Zakon o izvajanju rejniške dejavnosti (ZIRD) (zird)

1. člen

(1) Ta zakon ureja pogoje, ki jih mora izpolnjevati oseba, ki želi izvajati rejniško dejavnost, postopek pridobitve dovoljenja za izvajanje te dejavnosti, način izvajanja rejniške dejavnosti, spremljanje izvajanja te dejavnosti in njeno financiranje ter druga vprašanja, povezana z izvajanjem rejniške dejavnosti.

(2) V zakonu uporabljani izrazi rejnik, otrok, kandidat, sorodnik, socialni delavec in drugi izrazi, zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljani kot nevtralni za moške in ženske.

2. člen

(1) Rejništvo je posebna oblika varstva in vzgoje otrok, nameščenih v rejniško družino na podlagi zakona, ki ureja družinska razmerja ali drugega zakona in je namenjeno otrokom, ki začasno ne morejo prebivati v biološki družini.

(2) Rejniška dejavnost je dejavnost rejniških družin, ki izvajajo rejništvo. Izvajanje rejniške dejavnosti je enotno urejeno za vse rejnike, če ni s tem zakonom drugače določeno.

(3) Rejnik je oseba, ki izvaja rejniško dejavnost pod pogoji, ki jih predpisuje ta zakon in v skladu z zakonom, ki ureja družinska razmerja.

(4) Rejniška družina je družina, v kateri se izvaja rejniška dejavnost. Sestavljajo jo rejnik in vse osebe, ki živijo z rejnikom.

(5) Otrok je mladoletna oseba, ki se namesti v rejniško družino na podlagi odločbe o namestitvi otroka v rejništvo.

(6) Center otroka je tisti center za socialno delo, ki je v skladu z določbami zakona, ki ureja socialno varstvo, krajevno pristojen za mladoletno osebo ali osebo, ki iz razlogov, določenih v tem zakonu, ostane v rejniški družini po polnoletnosti.

(7) V rejnino se šteje povračilo stroškov za oskrbo otroka (v nadaljnjem besedilu: oskrbnina) in plačilo za opravljeno delo rejnika (v nadaljnjem besedilu: plačilo dela).

3. člen

(1) Ministrstvo, pristojno za družino (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) vodi listo kandidatov za imenovanje komisij po tem zakonu. Listo sestavljajo vsi strokovni delavci centrov za socialno delo v Republiki Sloveniji za področje rejništva, ki so razdeljeni v šest podskupin po teritorialnem načelu. Vsaka podskupina na svojem območju izbere tudi enega rejnika in eno strokovno usposobljeno osebo za delo z otroki, ki se jih vpiše na listo.

(2) Iz liste iz prejšnjega odstavka se oblikujejo naslednje komisije: komisija za izbor kandidatov za izvajanje rejniške dejavnosti, komisija za priznanja ter komisije za določitev zvišanja plačila dela.

(3) Natančnejše kriterije za sestavo komisij, imenovanje članov in način dela komisij iz prejšnjega odstavka predpiše minister, pristojen za družino (v nadaljnjem besedilu: minister).

4. člen

Sredstva za izvajanje rejniške dejavnosti se zagotavljajo v proračunu Republike Slovenije.

II. POGOJI, KI JIH MORA IZPOLNJEVATI OSEBA, KI ŽELI IZVAJATI REJNIŠKO DEJAVNOST

5. člen

(1) Oseba, ki želi izvajati rejniško dejavnost, mora

- imeti stalno prebivališče v Republiki Sloveniji,

- imeti zaključeno vsaj poklicno oziroma strokovno izobrazbo,

- biti polnoletna.

(2) V izjemnih primerih, če se glede na vse okoliščine ugotovi, da je to nedvomno v otrokovo korist, lahko izvaja rejniško dejavnost tudi oseba, ki ima nižjo izobrazbo od izobrazbe, kot je določena v prejšnjem odstavku.

6. člen

Rejnik ne more biti

- oseba, ki ji je odvzeta starševska skrb,

- oseba, ki živi skupaj z osebo, kateri je odvzeta starševska skrb,

- oseba, ki ni poslovno sposobna,

- oseba, ki je bila pravnomočno obsojena zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti ali zaradi kaznivega dejanja zoper življenje in telo ter kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost, za katerega se storilec preganja na predlog;

- oseba, ki živi skupaj z osebo, ki je bila pravnomočno obsojena zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti ali zaradi kaznivega dejanja zoper življenje in telo ter kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost, za katerega se storilec preganja na predlog.

7. člen

(1) Otrokov sorodnik lahko izvaja rejniško dejavnost, če sodišče glede na okoliščine posameznega primera ugotovi, da je to v otrokovo korist.

(2) Za otrokove sorodnike se po tem zakonu štejejo: stara mati, stari oče, stric, teta, brat in sestra.

III. POSTOPEK PRIDOBITVE DOVOLJENJA ZA IZVAJANJE REJNIŠKE DEJAVNOSTI

8. člen

(1) Oseba, ki želi izvajati rejniško dejavnost, vloži vlogo za izvajanje rejniške dejavnosti z ustreznimi dokazili pri krajevno pristojnem centru za socialno delo glede na njeno stalno prebivališče (v nadaljnjem besedilu: center rejnika).

(2) Vlogo iz prejšnjega odstavka vloži kandidat, ki želi izvajati rejniško dejavnost, na posebnem obrazcu.

9. člen

(1) Center rejnika po prejemu vloge iz prejšnjega člena ugotovi, ali kandidat izpolnjuje pogoje iz 5. člena tega zakona in ni katerega od zadržkov iz 6. člena tega zakona.

(2) Center rejnika izdela oceno o primernosti kandidata in njegove družine za izvajanje rejniške dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: ocena) ob upoštevanju kriterijev iz 31. člena tega zakona.

10. člen

Ministrstvo vsako leto najkasneje do konca septembra določi, glede na potrebe po rejništvu, potrebno število novih rejnikov in o tem seznani vse centre za socialno delo.

11. člen

Center rejnika pošlje ministrstvu vloge in ocene za posamezne kandidate, ki želijo izvajati rejniško dejavnost, najkasneje do konca leta.

12. člen

(1) Komisija za izbor kandidatov za izvajanje rejniške dejavnosti iz 3. člena tega zakona izmed vseh prejetih vlog kandidatov izbere število kandidatov, ki ustreza potrebam iz 10. člena tega zakona ter so po strokovni presoji komisije glede na namen in vsebino izvajanja rejniške dejavnosti primerni za izvajanje rejniške dejavnosti.

(2) Komisija iz prejšnjega odstavka napoti izbrane kandidate na usposabljanje za izvajanje rejništva.

(3) Vsebino, izvajalca in trajanje usposabljanja predpiše minister.

(4) Sredstva, potrebna za usposabljanje, se zagotavljajo v proračunu Republike Slovenije.

13. člen

Na podlagi v celoti uspešno zaključenega usposabljanja ministrstvo izda kandidatom dovoljenja za izvajanje rejniške dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: dovoljenje) in jih vpiše v evidenco izdanih dovoljenj.

14. člen

(1) Če sodišče pri odločanju o namestitvi otroka v rejništvo v skladu z določbami zakona, ki ureja družinska razmerja, ugotovi, da bi bila namestitev v rejništvo k sorodniku v otrokovo korist, za rejnika imenuje sorodnika, ki se s takim izvajanjem rejništva strinja in izpolnjuje pogoje za izvajanje rejniške dejavnosti, kot so določeni v tem zakonu, tudi če sorodnik pred tem nima dovoljenja za izvajanje rejniške dejavnosti. Pri odločitvi o namestitvi otroka v rejništvo k sorodniku sodišče upošteva oceno centra rejnika o primernosti sorodnika in oceno centra otroka, ali je taka oblika rejništva v otrokovo korist. Izvršljiva odločba o namestitvi otroka v rejništvo k sorodniku se šteje za izdano dovoljenje za izvajanje rejniške dejavnosti za čas trajanja namestitve otroka.

(2) Izvršljivo odločbo o namestitvi otroka v rejništvo k sorodniku pošlje sodišče centru otroka in centru rejnika. Po prejemu izvršljive odločbe center rejnika vpiše sorodnika, h kateremu bo z izvršljivostjo odločbe otrok nameščen v rejništvo, v evidenco izdanih dovoljenj in ga napoti na usposabljanje, določeno v 12. členu tega zakona.

(3) Sodišče izjemoma odloči o namestitvi otroka v rejništvo v skladu z določbami zakona, ki ureja družinska razmerja, k osebi, ki nima dovoljenja za izvajanje rejniške dejavnosti in ni otrokov sorodnik iz 7. člena tega zakona, če ta oseba izpolnjuje pogoje za izvajanje rejniške dejavnosti, kot so določeni v tem zakonu, in soglaša s takim izvajanjem rejništva ter je otroku zaradi njegovih potreb le s tako obliko rejništva mogoče zagotoviti varstvo in vzgojo v njegovo največjo korist. Pri odločitvi o namestitvi otroka v rejništvo k tej osebi sodišče upošteva oceno centra rejnika o primernosti te osebe za izvajanje rejniške dejavnosti in oceno centra otroka, ali je taka oblika rejništva v otrokovo korist. Izvršljiva odločba o namestitvi otroka v rejništvo k tej osebi se šteje za izdano dovoljenje za izvajanje rejniške dejavnosti za čas trajanja namestitve otroka.

(4) Izvršljivo odločbo o namestitvi otroka v rejništvo k osebi iz prejšnjega odstavka pošlje sodišče centru otroka in centru rejnika. Po prejemu izvršljive odločbe center rejnika vpiše osebo, h kateri bo z izvršljivostjo odločbe otrok nameščen v rejništvo, v evidenco izdanih dovoljenj in jo napoti na usposabljanje, določeno v 12. členu tega zakona.

(5) Rejnik, ki na podlagi tega člena izvaja rejniško dejavnost, lahko pridobi dovoljenje za izvajanje rejniške dejavnosti v skladu z določbami 8. do 13. člena tega zakona, pri čemer mu ni treba znova opravljati usposabljanja, določenega v 12. členu tega zakona.

15. člen

Ministrstvo vodi evidenco izdanih dovoljenj, ki vsebuje osebne podatke rejnikov.

16. člen

(1) Rejniku preneha dovoljenje, če

- odjavi izvajanje rejniške dejavnosti,

- se opravi odvzem dovoljenja,

- umre.

(2) Ministrstvo odvzame dovoljenje na predlog centra rejnika, če

- rejnik izvaja rejniško dejavnost v nasprotju s koristmi otroka,

- se ugotovi kateri izmed razlogov iz 6. člena tega zakona,

- rejnik ne opravi usposabljanja v skladu z 28. členom tega zakona,

- rejnik ne začne izvajati rejniške dejavnosti v treh letih po pridobitvi dovoljenja,

- rejnik po strokovni oceni centra ni več primeren za izvajanje rejniške dejavnosti,

- rejnik pet let ni imel nameščenega otroka.

(3) V primerih iz prvega odstavka tega člena ministrstvo rejnika izbriše iz evidence izdanih dovoljenj.

(4) Rejnika, ki je v skladu z drugim in četrtim odstavkom 14. člena tega zakona vpisan v evidenco izdanih dovoljenj, center rejnika izbriše iz evidence izdanih dovoljenj s potekom časa namestitve otroka, določenega v sodni odločbi, in rejnika o tem obvesti. Če se rejniška pogodba podaljša v skladu s prvim ali tretjim odstavkom 46. člena tega zakona, center rejnika opravi izbris iz evidence izdanih dovoljenj s potekom časa te namestitve.

17. člen

Minister predpiše vsebino vloge iz 8. člena tega zakona, vrste dokazil, ki jih je potrebno priložiti vlogi ter kriterije za delo komisije za izbor kandidatov za izvajanje rejniške dejavnosti.

IV. POGOJI IN POSTOPEK ZA IZVAJANJE REJNIŠKE DEJAVNOSTI KOT POKLIC

18. člen

(1) Rejnik izvaja rejniško dejavnost kot poklic, če izpolnjuje pogoje, ki jih določa ta zakon, in je vpisan v register iz drugega odstavka 19. člena tega zakona.

(2) Rejnik, ki želi izvajati rejniško dejavnost kot poklic, vloži vlogo za izvajanje rejniške dejavnosti kot poklic pri centru rejnika.

(3) Rejnik, ki želi izvajati rejniško dejavnost kot poklic mora imeti dovoljenje in ne sme

- biti v delovnem razmerju za polni delovni čas,

- biti družbenik oziroma delničar gospodarskih družb, ustanovljenih v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, oziroma ustanovitelj zavodov ter zadrug, ki je hkrati poslovodna oseba in na tej podlagi vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje,

- biti upokojen,

- opravljati druge dejavnosti, na podlagi katere je vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

19. člen

(1) Center rejnika po pregledu vloge in dokazil ugotovi, ali rejnik izpolnjuje pogoje za izvajanje rejniške dejavnosti kot poklic in o tem izda odločbo. Če rejnik izpolnjuje pogoje za izvajanje rejniške dejavnosti kot poklic, center rejnika z odločbo odloči tudi o dnevu vključitve v obvezna socialna zavarovanja, določena v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje, starševsko varstvo in družinske prejemke, trg dela ter zavarovanje za dolgotrajno oskrbo (v nadaljnjem besedilu: obvezna socialna zavarovanja). Vključitev v obvezna socialna zavarovanja je mogoča z naslednjim dnem po prenehanju vključitve v obvezna socialna zavarovanja iz drugega naslova, vendar ne pred dnem vložitve vloge za izvajanje rejniške dejavnosti kot poklic. O pritožbi zoper odločbo odloča ministrstvo. Pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve.

(2) Rejnika, ki izpolnjuje pogoje za izvajanje rejniške dejavnosti kot poklic, center rejnika vpiše v register izvajanja rejniške dejavnosti kot poklic (v nadaljnjem besedilu: register) in ga prijavi v obvezna socialna zavarovanja.

20. člen

Register vodi ministrstvo, vanj pa se vpisujejo osebni podatki rejnika, datum začetka izvajanja in datum prenehanja izvajanja rejništva kot poklic.

21. člen

(1) Rejnika, ki izvaja rejniško dejavnost kot poklic, center rejnika opravi izbris iz registra in ga odjavi iz obveznih socialnih zavarovanj, če

- rejnik ne želi več izvajati rejniške dejavnosti kot poklic, z zadnjim dnem, ko še izvaja rejniško dejavnost kot poklic,

- se rejnik zaposli za polni delovni čas, postane družbenik oziroma delničar gospodarskih družb, ustanovljenih v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, oziroma ustanovitelj zavodov ter zadrug, ki je hkrati poslovodna oseba in na tej podlagi vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, se upokoji, prične opravljati drugo dejavnost, na podlagi katere je vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, z dnem pred upokojitvijo ali pred pričetkom zaposlitve oziroma opravljanja druge dejavnosti ali pred pridobitvijo položaja družbenika oziroma delničarja gospodarskih družb, ustanovljenih v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, oziroma ustanovitelja zavodov ter zadrug, ki je hkrati poslovodna oseba,

- rejnik ne izpolnjuje normativa, določenega s tem zakonom, z dnem, ko mu poteče pravica iz 59. člena tega zakona,

- rejniku preneha dovoljenje za izvajanje rejniške dejavnosti ali se dovoljenje odvzame, z dnem prenehanja oziroma odvzema dovoljenja.

(2) Center rejnika z odločbo odloči o prenehanju izvajanja rejniške dejavnosti kot poklic, odjavi iz obveznih socialnih zavarovanj ter o dnevu odjave, če za to obstaja razlog iz prejšnjega odstavka. O pritožbi zoper odločbo odloča ministrstvo. Pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve.

22. člen

Vsebino vloge za izvajanje rejniške dejavnosti kot poklic predpiše minister.

V. NORMATIVI ZA IZVAJANJE REJNIŠKE DEJAVNOSTI

23. člen

(1) Rejnik ima lahko istočasno nameščene največ tri otroke.

(2) Izjemoma ima lahko rejnik istočasno nameščeno tudi večje število otrok, če gre za namestitev bratov in sester ali če je namestitev otroka k določenemu rejniku v otrokovo posebno korist.

(3) Rejnik, ki je vpisan v evidenco izdanih dovoljenj v skladu z drugim in četrtim odstavkom 14. člena tega zakona, ima na tej podlagi lahko nameščenega otroka oziroma otroke, za katere je sodišče odločilo o tovrstni namestitvi v skladu z določbami zakona, ki ureja družinska razmerja.

24. člen

Rejnik, ki izvaja rejniško dejavnost kot poklic, mora imeti otroka ali polnoletno osebo, za katero je v skladu s tem zakonom podaljšana veljavnost rejniške pogodbe, nameščeno za obdobje celega meseca.

VI. DOLŽNOSTI REJNIKA

25. člen

(1) Osnovne dolžnosti rejnika so

- pripraviti sebe in družino na prihod otroka,

- truditi se za čim hitrejšo prilagoditev otroka v rejnikovem domu in za ustrezno ravnanje vseh članov rejnikove družine z otrokom,

- nuditi pomoč otroku ob prilagajanju na novo okolje,

- otroka primerno negovati, vzgajati in mu nuditi primerno nastanitev, prehrano, obleko in obutev ter šolske in osebne potrebščine,

- nuditi otroku primerne igrače, osnovne športne pripomočke in druge pripomočke manjše vrednosti za različne aktivnosti,

- skrbeti za krepitev in ohranjanje zdravja otroka ter mu, če je to potrebno, priskrbeti ustrezno zdravstveno oskrbo preko izbranega osebnega zdravnika,

- pridobivati informacije in sprejemati odločitve, ki so povezane z otrokovim vsakdanjim življenjem (seznanitev z ocenami in šolskim uspehom, odhod v šolo v naravi, odhod na počitnice, izbira osebnega zdravnika, seznanitev z informacijami o otrokovem zdravstvenem stanju, seznanitev z drugimi osebnimi podatki, ki se nanašajo na otroka in so neizogibno potrebni za izvajanje rejniških dolžnosti ipd.),

- zastopati otroka v postopku izdaje in vročitve osebne izkaznice ter izdaje in vročitve potnega lista,

- skrbeti za otrokov pravilen odnos do učenja in dela in za privzgojitev delovnih navad,

- skrbeti za vključitev otroka v poklicno usposabljanje ali ustrezno zaposlitev,

- skrbeti za razvijanje in izoblikovanje pozitivne samopodobe otroka,

- pripraviti otroka na odhod iz rejniške družine.

(2) Ne glede na določbe zakona, ki ureja prijavo prebivališča, o prijavi stalnega prebivališča, lahko rejnik, če s tem soglaša, prijavi stalno prebivališče otroku s soglasjem obeh staršev na naslovu, kjer je otrok nameščen v rejništvo. Soglasje drugega starša pri prijavi stalnega prebivališča otroka ni potrebno, če ni več živ, ni znan, ni znano njegovo prebivališče, mu je odvzeta ali v tem delu omejena starševska skrb ali je zadržan izvajati starševsko skrb. Če je otrok postavljen pod skrbništvo, soglasje da otrokov skrbnik.

(3) Ne glede na prejšnji odstavek lahko rejnik prijavi stalno prebivališče otroku na naslovu, kjer je otrok nameščen v rejništvo, tudi brez soglasja staršev, če center otroka na podlagi izvršljive odločbe sodišča o prvem podaljšanju izrečenega ukrepa odvzema otroka staršem v skladu z zakonom, ki ureja družinska razmerja, oceni, da se razmere v matični družini ne izboljšujejo.

(4) Rejnik spremlja otroka na zdravstvene preglede, če je to potrebno. Rejnik obvešča starše o zdravstvenih posebnostih otroka v skladu z zakonom, ki ureja pacientove pravice, če starševska skrb v tem delu ni omejena.

(5) Če je otrok bolan ali prejema terapijo, sta dolžnost in odgovornost rejnika enaka dolžnosti in odgovornosti starša pri zdravstveni obravnavi ter spremljanju otroka.

(6) Rejnik mora centru rejnika sporočiti vsako spremembo, ki vpliva na izpolnjevanje pogojev iz 6. člena tega zakona.

26. člen

(1) Z namestitvijo otroka v rejništvo ostanejo staršem ali skrbniku tiste pravice in obveznosti, določene z zakonom, ki ureja družinska razmerja, ki so združljive z namenom rejništva, razen če te zaradi varovanja koristi otroka staršem ali skrbniku niso odvzete ali omejene.

(2) Rejnik je dolžan omogočati in spodbujati stike med otrokom in starši, razen v primeru, ko so staršem stiki omejeni ali prepovedani na podlagi odločbe pristojnega organa.

27. člen

(1) Rejnik mora vsa pomembnejša vprašanja glede otrokove oskrbe in vzgoje urejati sporazumno z otrokovimi starši oziroma skrbnikom in s centrom otroka. V ta namen mora sodelovati v individualni projektni skupini, ki jo center otroka imenuje za obravnavo posameznega otroka.

(2) Rejnik je dolžan upoštevati navodila centra otroka, centra rejnika in dogovore individualne projektne skupine.

(3) Rejnik se je dolžan vključevati tudi v dejavnosti, ki jih v zvezi z izvajanjem rejniške dejavnosti organizira center rejnika.

28. člen

(1) Rejnik se mora najmanj enkrat v treh letih udeležiti usposabljanj, katerih vsebino, izvajalca in trajanje predpiše minister.

(2) Sredstva, potrebna za usposabljanje, se zagotavljajo v proračunu Republike Slovenije.

(3) Rejnik se mora enkrat letno udeležiti tudi usposabljanja, ki ga organizira in financira center za socialno delo v skladu z 42. členom tega zakona, razen če se udeleži drugega usposabljanja po svoji izbiri. V tem primeru rejnik centru rejnika predloži potrdilo o udeležbi, pri čemer stroške tega usposabljanja krije rejnik sam. V primeru vsebinske neustreznosti takšnega usposabljanja, center rejnika ne prizna izpolnitev pogoja iz tega člena.

(4) Center rejnika zagotavlja rejniku na njegovo pobudo, na enak način, kot to velja za strokovne delavce in strokovne sodelavce centra, vključitev v supervizijo. Supervizija se lahko izvaja tudi individualno. Za namen organiziranja in izvajanja supervizije se uporabljajo določbe zakona, ki urejajo socialno varstvo, o javnih pooblastilih socialne zbornice.

VII. NALOGE CENTROV ZA SOCIALNO DELO PRI IZVAJANJU REJNIŠKE DEJAVNOSTI

Naloge pri izboru kandidatov za izvajanje rejniške dejavnosti

29. člen

(1) Pri pridobivanju novih rejniških družin so se centri za socialno delo dolžni aktivno vključiti na območju, za katerega so krajevno pristojni.

(2) Vsem zainteresiranim so dolžni predstaviti namen rejništva, pogoje, ki jih morajo izpolnjevati rejniki, postopke pridobitve dovoljenja za izvajanje rejniške dejavnosti, način dela v rejništvu ter pravice in dolžnosti rejnikov.

30. člen

(1) Center za socialno delo je dolžan vsem, ki želijo izvajati rejniško dejavnost, izročiti obrazec vloge iz 8. člena tega zakona in jih seznaniti s postopkom za pridobitev dovoljenja.

(2) Po prejemu vloge center rejnika postopa v skladu z 11. členom tega zakona.

31. člen

(1) Pri pripravi ocene iz 9. člena tega zakona center rejnika preveri motive kandidata za odločitev za izvajanje rejniške dejavnosti, pri čemer upošteva vse dejavnike, ki bi lahko tako pozitivno kot negativno vplivali na psihosocialni razvoj otroka.

(2) Pri pripravi ocene center rejnika ugotovi primernost bivalnih pogojev celotne družine, posebej pa prostorov in opreme, namenjene otroku oziroma otrokom, ki bi ga/jih sprejeli v rejništvo.

(3) Pri pripravi ocene center rejnika poleg lastnih ugotovitev upošteva tudi morebitna potrdila ali mnenja oziroma priporočila drugih institucij.

Naloge pri izvajanju rejništva

32. člen

(1) Po oceni, da se določenega otroka namesti v rejniško družino, je naloga centra otroka, da med rejniki, ki imajo dovoljenje, izbere rejniško družino, ki ustreza potrebam otroka.

(2) Če na območju centra otroka trenutno ni moč najti ustreznega rejnika ali namestitev otroka na tem območju ne bi bila v korist otroka, mora center otroka najti rejnika na širšem območju, pri čemer obvezno sodeluje s centrom rejnika.

33. člen

Za namestitev otroka v rejniško družino je potrebno pripraviti tako otroka in njegove starše kot tudi rejnika in rejniško družino.

34. člen

(1) Center otroka je dolžan spremljati razvoj otroka v rejništvu ter izpolnjevanje obveznosti, dogovorjenih z rejniško pogodbo.

(2) Center otroka po potrebi ukrepa tako, da se v vseh primerih in na najboljši način uresničuje namen rejništva.

35. člen

(1) Center otroka mora po namestitvi otroka v rejniško družino sestaviti individualno projektno skupino, v kateri sodeluje strokovni delavec centra otroka, strokovni delavec centra rejnika, rejnik, starši in otrok, razen če center otroka oceni, da udeležba glede na okoliščine primera za otroka ne bi bila koristna. Zaradi zagotavljanja individualne in strokovne obravnave se individualne projektne skupine vabljeni udeležijo osebno brez pooblaščenca.

(2) Delo individualne projektne skupine koordinira strokovni delavec centra otroka. Po potrebi se individualna projektna skupina lahko razširi.

36. člen

(1) Individualna projektna skupina načrtuje in predlaga ustrezno ravnanje in strokovno obravnavo otroka ter neposredno spremlja otroka v rejniški družini in sodeluje z rejniško družino in starši. V ta namen pripravi za vsakega otroka individualni načrt (v nadaljnjem besedilu: načrt), ki mora biti prilagojen starosti oziroma stopnji razvoja otroka, otrokovim potrebam in mora biti zastavljen tako, da zagotavlja celostno obravnavo in spremljanje otroka. Če otrok potrebuje zdravstvene storitve za duševno zdravje, sodeluje pri pripravi načrta tudi pristojni center za duševno zdravje otrok in mladostnikov.

(2) Načrt mora biti v pisni obliki in mora vsebovati razumno načrtovane cilje.

(3) Načrt je potrebno dopolnjevati in po potrebi tudi spreminjati.

37. člen

(1) Individualna projektna skupina se sestaja v skladu z načrtom in konkretnimi dogovori. Individualna projektna skupina se mora sestati najpozneje v enem mesecu, če takšno željo izrazijo starši, rejnik ali otrok, nameščen v rejništvo.

(2) Individualna projektna skupina mora najmanj dvakrat letno centru otroka predložiti pisno poročilo, v katerem predlaga nadaljnje ukrepe v zvezi z otrokom.

(3) Pred vsakim sestankom individualne projektne skupine ali če otrok, nameščen v rejništvo, izrazi tako željo, center otroka opravi zaupen razgovor z otrokom brez navzočnosti staršev in rejnika. Zaradi varstva koristi otroka lahko center otroka rejnika in staršev, ki sodelujejo v individualni projektni skupini, ne seznani z zapisnikom o razgovoru z otrokom.

38. člen

Poleg dejavnosti v okviru individualne projektne skupine spremlja center otroka otroka z obiski na domu, pogovori na centru, obiski v šoli in sodelovanjem z drugimi institucijami.

39. člen

Izvajanje rejniške dejavnosti je dolžan spremljati tudi center rejnika.

40. člen

(1) Če oseba po dopolnjenem 18. letu starosti še ostane v rejniški družini zaradi nadaljevanja šolanja, je dolžnost centra otroka in centra rejnika, da pred podaljšanjem rejniške pogodbe v skladu s tem zakonom, skupaj z otrokom in rejnikom ugotovijo, da je nadaljnje bivanje v rejniški družini v korist otroka.

(2) Nadaljnja strokovna obravnava v okviru individualne projektne skupine mora biti načrtovana najpozneje v zadnjem mesecu pred polnoletnostjo otroka.

41. člen

Po odločitvi, da se za določenega otroka rejništvo zaključi, je naloga centra otroka, da na odhod pripravi otroka, rejniško družino in biološko družino.

Druge naloge pri izvajanju rejniške dejavnosti

42. člen

Centri za socialno delo so dolžni na območju, za katerega so krajevno pristojni, za vse rejnike najmanj enkrat letno organizirati krajše usposabljanje, vzpodbujati in organizirati skupinsko delo z udeleženimi v rejništvu in nuditi podporo s skupnostnimi oblikami dela.

43. člen

Če center rejnika ugotovi, da rejnik izvaja rejništvo v nasprotju s koristmi otroka, mora ministrstvu podati pisni predlog za odvzem dovoljenja z ustrezno obrazložitvijo.

VIII. REJNIŠKA POGODBA

44. člen

Rejniška pogodba je pisna pogodba, ki jo po izvršljivosti odločbe o namestitvi otroka v rejništvo skleneta pristojni center otroka in rejnik za posameznega otroka.

45. člen

Rejniška pogodba določa zlasti

- obseg oskrbe otroka,

- pravice in obveznosti pogodbenih strank,

- višino in način plačevanja rejnine,

- način in rok prenehanja rejniške pogodbe,

- morebitne posebnosti rejništva v posameznem primeru.

46. člen

(1) Center otroka lahko pred polnoletnostjo otroka podaljša veljavnost rejniške pogodbe z rejnikom tudi za čas po polnoletnosti osebe, vendar najdlje do dopolnjenega 26. leta starosti, in je nadaljnja strokovna obravnava načrtovana v enakem ali ožjem obsegu oskrbe, če

- oseba zaradi motenj v telesnem in duševnem razvoju ni sposobna za samostojno življenje in delo ter oseba ali njen skrbnik s tem soglaša;

- ta ostane v rejniški družini zaradi nadaljevanja šolanja in s tem soglaša.

(2) Polnoletna oseba ali njen skrbnik lahko soglasje iz prejšnjega odstavka kadarkoli prekliče.

(3) Za osebo, za katero je bila po njeni polnoletnosti v skladu s prejšnjim odstavkom podaljšana veljavnost rejniške pogodbe z rejnikom zaradi motenj v telesnem in duševnem razvoju, zaradi katerih ni sposobna za samostojno življenje in delo, center otroka najpozneje do njenega 26. leta starosti razveže rejniško pogodbo in na podlagi soglasja osebe ali skrbnika v skladu s 65. členom Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 23/07 – popr., 41/07 – popr., 61/10 – ZSVarPre, 62/10 – ZUPJS in 57/12) sklene pogodbo o izvajanju storitve institucionalnega varstva v drugi družini ali na drug ustrezen način poskrbi za njeno varstvo. Center otroka izda odločbo o razvezi rejniške pogodbe. Zoper odločbo je dovoljena pritožba na ministrstvo.

(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko center otroka podaljša veljavnost rejniške pogodbe z rejnikom tudi po polnoletnosti osebe, če ta po zaključku srednješolskega izobraževanja nima druge možnosti bivanja in v 30 dneh po podaljšanju veljavnosti rejniške pogodbe izkaže, da se vodi v evidenci brezposelnih oseb v skladu z določbami zakona, ki ureja trg dela. Podaljšanje rejniške pogodbe iz tega razloga je možno za največ 12 mesecev neposredno po zaključku srednješolskega izobraževanja, vendar najdlje do dopolnjenega 26. leta starosti osebe.

(5) Podaljšanje veljavnosti rejniške pogodbe v skladu s tem členom se šteje v normativ za izvajanje rejniške dejavnosti iz 23. in 24. člena tega zakona in se spremlja v skladu z nalogami pri izvajanju rejništva, določenimi s tem zakonom, glede na načrtovano nadaljnjo strokovno obravnavo.

(6) Če rejniška pogodba, podaljšana v skladu s tem členom, preneha zaradi smrti ali razrešitve rejnika, center otroka lahko sklene rejniško pogodbo z rejnikovim zakoncem ali zunajzakonskim partnerjem, če se ta strinja z izvajanjem rejniške dejavnosti in izpolnjuje pogoje za njeno izvajanje. Če to ni mogoče ali rejniška pogodba, sklenjena v skladu s tem odstavkom, preneha, center otroka lahko sklene rejniško pogodbo z drugo osebo iz te rejniške družine, če se ta strinja z izvajanjem rejniške dejavnosti in izpolnjuje pogoje za njeno izvajanje. Rejniška pogodba, sklenjena v skladu s tem odstavkom, se šteje za izdano dovoljenje za izvajanje rejniške dejavnosti za čas trajanja namestitve polnoletne osebe iz prvega odstavka tega člena. Rejnikovega zakonca ali zunajzakonskega partnerja ali drugo osebo iz te rejniške družine center rejnika vpiše v evidenco izdanih dovoljenj.

(7) Rejnik, ki na podlagi prejšnjega odstavka izvaja rejniško dejavnost, lahko pridobi dovoljenje za izvajanje rejniške dejavnosti v skladu s tem zakonom.

47. člen

Rejniška pogodba preneha

- če je prenehalo rejništvo,

- s potekom časa, če je pogodba sklenjena za določen čas, razen če se podaljša,

- če oseba, za katero se podaljša veljavnost rejniške pogodbe po polnoletnosti, ne izpolnjuje pogojev iz tega zakona, zaradi katerih je bila veljavnost rejniške pogodbe podaljšana,

- če oseba, za katero se podaljša veljavnost rejniške pogodbe po polnoletnosti, ali njen skrbnik prekliče soglasje,

- s prenehanjem dovoljenja za izvajanje rejniške dejavnosti,

- z razrešitvijo rejnika,

- s smrtjo rejnika ali otroka.

48. člen

(črtan)

49. člen

(1) Sodišče razreši rejnika izvajanja rejniške dejavnosti za določenega otroka, če

- nastopi kateri od razlogov iz 6. člena tega zakona,

- se rejnik ne udeleži usposabljanj iz 28. člena tega zakona,

- oceni, da to zahteva zaščita otrokovih koristi,

- rejnik ne izpolnjuje z rejniško pogodbo določenih dolžnosti,

- razrešitev zahteva rejnik in v ta namen poda izjavo na centru otroka.

(2) Rejnik, ki v skladu s peto alinejo prejšnjega odstavka zahteva razrešitev, se razreši najprej tri mesece po vložitvi zahteve, če ni v rejniški pogodbi določen daljši odpovedni rok.

(3) O razlogih iz prve in druge alineje prvega odstavka tega člena center rejnika nemudoma obvesti center otroka.

(4) Center otroka, ki je sklenil rejniško pogodbo z rejnikom, o nastopu katerega od razlogov iz prvega odstavka tega člena obvesti sodišče ter predlaga imenovanje novega rejnika ali prenehanje rejništva ali drugo obliko varstva in vzgoje v skladu z zakonom, ki ureja družinska razmerja.

(5) Izvršljivo odločbo o razrešitvi rejnika sodišče pošlje centru rejnika, centru otroka in rejniku. Z izvršljivostjo sodne odločbe o razrešitvi rejnika preneha rejniška pogodba.

IX. REJNINA

50. člen

(1) Rejnik je za posameznega otroka ali polnoletno osebo, za katero je podaljšana veljavnost rejniške pogodbe po polnoletnosti (v nadaljnjem besedilu: polnoletna oseba) v skladu s tem zakonom, upravičen do mesečne rejnine, ki zajema oskrbnino in plačilo dela, če ni s tem zakonom določeno drugače.

(2) Ob prvi namestitvi otroka je rejnik upravičen do enkratnega prejemka v višini pravice do pomoči ob rojstvu otroka, določene z zakonom, ki ureja družinske prejemke.

(3) Če rejnik izvaja rejniško dejavnosti kot poklic, mu Republika Slovenija zagotavlja plačilo prispevkov za socialno varnost za polni zavarovalni čas oziroma za razliko do polnega zavarovalnega časa, če je za manj kot polni zavarovalni čas vključen v obvezna socialna zavarovanja iz drugega naslova.

(4) Rejnik, pri katerem se namesti otrok ob izreku ukrepa za varstvo koristi otroka nujni odvzem otroka ali ob izdani začasni odredbi o odvzemu otroka staršem v skladu z zakonom, ki ureja družinska razmerja, je ob tej namestitvi upravičen do enkratnega prejemka v višini mesečnega plačila dela rejniku (v nadaljnjem besedilu: enkratni prejemek). Rejnik je v istem postopku za izrek ukrepov za varstvo koristi otroka le enkrat upravičen do enkratnega prejemka za istega otroka. Če v času trajanja ukrepa za varstvo koristi otroka nujnega odvzema otroka ali začasne odredbe, na podlagi katere je bil otrok nameščen k rejniku, rejniška pogodba preneha zaradi razrešitve rejnika iz razlogov iz prvega odstavka 49. člena tega zakona, mora rejnik vrniti enkratni prejemek v usklajenem znesku.

(5) Rejnik, pri katerem se namesti več otrok iz iste družine, je ob namestitvi vsakega nadaljnjega otroka iz iste družine upravičen do enkratnega prejemka. Rejnik je do enkratnega prejemka upravičen tudi v primeru namestitve otrok iz družine polnoletne osebe. Če v času trajanja namestitve otroka, za katerega je rejnik prejel enkratni prejemek, rejniška pogodba preneha zaradi razrešitve rejnika iz razlogov iz prvega odstavka 49. člena tega zakona, mora rejnik vrniti enkratni prejemek v usklajenem znesku.

(6) Rejnik je za vsakega nameščenega otroka ali polnoletno osebo upravičen do letnega dodatka za oddih in počitnice otroka ali polnoletne osebe v višini mesečnega plačila dela rejniku (v nadaljnjem besedilu: letni dodatek). Letni dodatek se rejniku izplača v mesecu juniju za otroka ali polnoletno osebo, ki je pri istem rejniku nameščen na dan 1. maj tekočega leta, ne glede na dejansko bivanje otroka ali polnoletne osebe v rejniški družini. Če rejniška pogodba preneha iz razlogov iz 47. člena tega zakona pred 1. julijem tekočega leta, mora rejnik vrniti sorazmerni delež prejetega letnega dodatka.

51. člen

(1) Oskrbnino sestavljajo sredstva za materialne stroške za otroka ali polnoletno osebo in denarni prejemek v znesku otroškega dodatka, kot je v zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, določen za najnižji dohodkovni razred za prvega otroka, ne glede na starost otroka ali polnoletne osebe. Na drugih pravnih področjih, kjer je pridobitev pravice ali pravne koristi odvisna od upravičenosti do otroškega dodatka, se šteje, da je otrok, nameščen v rejniško družino, ali polnoletna oseba, prejemnik otroškega dodatka.

(2) Materialni stroški za otroka ali polnoletno osebo so enaki višini osnovnega zneska minimalnega dohodka, kot ga ureja zakon, ki ureja socialno varstvene prejemke.

(3) Če otrok ali polnoletna oseba biva v rejniški družini za čas vikendov, praznikov in šolskih počitnic (vikend rejništvo), je rejnik v mesecih odsotnosti otroka ali polnoletne osebe iz tega razloga upravičen do 75 % oskrbnine, določene s tem zakonom, in do plačila dela, sorazmernega času bivanja otroka v rejniški družini. Če je otrok ali polnoletna oseba v rejniški družini prisotna cel mesec, je rejnik upravičen do celotne oskrbnine ter plačila dela.

(4) Če je otrok ali polnoletna oseba iz rejniške družine odsotna več kot 30 dni neprekinjeno zaradi zdravljenja, šolskih počitnic ali podobnih razlogov, se rejniku izplača rejnina v višini plačila dela.

52. člen

(1) Ob izrednih izdatkih za potrebe otroka se oskrbnina lahko zviša za 25 %. Če sta podana dva ali več razlogov za zvišanje oskrbnine za 25 %, se oskrbnina lahko zviša za 50 %. Zvišanje oskrbnine v skladu s tem členom ne velja za izvajanje rejniške dejavnosti za polnoletno osebo.

(2) Oskrbnina se zviša za 25 % ob izrednih izdatkih za potrebe otroka, povezanih z

- izobraževalnim procesom otroka,

- interesnimi dejavnostmi otroka,

- zdravjem otroka (pogosti obiski pri specialistih, zdravljenje, povezano s stroški, ortopedski pripomočki), če za otroka ni določena pravica do dodatka za nego po predpisih, ki urejajo družinske prejemke,

- drugimi posebnimi obravnavami otroka,

- stroški obiskovanja matične družine, če ta živi izven krajevne pristojnosti centra rejnika, in ne more zagotavljati za to potrebnih sredstev.

(3) Rejnik enkrat letno in kadar center otroka to zahteva, pisno poroča o namenskosti porabe sredstev zvišane oskrbnine. Če center otroka ugotovi, da sredstva zvišane oskrbnine niso bila namensko porabljena, jih mora rejnik vrniti.

(4) Opredelitev izrednih izdatkov iz drugega odstavka prejšnjega člena, način poročanja o namenskosti porabe sredstev zvišane oskrbnine, naloge centra otroka pri tem, način in rok vračila navedenih sredstev, določi minister, pristojen za družino.

53. člen

(1) Plačilo dela rejniku znaša 460,00 eur.

(2) Minister, pristojen za delo, družino, socialne zadeve in invalide, ob določitvi zneska minimalne plače na podlagi novega izračuna minimalnih življenjskih stroškov, v skladu s predpisi na področju minimalne plače, najkasneje v roku enega meseca določi novo višino plačila dela rejniku.

(3) Glede na zahtevnost oskrbe, varstva in vzgoje otroka (rejništvo za hudo bolnega otroka, otroka z motnjami v telesnem ali duševnem razvoju, otroka s čustvenimi in vedenjskimi težavami ali motnjami, otroka s psihosocialnimi težavami, ki se kažejo kot kompleksnejše vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju) se lahko plačilo dela iz prejšnjega odstavka začasno zviša za 25 % ali za 50 %. Rejniku se plačilo dela zviša za 25 %, kadar gre za zmerno povečani obseg dela z otrokom, ali za 50 %, kadar gre za močno povečani obseg dela z otrokom. Zvišanje plačila dela v skladu s tem členom ne velja za izvajanje rejniške dejavnosti za polnoletno osebo.

(4) Komisija za določitev zvišanja plačila dela iz 3. člena tega zakona na podlagi meril, ki jih določi minister, odloči o odstotku zvišanja plačila dela in trajanju pravice do povišanega plačila dela.

(5) Pravica do zvišanega plačila dela se lahko dodeli za največ eno leto. Pravica se lahko podaljšuje toliko časa, kolikor trajajo razlogi za zvišanje plačila dela.

(6) Višina plačila dela je sorazmerna času bivanja otroka v rejniški družini.

54. člen

Plačilo dela rejniku ne pripada, če za istega otroka prejema starševsko nadomestilo po predpisih, ki urejajo starševsko varstvo oziroma starševski dodatek po predpisih, ki urejajo družinske prejemke.

55. člen (razveljavljen)

56. člen

(1) Rejniku, ki izvaja rejniško dejavnost kot poklic, se zagotovi plačilo prispevkov za socialno varnost v skladu s posebnimi predpisi, ki urejajo plačevanje prispevkov za socialno varnost.

(2) Prispevki za socialno varnost se plačujejo od zneska najnižje pokojninske osnove, povečane za davke in prispevke, po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.

57. člen

(1) Pravica do rejnine se prizna z dnem namestitve otroka v rejniško družino, določenim v rejniški pogodbi. Pri izračunu se upošteva, da ima mesec 30 dni.

(2) Rejniku, ki izvaja rejniško dejavnost kot poklic, se prizna pravica do plačila prispevkov za socialno varnost z dnem začetka izvajanja rejniške dejavnosti kot poklic.

58. člen

Pravica do rejnine preneha z dnem prenehanja rejniške pogodbe.

59. člen

(1) Če rejnik izvaja rejniško dejavnost kot poklic, pa ne izpolnjuje normativa iz 24. člena tega zakona, vendar ne po svoji krivdi, se rejniku prizna pravica do plačila prispevkov za socialno varnost za največ dvanajst mesecev.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek se rejniku starejšemu od 55 let, ki izvaja rejniško dejavnost kot poklic najmanj 20 let, pa ne izpolnjuje normativa iz 24. člena tega zakona, vendar ne po svoji krivdi, prizna pravica do plačila prispevkov za socialno varnost za največ 24 mesecev.

60. člen

Ministrstvo izplačuje rejnine najkasneje do 15. v mesecu za tekoči mesec.

61. člen (prenehal veljati)

X. PRIZNANJA

62. člen

(1) Republika Slovenija podeljuje rejnikom priznanja za dolgoletno in uspešno izvajanje rejniške dejavnosti.

(2) Minister vsako leto na predlog komisije za priznanja iz 3. člena tega zakona podeli največ tri priznanja.

(3) Sredstva za priznanja se zagotavljajo v proračunu Republike Slovenije.

63. člen

Natančnejše pogoje za podelitev priznanj in postopek podeljevanja priznanj predpiše minister.

X.A BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ

63.a člen

(1) Za brezplačno pravno pomoč rejniku v postopkih pred sodišči se uporablja zakon, ki ureja brezplačno pravno pomoč, če ni v tem členu drugače določeno.

(2) Do brezplačne pravne pomoči je ne glede na določbe zakona, ki ureja brezplačno pravno pomoč, upravičen rejnik kot udeleženec v postopkih za varstvo koristi otroka, ki je k rejniku nameščen v skladu z določbami zakona, ki ureja družinska razmerja.

(3) Pristojni organ za brezplačno pravno pomoč obravnava prošnje, vložene po prejšnjem odstavku, prednostno.

XI. ZBIRKE PODATKOV

64. člen

(1) Za potrebe izvajanja, spremljanja, načrtovanja, razvoja rejništva, za znanstveno raziskovalne namene in za statistične namene ministrstvo vzpostavi in vodi centralno zbirko podatkov.

(2) Centri za socialno delo vodijo zbirke podatkov za potrebe izvajanja rejniške dejavnosti na območju njihove krajevne pristojnosti.

65. člen

Ministrstvo in centri za socialno delo vodijo za namene, določene v prejšnjem členu, zbirke podatkov o

- rejnikih,

- rejniških družinah,

- sklenjenih rejniških pogodbah,

- otrocih, nameščenih v rejniške družine,

- bioloških družinah otrok, nameščenih v rejniške družine,

- rejninah,

- izdanih dovoljenjih,

- prenehanju veljavnosti dovoljenj,

- rejnikih, ki izvajajo rejniško dejavnost kot poklic.

66. člen

(1) Podatki, ki se zbirajo za namen vodenja zbirke podatkov o rejnikih in zbirke podatkov o rejnikih, ki izvajajo rejniško dejavnost kot poklic iz prejšnjega člena, so

- osebno ime,

- datum rojstva,

- enotna matična številka občana,

- spol,

- državljanstvo,

- prebivališče,

- zakonski stan,

- izobrazba,

- zaposlitev,

- podatek o obveznem zdravstvenem zavarovanju,

- podatek o zneskih plačila prispevkov za socialno varnost,

- davčna številka,

- datum vloge za izvajanje rejniške dejavnosti,

- datum začetka veljavnosti dovoljenja,

- številka in datum izdanega dovoljenja,

- datum prenehanja dovoljenja,

- razlog prenehanja dovoljenja,

- vrsta in datum izobraževanja,

- datum vpisa v register izvajanja rejniške dejavnosti kot poklic,

- datum izbrisa iz registra izvajanja rejniške dejavnosti kot poklic,

- razlog izbrisa iz registra izvajanja rejniške dejavnosti kot poklic,

- pristojni center za socialno delo,

- datum prijave v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje,

- številka in datum izdanega potrdila o vpisu v register izvajanja rejniške dejavnosti kot poklic,

- datum odjave iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja,

- datum izvršljivosti sodne odločbe o namestitvi otroka v rejništvo k sorodniku na podlagi 14. člena tega zakona,

- številka in datum izdane sodne odločbe o namestitvi otroka v rejništvo k sorodniku na podlagi 14. člena tega zakona,

- datum izbrisa rejnika sorodnika iz evidence izdanih dovoljenj po prenehanju izvajanja rejniške dejavnosti na podlagi sodne odločbe iz 14. člena tega zakona,

- datum izvršljivosti sodne odločbe o namestitvi otroka v rejništvo k osebi, ki ni sorodnik, na podlagi 14. člena tega zakona,

- številka in datum izdane sodne odločbe o namestitvi otroka v rejništvo k osebi, ki ni sorodnik, na podlagi 14. člena tega zakona,

- datum izbrisa rejnika, ki ni sorodnik, iz evidence izdanih dovoljenj po prenehanju izvajanja rejniške dejavnosti na podlagi sodne odločbe iz 14. člena tega zakona,

- identifikacijska številka rejnika, ki mu je dodeljena ob vnosu v zbirko podatkov,

- število otrok, ki jih je rejnik pripravljen sprejeti,

- prosta mesta pri rejniku,

- številka transakcijskega računa rejnika.

(2) Podatki, ki se zbirajo za namen vodenja zbirke podatkov o članih rejniške družine iz prejšnjega člena, so

- osebno ime,

- datum rojstva,

- enotna matična številka občana,

- sorodstveno razmerje družinskega člana do rejnika,

- status (šolanje, zaposlitev, upokojitev).

(3) Podatki, ki se zbirajo za namen vodenja zbirke podatkov o sklenjenih rejniških pogodbah in rejninah iz prejšnjega člena, so

- osebno ime rejnika in otroka,

- enotna matična številka občana rejnika in otroka,

- prebivališče rejnika in otroka,

- zdravstveno stanje otroka (podatek o motnji ali bolezni, zaradi katere potrebuje posebno nego in varstvo, v skladu s posebnimi predpisi),

- davčna številka rejnika,

- višina rejnine,

- številka osebnega računa rejnika.

(4) Podatki, ki se zbirajo za namen vodenja zbirk podatkov o otrocih, nameščenih v rejniške družine iz prejšnjega člena, so

- osebno ime,

- datum rojstva,

- enotna matična številka občana,

- spol,

- državljanstvo,

- prebivališče,

- šolanje,

- zdravstveno stanje (podatek o motnji ali bolezni, zaradi katere potrebuje posebno nego in varstvo, v skladu s posebnimi predpisi),

- podatek o obveznem zdravstvenem zavarovanju,

- določenost in višina preživnine,

- določenost in višina družinske pokojnine (številka in datum odločbe),

- število dni namestitve,

- izplačano nadomestilo preživnine,

- vključenost v socialnovarstveni zavod,

- postavitev pod skrbništvo,

- davčna številka,

- podatek o vodenju v evidenci brezposelnih oseb.

(5) Podatki, ki se zbirajo za namen vodenja zbirke podatkov o članih bioloških družin otrok iz prejšnjega člena, so

- osebno ime,

- rojstni podatki,

- enotna matična številka občana,

- sorodstveno razmerje družinskega člana do otroka,

- prebivališče,

- status (šolanje, zaposlitev, upokojitev),

- postavitev pod skrbništvo,

- izobrazba.

(6) Podatki, ki se zbirajo za namen vodenja zbirk podatkov o izdanih dovoljenjih in o prenehanju veljavnosti dovoljenj iz prejšnjega člena, so

- osebno ime,

- enotna matična številka občana rejnika,

- prebivališče rejnika,

- datum začetka veljavnosti dovoljenja,

- datum prenehanja veljavnosti dovoljenja.

67. člen

(1) Podatki iz prejšnjega člena se zbirajo neposredno od posameznika za njega in za njegove družinske člane ter iz uradnih zbirk, ki jih v Republiki Sloveniji vodijo za to pooblaščeni organi in organizacije.

(2) Ministrstvo in centri za socialno delo za namen izvajanja javnih pooblastil po tem zakonu brezplačno pridobivajo osebne podatke iz prejšnjega člena iz obstoječih zbirk osebnih podatkov naslednjih upravljavcev

- ministrstva, pristojnega za notranje zadeve – podatke o posamezniku, družinskih članih, skupnem gospodinjstvu, odvzemu starševske skrbi in postavitvi pod skrbništvo (osebno ime, datum rojstva, enotno matično številko občana, državljanstvo, prebivališče);

- izvajalcev vzgojne in izobraževalne dejavnosti ter ministrstva, pristojnega za izobraževanje – podatke o vključitvi v vzgojno-izobraževalni ali izobraževalni zavod;

- ministrstva, pristojnega za pravosodje – podatke o izrečenih kaznih, varnostnih ukrepih, pogojnih obsodbah, sodnih opominih in obsodbah, s katerimi je bila storilcem kaznivih dejanj, o katerih se vodi kazenska evidenca, oproščena kazen, ter o njihovih pravnih posledicah; poznejše spremembe o obsodbah, ki so bile vpisane v kazensko evidenco; podatke o izvršeni kazni in o razveljavitvi vpisa neupravičene obsodbe;

- Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije – podatke o zavarovancih in uživalcih pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja;

- Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije – podatke o obveznem zdravstvenem zavarovanju;

- izvajalcev zdravstvene dejavnosti – podatke o zdravstvenem stanju;

- sklada Republike Slovenije, pristojnega za izplačilo nadomestila preživnine – podatke o izplačanem nadomestilu preživnine;

- centrov za socialno delo – podatke iz zbirk podatkov, vodenih pri izvajanju nalog, ki so jim z zakonom poverjena kot javna pooblastila (vrsta in višina pravice za otroka, določenost in višina preživnine);

- izvajalcev socialnovarstvene dejavnosti – podatke o vključitvi v socialnovarstveni zavod;

- Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje – potrdilo o vodenju osebe v evidenci brezposelnih oseb;

- Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve – podatke o statusu samostojnega podjetnika in statusu družbenika oziroma delničarja gospodarskih družb, ustanovljenih v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, oziroma ustanovitelja zavodov ter zadrug, ki je hkrati poslovodna oseba in na tej podlagi vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

(3) Podatke o zdravstvenem stanju je mogoče pridobivati le ob pisni privolitvi posameznika, na katerega se nanašajo ali njegovega skrbnika, razen če bodo podatki uporabljeni za statistike ali znanstveno raziskovalne namene v obliki, ki ne omogoča identifikacije posameznikov.

(4) Kadar je to mogoče, se posamezne zbirke za izvajanje tega zakona lahko medsebojno povezujejo na podlagi enotne matične številke občana.

68. člen

(1) Ministrstvo in centri za socialno delo, ki odločajo v upravnih zadevah in izvajajo javna pooblastila v skladu s tem zakonom, lahko podatke, ki jih dobijo v skladu s prejšnjim členom, uporabijo samo za namene postopka odločanja ali izvajanja javnega pooblastila v skladu s tem zakonom.

(2) Drugim uporabnikom lahko ministrstvo oziroma centri za socialno delo posredujejo podatke samo, če so za njihovo uporabo pooblaščeni z zakonom ali na podlagi pisne zahteve ali privolitve osebe, na katero se podatki nanašajo.

(3) Ministrstvo in centri za socialno delo izvajalcu usposabljanj za namen izvedbe obveznih usposabljanj, določenih v tem zakonu, posredujejo osebno ime in naslov kandidatov ter rejnikov.

(4) Center otroka ima za namen preverjanja prostih mest pri rejnikih pravico vpogleda v podatke iz dvaindvajsete, dvaintridesete, triintridesete in štiriintridesete alineje prvega odstavka 66. člena tega zakona, ne glede na območje krajevne pristojnosti centra.

(5) Center otroka ima za namen sklenitve rejniške pogodbe in nadaljnje spremljanje izvajanja rejniške dejavnosti za nameščenega otroka v skladu s tem zakonom in zakonom, ki ureja družinska razmerja, vpogled v podatke iz prvega, drugega in šestega odstavka 66. člena tega zakona, ne glede na območje krajevne pristojnosti centra otroka.

69. člen

(1) Podatki iz zbirk podatkov iz četrte in pete alineje 65. člena tega zakona se hranijo deset let po prenehanju namestitve v posamezno rejniško družino. Drugi podatki iz zbirk podatkov iz 65. člena tega zakona se hranijo deset let po prenehanju dovoljenja za izvajanje rejniške dejavnosti, razen podatkov iz devete alineje 65. člena tega zakona, ki se hranijo trajno.

(2) Po poteku roka iz prejšnjega odstavka se podatki brišejo, razen podatkov, ki se hranijo trajno.

XII. KAZENSKA DOLOČBA

(črtano)

70. člen

(črtan)

XIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

71. člen

(1) Rejnik, ki že izvaja rejniško dejavnost ali je izvajal rejniško dejavnost v zadnjem letu pred uveljavitvijo tega zakona, lahko nadaljuje z izvajanjem rejniške dejavnosti tudi če ne izpolnjuje pogojev iz 5. člena tega zakona.

(2) Center rejnika posreduje ministrstvu podatke o rejnikih iz prejšnjega odstavka zaradi vpisa v evidenco izdanih dovoljenj.

(3) Ministrstvo izda rejniku dovoljenje in ga vpiše v evidenco izdanih dovoljenj v roku šestih mesecev od dneva prejema posamezne vloge.

72. člen

(1) Rejnike, ki so pred uveljavitvijo tega zakona že izvajali rejniško dejavnost kot edini poklic, ministrstvo vpiše v register, če izpolnjujejo normative iz 24. člena tega zakona.

(2) Komisija za določitev znižanega normativa in zvišanja plačila dela preveri izpolnjevanje normativov iz prejšnjega odstavka v roku šestih mesecev po uveljavitvi tega zakona.

73. člen

Do vpisa v register se rejnikom, ki že izvajajo rejniško dejavnost kot edini poklic, plačujejo prispevki za socialno varnost po predpisih, ki veljajo do uveljavitve tega zakona.

74. člen

(1) Predloge za zvišanje plačila dela iz drugega odstavka 53. člena tega zakona za rejnike, ki že izvajajo rejniško dejavnost po predpisih, ki veljajo do uveljavitve tega zakona, je komisija za določitev znižanega normativa in zvišanja plačila dela dolžna obravnavati najkasneje v roku enega leta od uveljavitve tega zakona.

(2) Zvišano plačilo dela pripada rejniku od dneva uveljavitve tega zakona.

75. člen

Minister izda izvršilne predpise iz 3., 12., 17., 22., 28., 52., 53. in 63. člena tega zakona v roku treh mesecev od uveljavitve tega zakona.

76. člen

Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati drugi, tretji in četrti odstavek 160. člena, 162., 163., 164., 165., 166., 168., 169. člen, drugi odstavek 170. člena, 171., 172., 173. in 174. člen zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 14/89 – prečiščeno besedilo, Uradni list RS, št. 64/2001) in zadnja alinea 98. člena zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 54/92 , 42/94 – odločba US, 1/99, 41/99, 36/2000, 54/2000 in 26/2001).

77. člen

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.