Zakon o parlamentarni preiskavi (ZPPre) (zppre)

1. člen

Parlamentarna preiskava v zadevah javnega pomena se opravi, da se ugotovi in oceni dejansko stanje, ki je lahko podlaga za odločanje Državnega zbora o politični odgovornosti nosilcev javnih funkcij, za spremembo zakonodaje na določenem področju in za druge odločitve Državnega zbora iz njegove ustavne pristojnosti.

1.a člen

(1) V 30 dneh po objavi akta, s katerim se odredi parlamentarna preiskava (v nadaljnjem besedilu: akt), v Uradnem listu Republike Slovenije lahko zahteva, da o skladnosti akta z ustavo in zakonom odloči Ustavno sodišče

- najmanj tretjina vseh poslancev, ki niso vložili predloga oziroma zahteve za uvedbo parlamentarne preiskave,

- Sodni svet, če meni, da je akt v neskladju z neodvisnostjo sodnikov ali neodvisnostjo sodstva,

- Državnotožilski svet, če meni, da je akt v neskladju z neodvisnostjo državnih tožilcev,

- Banka Slovenije, Varuh človekovih pravic in Računsko sodišče, če menijo, da je akt v neskladju z njihovo samostojnostjo in neodvisnostjo,

- samoupravna lokalna skupnost, če meni, da je akt v neskladju z avtonomijo lokalne samouprave,

- preiskovanec, če meni, da akt nedopustno posega v njegove človekove pravice ali temeljne svoboščine,

- fizična in pravna oseba zasebnega prava, ki je zajeta v predmetu preiskave, če meni, da v aktu za preiskavo te osebe ni izkazan javni interes.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko zahteva, da o skladnosti akta z ustavo in zakonom odloči Ustavno sodišče tudi preiskovanec, ki je bil določen z dokaznim sklepom preiskovalne komisije oziroma z njegovo dopolnitvijo, če meni, da akt nedopustno posega v njegove človekove pravice ali temeljne svoboščine. Preiskovanec lahko zahtevo vloži v 30 dneh po sprejetju dokaznega sklepa oziroma njegove dopolnitve.

(3) Ustavno sodišče zahtevo iz prvega in drugega odstavka tega člena obravnava absolutno prednostno in o njej odloči najkasneje v 60 dneh v skladu z zakonom, ki ureja ustavno sodišče.

(4) Pred odločitvijo Ustavnega sodišča o zahtevi Državni zbor ne more imenovati preiskovalne komisije.

(5) Če Ustavno sodišče ugotovi, da je akt v nasprotju z ustavo ali zakonom, ga razveljavi. S tem je postopek odreditve parlamentarne preiskave končan.

2. člen

Če v neki zadevi že teče kazenski postopek, to ni ovira, da ne bi bila o njej v okviru pristojnosti Državnega zbora izvedena tudi parlamentarna preiskava.

3. člen

(1) V preiskovalni komisiji ne sme sodelovati poslanec

- če je preiskovanec ali priča v zadevi, ki se preiskuje,

- če je ali je bil s preiskovancem ali njegovim pravnim pooblaščencem v zakonski zvezi oziroma živi ali je živel z njim v zunajzakonski skupnosti ali če je s preiskovancem ali njegovim pravnim pooblaščencem v sorodstvu v ravni vrsti do kateregakoli kolena ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena ali v svaštvu do vštetega drugega kolena, ali če je ali je bil njegov oskrbovanec, posvojitelj, posvojenec, rejnik ali rejenec,

- če je bil sam ali je oziroma je bila katera od oseb iz prejšnje alineje v časovnem obdobju, na katerega se nanaša parlamentarna preiskava, odgovorna oseba v organu ali pravni osebi, katere dejavnost se preiskuje, ali

- če je ali je bil kakorkoli udeležen v kazenskem ali drugem sodnem ali upravnem postopku ali postopku o prekršku, ki je v neposredni zvezi s predmetom parlamentarne preiskave.

(2) Če so okoliščine iz prejšnjega odstavka znane ob imenovanju preiskovalne komisije, poslanec ne sme biti imenovan v preiskovalno komisijo. O njihovem obstoju je poslanec dolžan takoj obvestiti tudi svojo poslansko skupino.

(3) Član ali namestnik člana preiskovalne komisije mora o obstoju izločitvenih razlogov iz druge, tretje ali četrte alineje prvega odstavka tega člena pisno obvestiti predsednika preiskovalne komisije ter prenehati z delom v preiskovalni komisiji takoj, ko ti nastopijo oziroma ko izve zanje. Predsednik oziroma, če je obvestilo zase podal predsednik, podpredsednik preiskovalne komisije o tem s predlogom za razrešitev takoj obvesti predsednika Državnega zbora in poslansko skupino, katere član je poslanec, poslancu pa se onemogoči dostop do gradiva preiskovalne komisije do odločitve Državnega zbora.

(4) Če član ali namestnik člana preiskovalne komisije pisno obvesti preiskovalno komisijo, da obstajajo izločitveni razlogi iz druge, tretje ali četrte alineje prvega odstavka tega člena, ki se nanašajo na drugega člana ali namestnika člana, preiskovalna komisija brez nepotrebnega odlašanja v roku, ki ne sme biti krajši od treh delovnih dni, na nejavni seji z večino glasov vseh članov odloči o obstoju izločitvenega razloga iz obvestila. V obrazloženem obvestilu o obstoju izločitvenih razlogov mora biti naveden izločitveni razlog in priložena ustrezna dokazila. Pred odločanjem ima poslanec, na katerega se obvestilo nanaša, pravico, da se do tega opredeli. Poslanec ne sme glasovati o obstoju izločitvenega razloga, ki se nanaša nanj. Po odločitvi preiskovalne komisije o obstoju izločitvenega razloga poslanec, pri katerem je podan izločitveni razlog, preneha z delom v preiskovalni komisiji, predsednik oziroma podpredsednik preiskovalne komisije pa o tem s predlogom za razrešitev obvesti predsednika Državnega zbora in poslansko skupino, katere član je poslanec, ter poslancu začasno onemogoči dostop do gradiva preiskovalne komisije do odločitve Državnega zbora. Državni zbor o predlogu preiskovalne komisije za razrešitev člana ali namestnika člana odloči najkasneje na prvi naslednji seji.

(5) Zoper odločitev Državnega zbora iz prejšnjega odstavka lahko član ali namestnik člana v osmih dneh vloži tožbo na Vrhovno sodišče. Vrhovno sodišče o tožbi odloči najkasneje v 30 dneh od njene vložitve.

(6) V postopku izvajanja parlamentarne preiskave preiskovanci ne morejo zahtevati izločitve članov preiskovalne komisije zaradi dvoma o njihovi nepristranosti.

3.a člen

(1) Predlog, s katerim se člana ali namestnika člana preiskovalne komisije določi za preiskovanca ali za pričo, mora biti obrazložen. Iz obrazložitve morajo izhajati razlogi in okoliščine, da se člana ali namestnika člana preiskovalne komisije predlaga za preiskovanca oziroma razlogi, ki narekujejo, da bi kot priča lahko izpovedal bistvene okoliščine glede predmeta odrejene parlamentarne preiskave.

(2) Član ali namestnik člana z dnem določitve za preiskovanca ali pričo preneha z delom v preiskovalni komisiji.

(3) Predsednik oziroma podpredsednik preiskovalne komisije o odločitvi preiskovalne komisije iz prejšnjega odstavka skupaj s predlogom za razrešitev obvesti predsednika Državnega zbora in poslansko skupino, katere član je poslanec, poslancu pa se onemogoči dostop do gradiva preiskovalne komisije do odločitve Državnega zbora.

(4) Če preiskovalna komisija ne sprejme predloga iz prvega odstavka tega člena, vsebinsko enakega predloga v času trajanja parlamentarne preiskave ni dopustno ponovno vložiti.

(5) Državni zbor o predlogu preiskovalne komisije za razrešitev člana ali namestnika člana odloči najkasneje na prvi naslednji seji.

(6) Zoper odločitev Državnega zbora iz prejšnjega odstavka lahko član ali namestnik člana v osmih dneh vloži tožbo na Vrhovno sodišče. Vrhovno sodišče o tožbi odloči najkasneje v 30 dneh od njene vložitve.

4. člen

V postopku parlamentarne preiskave je zagotovljeno, varstvo tajnosti pisem in drugih občil ter nedotakljivost človekove zasebnosti.

5. člen

(1) Stroški preiskovalne komisije bremenijo proračun Republike Slovenije. Preiskovancem in njihovim pravnim pooblaščencem, pričam in izvedencem se stroški povrnejo po pravilih, ki veljajo za kazenski postopek, če pa je prizadeta pravna oseba, potem pa po pravilih, ki veljajo za postopek o prekrških. Pri tem se ne uporabljajo določbe zakona o kazenskem postopku o naložitvi plačila stroškov obdolžencu, če je spoznan za krivega oziroma določbe zakona o prekrških o plačilu stroškov za pravno osebo, ki ji je bila izrečena sankcija za prekršek.

(2) O povrnitvi stroškov iz prejšnjega odstavka tega člena ter o nagradah izvedencev in pravnih pooblaščencev preiskovancev na zahtevo upravičencev odloča preiskovalna komisija. Upravičenec, ki se s to odločitvijo ne strinja, lahko zahteva odmero stroškov pri pristojnem sodišču.

(3) Preiskovalna komisija ima lahko do štiri zunanje strokovne svetovalce, ki strokovno svetujejo predsedniku ali članom preiskovalne komisije, pri čemer ima predsednik pravico do najmanj enega zunanjega strokovnega svetovalca. O zunanjih strokovnih svetovalcih, njihovih nalogah in nagradah odloča preiskovalna komisija.

6. člen

(1) V dokaznem sklepu, ki ga sprejme pred začetkom dokazovanja, preiskovalna komisija določi način izvedbe parlamentarne preiskave in dokazila. V dokaznem sklepu se praviloma določijo tudi preiskovanci.

(2) Preiskovalna komisija lahko dokazni sklep kadarkoli spremeni ali dopolni.

(3) Pri dokaznem sklepu je preiskovalna komisija vezana na sklep Državnega zbora o uvedbi parlamentarne preiskave.

7. člen

(1) Preiskovanci so osebe, na katere se parlamentarna preiskava nanaša v celoti ali deloma.

(2) Če preiskovanci niso določeni že z dokaznim sklepom, lahko preiskovalna komisija z dopolnitvijo dokaznega sklepa kadarkoli ugotovi, kdo je preiskovanec. Osebe, ki bi. bile lahko preiskovanci, to lahko tudi same prijavijo predsedniku preiskovalne komisije, preiskovalna komisija pa z dopolnitvijo dokaznega sklepa odloči, ali jim bo priznala tak položaj. Zoper odločitev preiskovalne komisije ni pritožbe.

(3) Preiskovanec se povabi z zaprtim pismenim vabilom, ki obsega: naslov preiskovalne komisije, ime in priimek preiskovanca, dokazni sklep in opis predmeta parlamentarne preiskave, kraj, kamor naj pride, dan in uro, kdaj naj pride, navedbo, da se vabi kot preiskovanec, opozorilo, da bo prisilno priveden, če ne pride, uradni pečat in podpis predsednika preiskovalne komisije.

(4) Preiskovanci ne smejo biti zaslišani kot priče, če se preiskava opravlja zoper njih. Če pride v poštev njihovo zaslišanje, imajo smiselno enak položaj kot ga ima pri zaslišanju v kazenskem postopku obdolženec.

(5) Če je bil nekdo v postopku parlamentarne preiskave že zaslišan kot priča, kasneje pa je postal preiskovanec, se poročilo preiskovalne komisije ne more opirati ha njegovo izpovedbo kot priče.

(6) Preiskovanec sme sodelovati pri izvajanju dokazov, razen če je preiskovalna komisija sklenila, da se iz prostora, kjer se izvajajo dokazi, preiskovanec začasno odstrani zato, ker sopreiskovanec ali priča v njegovi navzočnosti noče izpovedati ali če okoliščine kažejo, da v njegovi navzočnosti ne bo govoril resnice. Po vrnitvi preiskovanca na zasedanje preiskovalne komisije se mu prebere izpovedba sopreiskovanca oziroma priče. Preiskovanec ima pravico postavljati sopreiskovancu oziroma priči vprašanja, predsednik preiskovalne komisije pa ga vpraša, ali ima kaj pripomniti k njuni izpovedbi. Po potrebi se opravi soočenje.

(7) Preiskovancem lahko pri uveljavljanju njihovih pravic pomagajo pravni pooblaščenci. Preiskovanci lahko predlagajo dokaze. Pričam in izvedencem smejo postavljati vprašanja.

(8) Prizadete pravne osebe imajo v postopku parlamentarne preiskave smiselno enak položaj kot pravne osebe po zakonu o prekrških.

8. člen

(1) Priče in izvedenci so se dolžni odzvati vabilu preiskovalne komisije. Priče se vabijo s pisnim vabilom, v katerem se navede: ime, priimek in poklic vabljenega, kdaj in kam naj pride, parlamentarna preiskava, zaradi katere je vabljen, navedba, da se vabi kot priča in opozorilo na posledice neupravičenega izostanka. Ko je priča prvič vabljena, jo je treba v vabilu poučiti, da ima pravico vzeti si pravnega pooblaščenca in da je pravni pooblaščenec lahko navzoč pri njenem zaslišanju.

(2) Zoper izostalega izvedenca, ki je bil v redu vabljen ali noče opraviti izvedenskega dela, se lahko na zahtevo preiskovalne komisije na pristojnem sodišču izrečejo denarne kazni po zakonu o kazenskem postopku.

(3) Na zahtevo preiskovalne komisije odredi pristojno sodišče privedbo preiskovanca, priče ali izvedenca.

(4) Preiskovalna komisija lahko pri pristojnem sodišču zahteva, da se odredi hišna ali osebna preiskava in zaseg predmetov.

9. člen

Glede oprostitve in odklonitve pričevanja ter oprostitve izvedenstva se uporabljajo določbe zakona o kazenskem postopku.

10. člen

(1) Pred pričetkom pričevanja je treba priče poučiti o njihovi pravici, da odklonijo odgovor na posamezna vprašanja, če je verjetno, da bi s tem spravile sebe ali svojega bližnjega sorodnika v hudo sramoto, znatno materialno škodo ali v kazenski pregon.

(2) Priče in izvedence je treba pred začetkom zaslišanja opozoriti, da morajo izpovedati po resnici. Opozoriti jih je treba na kazenskopravne posledice krive izpovedbe. V postopku pred preiskovalno komisijo se priče in izvedenci ne zaprisežejo.

11. člen

(1) Priče se zaslišujejo vsaka zase. Pri tem ne smejo biti navzoče priče, ki še niso bile zaslišane.

(2) Priče se smejo soočiti, če se njihove izpovedbe ne ujemajo glede pomembnih dejstev.

(3) Priče in izvedence zaslišuje predsednik komisije. Ko predsednik komisije konča zaslišanje posamezne priče ali izvedenca, jim lahko člani komisije naravnost postavljajo vprašanja, preiskovanci pa smejo postavljati vprašanja naravnost pričam in izvedencem le z dovoljenjem predsednika komisije.

(4) Predsednik komisije lahko zavrne vprašanja preiskovanca, ki so neprimerna in niso povezana z zadevo. Če predsednik komisije prepove določeno vprašanje ali odgovor, sme preiskovanec zahtevati, naj o tem odloči preiskovalna komisija.

(5) Če je preiskovalna komisija sklenila, da je vprašanje, na katero je že bilo odgovorjeno, nedopustno, se poročilo preiskovalne komisije na takšno vprašanje ne sme sklicevati.

(6) Priča se med zaslišanjem lahko posvetuje s svojim pravnim pooblaščencem, ali naj odgovori na zastavljeno vprašanje ali ne (prvi odstavek 10. člena).

12. člen

Preiskovancem in pričam se vročijo zapisniki o njihovih zaslišanjih. Preiskovanci in priče lahko v 8 dneh ugovarjajo vsebini zapisnika o. njihovem zaslišanju. O ugovorih odloča preiskovalna komisija.

13. člen

(1) Sodišča in drugi državni organi so dolžni preiskovalni komisiji dati potrebno pravno pomoč. Pri tem morajo postopati kar se da hitro.

(2) Preiskovalna komisija lahko sklene, da se priče ali izvedenci zaslišijo pred sodiščem. Ustrezno zahtevo je treba vložiti pri sodišču, na čigar območju naj bi potekala preiskava.

(3) Zahtevi je treba priložiti sklep o predmetu preiskave in dokazni sklep. Če je potrebno, se v zahtevi vprašanja podrobneje opredelijo in obrazložijo.

(4) Prisilni ukrepi zoper preiskovance, priče in izvedence: privedba, kazni, hišna in osebna preiskava in zaseg predmetov se v postopku parlamentarne preiskave lahko izvajajo le prek sodišča. Ustrezno zahtevo z obrazložitvijo, ki ji je treba priložiti sklep o predmetu preiskave, je treba vložiti pri sodišču, na čigar območju naj bi se izvedel omenjeni ukrep. Zaprošeno sodišče ni upravičeno ocenjevati umestnosti ukrepa. Če pa meni, da ni v skladu z zakonom, zahteva odločitev višjega sodišča. Zoper odločitev višjega sodišča ni pritožbe. Sodišče obravnava te zahteve prednostno.

14. člen

(1) Vlada, upravni organi, organizacije, ki opravljajo javno službo in vsi nosilci javnih pooblastil so dolžni kadarkoli dovoliti preiskovalni komisiji ali njenim pooblaščencem dostop do dokumentacije, s katero razpolagajo, izdati potrebna dovoljenja za pričevanje ter predložiti spise.

(2) Sodišča so dolžna preiskovalni komisiji predložiti tiste dele svojih spisov, ki se nanašajo tudi na predmet preiskovalne komisije. Če gre za nedokončane zadeve, jih mora preiskovalna komisija čimprej vrniti sodišču.

(3) Organi iz prvega odstavka tega člena, ki nasprotujejo ugoditvi zahteve, ker bi to po njihovem mnenju škodovalo odnosom Republike Slovenije z drugimi državami ali njeni varnosti, so dolžni ugoditi ponovni zahtevi preiskovalne komisije.

15. člen

(1) Predsednik in člani preiskovalne komisije so ves čas dela preiskovalne komisije in po njeni razpustitvi dolžni varovati tajnost zaupnih dejstev, s katerimi so se seznanili. Brez dovoljenja predsednika Državnega zbora ne smejo pričati pred sodiščem ali pred drugimi organi.

(2) Če se predsednik ali član preiskovalne komisije, v okviru preiskovalne naloge seznani s tujo tajnostjo, tajnostjo iz poimensko imenovane osebne sfere ali poslovno tajnostjo, sme takšno tajnost razkriti le, če ima pooblastilo prizadete osebe. To ne velja, če zakon nalaga razkritje tajnosti.

16. člen (prenehal veljati)

17. člen

(1) (prenehal veljati)

(2) Enako se kaznuje, kdor brez upravičenega razloga preiskovalni komisiji ne izroči zahtevanih spisov ali listin ali ne dovoli vpogleda v te listine ali spise, ali priča, ki kljub opozorilu na posledice, brez zakonitega razloga noče pričati pred preiskovalno komisijo.

18. člen (prenehal veljati)

19. člen

(1) Če ni drugače določeno, je pristojno sodišče po tem zakonu sodišče prve stopnje v Ljubljani.

(2) Poleg določb zakona o kazenskem postopku in zakona o prekrških, ki se po tem zakonu neposredno uporabljajo, se glede drugih vprašanj, ki z njim niso urejena, smiselno uporabljajo tudi druge ustrezne splošne določbe zakona, o kazenskem postopku ter njegove določbe o preiskavi in glavni obravnavi, glede prizadetih pravnih oseb pa zakon o prekrških.

20. člen

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.