavka v evidenci vpisanih otrok zaradi vodenja postopka sprejema in vključitve otroka v program vrtca. Podatke zbira vrtec na podlagi privolitve staršev.

Vrtec vzpostavi evidenco vključenih otrok, ko starši podpišejo pogodbo o vključitvi otroka v vrtec. Evidenca vključenih otrok vsebuje naslednje podatke

- osebno ime ter naslov prebivališča otroka in staršev,

- datum rojstva in spol otroka,

- EMŠO otrok in staršev,

- datum vključitve otroka v vrtec,

- zdravstvene posebnosti otroka, ki izhajajo iz potrdila pediatra ali specialista,

- naslov za stike, telefonsko številko osebe ali naslov elektronske pošte osebe, ki je vzgojitelju dosegljiva med otrokovim bivanjem v vrtcu in

- podatke o prisotnosti otrok v vrtcu.

Vrtec zbira osebne podatke v evidenci vključenih otrok zaradi ustreznega dela z otrokom pri izvedbi programov, zaradi sodelovanja s starši in zaradi spremljanja plačil staršev za program vrtca.

Če na območju občine ustanoviteljice poteka enoten vpis v vrtce, se podatki iz prve, druge, tretje, četrte in pete alinee prvega odstavka tega člena pošljejo občini, ki vzpostavi centralno evidenco vpisanih otrok v vse vrtce na njenem območju zaradi ugotavljanja dejanskega števila vpisanih otrok v vrtce ter s tem povezanih potreb po zagotovitvi zadostnega števila prostih mest v vrtcih na območju občine.

Vpogled v centralno evidenco vpisanih otrok iz prejšnjega odstavka imajo vsi vrtci na območju občine.

44.a člen

(evidenca otrok, ki jih varuje varuh predšolskih otrok)

Varuh predšolskih otrok vodi evidenco otrok, ki jih varuje. Evidenca vsebuje naslednje podatke

- osebno ime ter naslov stalnega ali začasnega prebivališča otroka in staršev,

- datum rojstva in spol otroka,

- datum začetka varovanja otroka in datum izpisa,

- podatke o prisotnosti otroka po dnevih,

- ime in priimek osebe, ki nadomešča varuha predšolskih otrok, ter obdobje nadomeščanja.

Sestavni del evidence so tudi pogodbe, ki jih je varuh predšolskih otrok sklenil s starši.

Varuh predšolskih otrok vodi evidenco iz prvega odstavka tega člena za posamezno šolsko leto. Varuh predšolskih otrok zbira osebne podatke v evidenci zaradi ustreznega dela z otroki pri izvedbi varstva, zaradi sodelovanja s starši in zaradi spremljanja plačil staršev za varstvo.

Podatki iz evidence se hranijo eno leto po izpisu otroka.

45. člen

(evidenca plačil staršev in evidenca socialnega položaja družin)

Vrtec vodi evidenco plačil staršev.

Evidenca plačil staršev vsebuje podatke o

- višini plačil staršev in

- mesečnih plačilih staršev.

Vrtec vodi evidenco iz prejšnjega odstavka zaradi spremljanja mesečnih plačil.

Podatke iz prve alinee drugega odstavka posreduje vrtcu lokalna skupnost, ki določi višino plačila staršev.

Lokalna skupnost vodi evidenco socialnega položaja družin zaradi določitve plačila staršev.

Evidenca socialnega položaja družin v vrtec vključenih otrok vsebuje podatke o

- dohodkih, prejemkih in premoženju družinskih članov,

- številu družinskih članov,

- drugih dejstvih in okoliščinah, ki vplivajo na določitev višine plačila ter

- plačilih staršev.

Lokalna skupnost zbira podatke iz prve in druge alinee šestega odstavka tega člena samo za starše, ki uveljavljajo znižano plačilo vrtca.

Lokalna skupnost zbira podatke iz tretje alinee šestega odstavka tega člena samo v primerih iz tretjega odstavka 32. člena zakona.

Za zbiranje podatkov in vodenje evidence socialnega položaja družin lahko ustanovitelj pooblasti vrtec.

45.a člen

(pravica občine do podatkov za preverjanje ustreznosti mesečnih zahtevkov)

Vrtec mora občini, ki je v skladu s tem zakonom zavezanka za plačilo razlike med ceno programa in plačilom staršev, za namen preverjanja pravilnosti izstavljenega mesečnega zahtevka, na njeno zahtevo predložiti izpis in zagotoviti vpogled v osebne podatke, ki jih vrtec vodi v centralni evidenci na podlagi zakona, ki ureja organizacijo in financiranje vzgoje in izobraževanja ter v podatke iz dokumentacije in evidenc, ki jih vrtec vodi na podlagi tega zakona.

Za namen iz prejšnjega odstavka se predloži izpis in zagotovi vpogled v naslednje podatke

- osebno ime in naslov prebivališča otrok in staršev,

- EMŠO otroka in staršev,

- datum vključitve otroka v vrtec,

- vrsto programa, v katerega je otrok vključen in ceno programa, ki je podlaga za plačilo staršev in občine v posameznem mesecu z upoštevanjem ustreznega znižanja za stroške neporabljenih živil za čas odsotnosti otroka,

- številko odločbe o znižanem plačilu vrtca in obdobje veljavnosti pravice do znižanega plačila vrtca,

- odstotek znižanega plačila za vrtec, ki je staršem določen z veljavno odločbo centra za socialno delo,

- občino zavezanko za plačilo v skladu z veljavno odločbo centra za socialno delo in

- datum izpisa otroka iz vrtca.

46. člen

(evidenca otrok, ki potrebujejo svetovanje oziroma pomoč)

Evidenca otrok, ki potrebujejo svetovanje oziroma pomoč, vsebuje

- družinsko in socialno anamnezo,

- razvojno anamnezo,

- diagnostične postopke,

- postopke strokovne pomoči in

- strokovna mnenja drugih institucij: centrov za socialno delo, zdravstvenih institucij, svetovalnih centrov oziroma vzgojnih posvetovalnic.

Osebni podatki se zbirajo po presoji svetovalne službe za tiste otroke, ki potrebujejo strokovno svetovanje oziroma pomoč.

Osebni podatki iz prvega odstavka se zbirajo v soglasju s starši oziroma skrbniki otrok, razen v primeru, ko je otrok v družini ogrožen in ga je potrebno zavarovati.

Svetovalni delavci so podatke iz prvega odstavka tega člena dolžni varovati kot poklicno skrivnost. Te podatke so kot poklicno skrivnost dolžni varovati tudi drugi strokovni delavci, ki so jim podatki posredovani zaradi narave njihovega dela.

46.a člen

(evidenca upravičencev do sofinanciranja plačil staršev za vrtec iz državnega proračuna)

Evidenca upravičencev do sofinanciranja plačil staršev za vrtec iz državnega proračuna vsebuje

- osebno ime in naslov prebivališča otrok in staršev,

- EMŠO otrok in staršev,

- navedbo programa in vrtca, v katerega je vključen otrok,

- datum vključitve otrok v programe vrtca,

- podatke o ceni programa, v katerega so vključeni mlajši otroci, ki so oproščeni plačila,

- podatek o višini plačila staršev v odstotku od cene programa, ki je določen z odločbo pristojnega centra za socialno delo, številka in datum veljavne odločbe ter obdobje upravičenosti in višina subvencije iz državnega proračuna,

- datum izpisa otroka iz vrtca.

Vrtci vodijo evidenco iz prejšnjega odstavka za vse starše, ki so upravičeni do sofinanciranja plačil staršev za vrtec iz državnega proračuna.

Ministrstvo, pristojno za predšolsko vzgojo, vodi evidenco iz prvega odstavka tega člena kot centralno zbirko vseh evidenc, ki jih vodijo vrtci o upravičencih do sofinanciranja plačil staršev za vrtec iz državnega proračuna.

Za vzpostavitev evidence iz prvega odstavka tega člena vrtci pridobijo podatke iz svojih evidenc, ki jih vodijo v skladu s tem zakonom in jih pošljejo ministrstvu, pristojnemu za predšolsko vzgojo za vzpostavitev centralne evidence.

Podrobnejša navodila za obdelavo podatkov iz prvega odstavka tega člena predpiše minister, pristojen za predšolsko vzgojo.

46.b člen

(zbirka podatkov, ki jo vodijo občine)

Za potrebe izvajanja nalog občin na področju predšolske vzgoje, ki jih določajo zakoni in področni predpisi, občina ustanoviteljica javnega vrtca oziroma koncedentka vodi evidenco otrok, vključenih v vrtce.

46.c člen

(evidenca otrok, vključenih v vrtec)

Evidenca otrok, vključenih v vrtec vsebuje naslednje podatke

- ime in priimek otroka,

- EMŠO otroka,

- stalno oziroma začasno prebivališče otroka (ulica, hiška številka, kraj, poštna številka, občina, država),

- ime in naslov vrtca,

- starostno obdobje in oddelek, v katerega je otrok vključen,

- datum vključitve otroka v vrtec,

- podatek o upravičenosti do znižanega plačila vrtca (številka in datum veljavne odločbe centra za socialno delo, obdobje upravičenosti pravice do znižanega plačila vrtca, uvrstitev v dohodkovni razred in odstotek znižanega plačila za vrtec),

- podatek o občini, ki zagotavlja plačilo razlike med ceno programa in plačilom staršev,

- datum izpisa otroka iz vrtca.

Občina pridobi osebne podatke iz prejšnjega odstavka od ministrstva, pristojnega za predšolsko vzgojo iz zbirke centralna evidenca, ki jo ima ministrstvo vzpostavljeno na podlagi zakona, ki ureja organizacijo in financiranje vzgoje in izobraževanja. Do osebnih podatkov iz prvega odstavka tega člena je upravičena občina za vključene otroke v javni vrtec, katerega ustanoviteljica je, in vključene otroke v zasebni vrtec, ki mu je občina podelila koncesijo. Občina lahko podatke iz centralne evidence povezuje s podatki, vodenimi v drugih evidencah, ki jih določa ta zakon, na podlagi EMŠO otroka.

Podatke iz tega člena občina zbira z namenom, da lahko javnemu vrtcu ali zasebnemu vrtcu s koncesijo zagotovi pravočasna in pravilna mesečna izplačila sredstev za izvajanje programa za predšolske otroke, upoštevaje sredstva, ki jih vrtec pridobi iz plačil staršev in plačil drugih občin.

Podatki iz evidence vključenih otrok občina izbriše eno leto po izpisu otroka iz vrtca.

46.d člen

(informacija o številu otrok, ki niso vključeni v vrtec)

Ministrstvo, pristojno za predšolsko vzgojo, vsako leto zbere podatke o številu predšolskih otrok, ki bodo v tekočem koledarskem letu dopolnili starost pet let in na dan 30. aprila v šolskem letu pred šolskim letom obveznega vstopa v osnovno šolo niso vključeni v vrtec in pripravi informacijo o številu predšolskih otrok, ki niso vključeni v vrtec, po posameznih občinah.

Za namen priprave informacije o številu otrok, ki niso vključeni v vrtec, po posameznih občinah, ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, posreduje ministrstvu, pristojnemu za predšolsko vzgojo, na njegovo zahtevo iz centralnega registra prebivalstva podatek o EMŠO, imenu in priimku, naslovu stalnega in naslovu začasnega prebivališča za otroke, ki bodo v tekočem koledarskem letu dopolnili starost pet let.

Ministrstvo, pristojno za predšolsko vzgojo, pripravi informacijo o številu otrok, ki niso vključeni v vrtec, po posameznih občinah s povezovanjem podatkov iz prejšnjega odstavka s podatki o vključenih otrocih v vrtce iz centralne evidence na podlagi EMŠO otroka, pri čemer osebne podatke o otrocih prekrije.

Ministrstvo, pristojno za predšolsko vzgojo, posreduje informacijo iz prejšnjega odstavka občinam, na območju katerih otroci niso vključeni v vrtec. Občina lahko pridobljene podatke uporabi, da starše otrok povabi k vpisu v vrtec.

47. člen

(način zbiranja podatkov)

Osebni podatki se zbirajo neposredno od staršev otrok, na katere se podatki nanašajo ter iz drugih uradnih zbirk osebnih in drugih podatkov, ki jih v Republiki Sloveniji upravljajo za to pooblaščeni državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti ter nosilci javnih pooblastil.

c) Shranjevanje zbirk

48. člen

(rok hrambe)

Podatki iz evidence vpisanih otrok se hranijo do njihove vključitve v vrtec, ko se prenesejo v evidenco vključenih otrok, oziroma do izteka veljavnosti čakalnega seznama, na katerem je vpisani otrok. Podatke o otroku, za katerega so starši umaknili vlogo za vpis otroka, vrtec izbriše iz evidence vpisanih otrok.

Vrtec podatke v evidenci vključenih otrok izbriše eno leto po izstopu otroka iz vrtca. Podatki iz evidence plačil staršev in evidence socialnega položaja družin se izbrišejo po izpolnitvi namena, zaradi katerega so bili zbrani.

49. člen

(shranjevanje dokumentacije)

Določila v zvezi z vodenjem, uporabo in shranjevanjem zbirk osebnih podatkov se uporabljajo tudi za uporabo in shranjevanje dokumentacije, na podlagi katere so bili zbrani osebni podatki.

č) Varovanje zbirk

50. člen

(varstvo podatkov)

Vrtec lahko posreduje podatke iz zbirk podatkov ministrstvu, pristojnemu za predšolsko vzgojo, za izvajanje njegovih z zakonom določenih nalog.

Vrtec in lokalne skupnosti smejo dati podatke iz evidenc drugemu upravnemu organu oziroma drugi organizaciji, če je za njihovo uporabo pooblaščena z zakonom.

Osebni podatki se smejo pri obdelavi uporabljati in objavljati tako, da identiteta posameznika ni razvidna.

51. člen

(izvršilni predpis)

Podrobnejša navodila o načinu zbiranja podatkov, o delavcih vrtca, ki so pooblaščeni za uporabo osebnih podatkov, vsebovanih v posameznih evidencah, o načinu evidentiranja uporabe in posredovanja osebnih podatkov in o načinu njihovega uničenja po poteku roka uporabe ter druge postopke in ukrepe zavarovanja predpiše minister, pristojen za predšolsko vzgojo.

VIII. NADZOR

52. člen

(nadzor nad izvrševanjem zakona)

Nadzor nad izvajanjem določb tega zakona izvaja inšpektor, pristojen za šolstvo, razen nadzora nad normativi in standardi za prostor in opremo vrtca iz 14. člena tega zakona, ki ga v delu, ki se nanaša na sanitarno zdravstvene pogoje izvaja inšpektor, pristojen za zdravstvo, in nadzora iz 35. člena tega zakona nad urejanjem delovnih razmerij v zasebnih vrtcih, ki ga izvaja inšpektor, pristojen za delo, ter nadzora nad določitvijo plač zaposlenih v zasebnih vrtcih, ki ga izvaja inšpektor, pristojen za plače v javnem sektorju.

52.a člen

(vstop v prostore varuha predšolskih otrok)

Inšpektor iz prejšnjega člena lahko brez predhodnega obvestila ter brez dovoljenja v času, ko poteka varstvo predšolskih otrok, vstopi v prostore varuha predšolskih otrok, v katerih se opravlja varstvo predšolskih otrok, z namenom, da preveri, ali varuh predšolskih otrok izpolnjuje predpisane pogoje glede normativov in standardov za prostor in opremo, glede števila otrok in glede oseb, ki izvajajo varstvo.

IX. KAZENSKA DOLOČBA

53. člen

(globe za prekrške)

Z globo od 1.000 do 2.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki opravlja dejavnost predšolske vzgoje

- če nima publikacije, v kateri so predstavljeni programi, ki jih izvaja, njihovi cilji, vsebine in metode dela (prvi odstavek 11. člena);

- če je v oddelek vključenih več otrok, kot je najvišje predpisano število (prvi in drugi odstavek 17. člena);

- če se sočasna prisotnost vzgojitelja in vzgojitelja predšolskih otrok – pomočnika vzgojitelja s sistemizacijo delovnih mest ne zagotavlja vsaj 6 ur dnevno v oddelku prvega starostnega obdobja in vsaj 4 ure dnevno v oddelku drugega starostnega obdobja (tretji odstavek 17. člena);

- če ne pošilja redno oziroma najmanj enkrat mesečno ministrstvu, pristojnemu za predšolsko vzgojo, podatke o stanju kapacitet v vrtcu (20.d člen);

- če ne določi organizacije in podobne vsebine življenja in dela z letnim delovnim načrtom (prvi in drugi odstavek 21. člena);

- če je letni delovni načrt sprejet brez predhodne uskladitve s pristojno službo občine ustanoviteljice v vseh delih, ki imajo finančne učinke na proračun občine ustanoviteljice (tretji odstavek 21. člena);

- če ne vodi dokumentacije o vzgojnem delu, ki jo je predpisal minister, pristojen za predšolsko vzgojo (22. člen);

- če ne določi delovne obveznosti vzgojitelju predšolskih otrok – pomočniku vzgojitelja ali vzgojitelju oziroma ne zagotavlja zaposlenim v zasebnem vrtcu delovnih razmerij in plač v skladu z zakoni in podzakonskimi predpisi, ki veljajo za zaposlene v javnih vrtcih (35. člen),

- če zaposli za nedoločen čas strokovnega delavca, ki ne izpolnjuje pogojev (40. člen);

- če ne vodi predpisanih zbirk podatkov (43., 44. 45., 46. in 46.a člen).

Z globo od 1.000 do 2.000 eurov se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

Z globo od 1.000 do 2.000 eurov se kaznuje za prekršek varuh predšolskih otrok

- če v prostoru, ki je namenjen varstvu otrok, nima na vidnem mestu objavljene odločbe o vpisu v register varuhov predšolskih otrok, ki jo je izdal minister, pristojen za predšolsko vzgojo (peti odstavek 24.a člena zakona),

- če varuhu pomaga ali ga nadomešča oseba, ki ne izpolnjuje pogoja iz druge alineje prvega odstavka 24.a člena zakona (šesti odstavek 24.a člena zakona),

- če varuje skupino predšolskih otrok, ki presega šest otrok (drugi odstavek 24.a člena zakona),

- če s starši nima sklenjene pisne pogodbe (24.c člen zakona),

- če ne vodi evidence otrok, ki jih varuje, oziroma evidenca ne vsebuje vseh podatkov (prvi in drugi odstavek 44.a člena zakona).

53.a člen

(prekršek v zvezi z opravljanjem dejavnosti predšolske vzgoje in varstva otrok)

Z globo od 5.000 do 10.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če opravlja dejavnost predšolske vzgoje in ni vpisana v razvid izvajalcev javno veljavnih programov ali dejavnost varstva predšolskih otrok in ni vpisan v register varuhov predšolskih otrok pri ministrstvu, pristojnem za predšolsko vzgojo (prvi odstavek 24.č člena).

Z globo od 1.000 do 3.000 eurov se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

Z globo od 1.000 do 3.000 eurov se za prekršek kaznuje tudi posameznik, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

V primeru iz prvega odstavka tega člena inšpektor, pristojen za šolstvo, fizični ali pravni osebi z odločbo prepove opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje ali varstva predšolskih otrok.

53.b člen

(sankcije za ponovno kršitev)

Če inšpektor v ponovnem nadzoru pri varuhu predšolskih otrok ugotovi ponovno kršitev, da oseba, ki varuhu pomaga oziroma varuha nadomešča, ne izpolnjuje pogoja iz druge alineje prvega odstavka 24.a člena tega zakona ali ponovno kršitev največjega dovoljenega števila otrok, ki ga določa drugi odstavek 24.a člena tega zakona, predlaga ministru, pristojnemu za predšolsko vzgojo, izbris varuha predšolskih otrok iz registra varuhov predšolskih otrok.

Varuh predšolskih otrok, ki je izbrisan iz registra varuhov predšolskih otrok, se lahko ponovno vpiše v register varuhov predšolskih otrok šele po preteku treh let od dneva pravnomočnosti odločbe o izbrisu varuha iz registra.

X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

54. člen

(financiranje)

Dokler ne bodo sprejeti programi za predšolske otroke po tem zakonu, se za javno službo na področju predšolske vzgoje in priprave na osnovno šolo šteje

- predšolska vzgoja za otroke od prvega leta starosti do vstopa v šolo, vključno s pripravo otrok na osnovno šolo,

- vzgoja in varstvo predšolskih otrok z motnjami v razvoju v skladu z zakonom,

- program za predšolske otroke pripadnikov italijanske in madžarske narodne skupnosti na narodno mešanih območjih,

- program za predšolske otroke Romov in

- program za predšolske otroke delavcev, ki so na začasnem delu v tujini.

Sredstva za izvajanje dejavnosti iz prve alinee prejšnjega odstavka se zagotavljajo iz proračuna lokalne skupnosti, sredstva za izvajanje dejavnosti iz druge, tretje in četrte alinee iz proračunov lokalnih skupnosti in države, sredstva za izvajanje dejavnosti iz pete alinee prejšnjega odstavka pa iz državnega proračuna.

Določbe 28. in 29. člena tega zakona se začnejo uporabljati v proračunskem letu 1996. V proračunskem letu 1995 se za financiranje uporabljajo določbe zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 12/91-I).

55. člen

(pogoji za financiranje zasebnih vrtcev)

Ne glede na določilo 34. člena tega zakona pripada zasebnemu vrtcu za posameznega otroka tri leta po uveljavitvi tega zakona 100% sredstev, ki jih lokalna skupnost za plače in materialne stroške zagotavlja na otroka v javnem vrtcu.

56. člen

(vzgojitelji predšolskih otrok)

Vzgojitelji v vrtcih, ki so izpolnjevali pogoje za opravljanje dela v vrtcih do uveljavitve tega zakona, lahko opravljajo dela vzgojiteljev po tem zakonu.

Vzgojitelji iz prejšnjega odstavka imajo pravico opravljati delo vzgojiteljev do prenehanja neprekinjenega opravljanja dela v vrtcih. Trimesečna ali krajša prekinitev ne pomeni prekinitve nepretrganega opravljanja dela v vrtcu. Vzgojitelji iz tega člena na razpisih za prosta delovna mesta v vrtcih enakovredno kandidirajo in se zaposlujejo kot kandidati, ki imajo z zakonom in drugimi predpisi določeno izobrazbo.

Določbe prejšnjega odstavka se uporabljajo tudi za druge strokovne delavce, ki imajo v skladu z zakonom pravico opravljati vzgojno-izobraževalno delo iz istih razlogov kot vzgojitelji iz prvega odstavka tega člena.

57. člen

(medicinske sestre)

Medicinske sestre in zdravstveni tehniki na delovnem mestu vzgojiteljic v oddelkih za otroke do dve leti starosti, ki imajo na dan uveljavitve tega zakona končano štiriletno srednjo šolo ter najmanj pet let delovnih izkušenj na tem delovnem mestu, lahko še naprej opravljajo to delo.

58. člen

(varuhi)

Delavci na delovnem mestu varuha ali vzgojitelja, ki imajo na dan uveljavitve tega zakona končano štiriletno srednjo šolo ter pet let delovnih izkušenj v predšolski vzgoji in delavci, ki imajo končano šolo za varuhe ter deset let delovne dobe, lahko opravljajo delo vzgojitelja predšolskih otrok – pomočnika vzgojitelja po tem zakonu.

Delavci na delovnem mestu varuha, ki na dan uveljavitve tega zakona nimajo izobrazbe, določene za vzgojitelja predšolskih otrok – pomočnika vzgojitelja, morajo le-to pridobiti najkasneje v sedmih letih po uveljavitvi tega zakona, sicer jim preneha delovno razmerje.

Delavcem iz prejšnjega odstavka, ki imajo končano šolo za varuhe ali pet let delovnih izkušenj v predšolski vzgoji, ni treba opravljati poklicnega tečaja za delo s predšolskimi otroki.

59. člen

(svetovalni delavci)

Svetovalni delavci, ki so izpolnjevali pogoje za opravljanje svetovalnega dela v vrtcu do uveljavitve tega zakona, lahko še naprej opravljajo delo svetovalnega delavca po tem zakonu.

60. člen

(organizator prehrane in organizator zdravstvenohigienskega režima)

Organizatorji prehrane in organizatorji zdravstvenohigienskega režima, ki ne izpolnjujejo pogojev, določenih s tem zakonom, si morajo v sedmih letih po uveljavitvi tega zakona pridobiti zahtevano izobrazbo, sicer jim preneha delovno razmerje.

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka, lahko organizatorji prehrane in organizatorji zdravstvenohigienskega režima, ki imajo na dan uveljavitve tega zakona najmanj dvajset let delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju oziroma na področju prehrane, zdravstva ali higiene, še naprej opravljajo svoje delo.

61. člen

(določitev programov)

Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje določi programe za predšolske otroke najkasneje v dveh letih po uveljavitvi tega zakona.

62. člen

(uskladitev programov zasebnih vrtcev)

Ustanovitelji zasebnih vrtcev uskladijo programe predšolske vzgoje s tem zakonom in zakonom, ki ureja organizacijo in financiranje vzgoje in izobraževanja, najkasneje v štirih letih po uveljavitvi tega zakona.

Če ustanovitelj zasebnega vrtca, ki ima sklenjeno koncesijsko pogodbo, ne izpolni obveznosti iz prvega odstavka tega člena, se koncesijska pogodba razdre po samem zakonu.

63. člen

(postopno zniževanje števila otrok v oddelkih)

Število otrok v oddelkih se postopoma zmanjšuje tako, da je s 1. 9. 1997 v oddelek prvega starostnega obdobja vključenih največ 14 otrok in v oddelek drugega starostnega obdobja največ 24 otrok.

S 1. 9. 2003 je v oddelek prvega starostnega obdobja lahko vključenih največ 12 otrok in v oddelek drugega starostnega obdobja največ 22 otrok.

64. člen

(kadri)

Drugi odstavek 17. člena tega zakona se prične uporabljati s 1. 9. 1997.

65. člen

(podzakonski predpisi)

Minister izda izvršilne predpise najkasneje v letu dni po uveljavitvi tega zakona.

Do sprejema predpisov, določenih s tem zakonom, se uporabljajo podzakonski predpisi, ki so veljali pred uveljavitvijo tega zakona, če niso v nasprotju s tem zakonom, in sicer

- samoupravni sporazum o uresničevanju socialnovarstvenih pravic (Uradni list SRS, št. 27/89),

- pravilnik o največjem dopustnem številu otrok v oddelkih vzgojnovarstvenih organizacij ter o spremstvu otrok (Uradni list SRS, št. 20/80 in 16/81),

- pravilnik o pedagoški dokumentaciji v vzgojnovarstvenih organizacijah (Uradni list SRS, št. 20/80),

- sklep o sprejemu vsebine priprave otrok za osnovno šolo (Uradni list SRS, št. 22/81),

- sklep o vzgojnem programu za vzgojo in varstvo predšolskih otrok jugoslovanskih državljanov slovenske narodnosti na začasnem delu v tujini (Uradni list SRS, št. 32/80),

- standardi in normativi za družbeno vzgojo predšolskih otrok.

66. člen

(prenehanje veljavnosti zakona)

Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati zakon o vzgoji in varstvu predšolskih otrok (Uradni list SRS, št. 5/80), razen določb, ki se nanašajo na pripravo na osnovno šolo (drugi odstavek 11. člena, 13., 14., 31. in 42. člen), ki prenehajo veljati 1. 9. 2000.

67. člen

(veljavnost zakona)

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.