Zakon o glavnem mestu Republike Slovenije (ZGMRS) (zgmrs)

1. člen

(1) Ljubljana je kot glavno mesto upravno središče Slovenije.

(2) V glavnem mestu so sedeži državnih organov, organizacij državnega pomena (v nadaljnjem besedilu: državni organi in organizacije), tujih diplomatskih predstavništev, tujih konzulatov, mednarodnih organizacij in predstavništev mednarodnih organizacij (v nadaljnjem besedilu: predstavništva), če tako določa zakon ali drugi akti.

2. člen

Pečat Mestne občine Ljubljana, ki ga uporablja župan oziroma županja (v nadaljnjem besedilu: župan) ob predstavljanju glavnega mesta, mora vsebovati označbo "Glavno mesto Republike Slovenije".

3. člen

(1) Zaradi posebnega pomena, ki ga ima za Republiko Slovenijo njeno glavno mesto je treba zagotoviti usklajeno izvajanje nalog iz pristojnosti državnih organov in organov mestne občine predvsem glede

- urejanja pogojev za delovanje državnih organov in organizacij ter predstavništev,

- nalog, pomembnih za razvoj glavnega mesta,

- predstavljanja glavnega mesta države v protokolarnih in promocijskih zadevah,

- predstavljanja glavnega mesta države v zadevah meddržavnega in mednarodnega sodelovanja,

- organizacije in izvedbe prireditev in proslav državnega pomena.

(2) Naloge, pomembne za razvoj glavnega mesta in naloge uprave na njegovem območju izvajajo državni organi in organi Mestne občine Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: organi mestne občine) v skladu s svojimi pristojnostmi.

4. člen

(1) V prostorskih aktih in razvojnih programih države in mestne občine se podrobneje določi prostorska ureditev in investicijski projekti ter programi, pomembni za delovanje in razvoj glavnega mesta, delovanje in razvoj državnih organov, organizacij ter predstavništev iz 1. člena tega zakona.

(2) Vlada in mestna občina imata pravico in dolžnost pozvati, vlada mestno občino, mestna občina pa vlado, vsakokrat, ko menita, da je potrebno sodelovanje pri pripravi in uskladitvi prostorskih aktov in razvojnih programov ter pri usklajenem izvajanju nalog po tem zakonu.

5. člen

(1) Vlada Republike Slovenije lahko za zagotovitev ustreznega zastopanja interesov državnih organov pri načrtovanju in izvajanju programov in nalog iz prvega odstavka 4. člena tega zakona oblikuje delovno skupino, sestavljeno iz predstavnikov pristojnih državnih organov, ki jo vodi predsednik oziroma predsednica Vlade Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: predsednik vlade).

(2) Predsednik vlade in župan podpišeta dogovor, ki ima pravno naravo pisma o nameri (v nadaljnjem besedilu: dogovor), s katerim se opredelijo naloge mestne občine in državnih organov pri izvajanju programov in nalog po tem zakonu v prihodnjih letih, določi terminski plan izvedbe dogovorjenih programov in nalog, ocenijo finančne in premoženjske posledice, določijo viri in pogoji financiranja ter uredijo druge medsebojne pravice in obveznosti.

(3) Dogovor morata vlada in župan upoštevati pri pripravi predloga državnega in občinskega proračuna.

(4) Za realizacijo dogovora se, v skladu z v proračunih zagotovljenimi sredstvi in dovoljenim obsegom prevzetih obveznosti v breme proračunov prihodnjih let, sklepajo letne in večletne pogodbe z izvajalci.

(5) Pogodbe iz prejšnjega odstavka podpisujejo župan oziroma predstojniki državnih organov, ki imajo za realizacijo nalog zagotovljena proračunska sredstva.

(6) Če je z dogovorom iz drugega odstavka tega člena za posamezni program iz pristojnosti mestne občine določeno sofinanciranje iz državnega proračuna, se mestni občini dodelijo namenska sredstva na podlagi pogodbe o sofinanciranju, ki jo z županom sklene predstojnik neposrednega uporabnika proračuna, ki je predlagal, da se program uvrsti v načrt razvojnih programov državnega proračuna. S pogodbo se določi nadzor namenske porabe sredstev ter pogoji in postopek povrnitve nenamensko porabljenih sredstev v državni proračun.

(7) Za organizacijo in izvedbo izrednih meddržavnih, protokolarnih in promocijskih dogodkov državnega pomena, ki niso opredeljeni v pismu o nameri iz drugega odstavka tega člena, predsednik vlade in župan skleneta dogovor, ki ima pravno naravo pogodbe. V tem dogovoru vlada in mestna občina določita tudi način izpolnitve nalog in obveznosti ter plačilo stroškov v primeru, ko eden od pogodbenih partnerjev ne izpolnjuje svojih nalog in obveznosti.

(8) Če vlada in mestna občina ne skleneta dogovora iz prejšnjega odstavka, lahko vlada odredi, da naloge iz pristojnosti mestne občine opravi državni organ v breme mestne občine. V primeru, da mestna občina zaradi ravnanja državnega organa utrpi škodo, je vlada dolžna mestni občini škodo povrniti.

6. člen

Državni organi in organi mestne občine sodelujejo in usklajujejo zagotavljanje nalog iz svoje pristojnosti, s katerimi se zagotavljajo pogoji za delovanje organov in organizacij ter predstavništev iz 1. člena tega zakona, zlasti na področjih

- varstva okolja,

- urejanja in rabe prostora,

- javne varnosti,

- prometne varnosti in mestnega prometa,

- zagotavljanja gospodarskih in negospodarskih javnih služb

- in na drugih področjih, na katerih obstoji javni interes.

6.a člen

(1) Za financiranje nalog iz 3. in 6. člena tega zakona, s katerimi mestna občina v skladu s svojimi pristojnostmi zagotavlja pogoje za delovanje državnih organov in organizacij ter predstavništev iz 1. člena tega zakona, pripada mestni občini za posamezno proračunsko leto delež dohodnine, kot ga določa ta zakon.

(2) Delež dohodnine iz prejšnjega odstavka se izračuna na podlagi

- realiziranih tekočih odhodkov in tekočih transferov za vse občine, vse mestne občine in mestno občino, ki se upoštevajo za izračun povprečnine po zakonu, ki ureja financiranje občin, v preteklih štirih letih pred letom, v katerem se izračunava delež,

- prihodkov za financiranje primerne porabe oziroma primernega obsega sredstev za financiranje primerne porabe, izračunanega po zakonu, ki ureja financiranje občin, ki pripadajo vsem mestnim občinam in mestni občini v preteklih štirih letih pred letom, v katerem se izračunava delež,

- dohodnine, vplačane v preteklem letu, pred letom, v katerem se izračunava delež in

- števila prebivalcev vseh občin, vseh mestnih občin in mestne občine.

Metodologijo za izračun deleža dohodnine določi vlada z uredbo.

(3) Ne glede na izračun iz prejšnjega odstavka pripada mestni občini delež dohodnine, ki za posamezno proračunsko leto ne sme biti nižji od 0,60 % in ne višji od 0,80 % dohodnine. Če je izračunan delež dohodnine nižji od 0,60 %, se določi delež dohodnine v višini 0,60 %. Če je izračunan delež dohodnine višji od 0,80 %, se določi delež dohodnine v višini 0,80 %.

(4) Delež dohodnine iz prvega odstavka tega člena izračuna ministrstvo, pristojno za finance, do 1. avgusta tekočega leta za naslednje proračunsko leto.

6.b člen

(1) Ministrstvo, pristojno za finance, sporoči mestni občini delež dohodnine iz 6.a člena tega zakona pred predložitvijo proračuna države oziroma sprememb proračuna države Državnemu zboru.

(2) Vlada določi način nakazovanja deleža dohodnine mestni občini z uredbo.

7. člen

Pristojni državni upravni organi, ki odločajo o upravnih zadevah, ki se nanašajo na zagotavljanje nalog mestne občine po tem zakonu, morajo o postopku obvestiti mestno občino in jo pozvati naj sodeluje v postopku.

8. člen

Investicijske projekte in programe, ki se financirajo v skladu z dogovorom iz 5. člena tega zakona, je treba prikazati v načrtu razvojnih programov, ki je sestavni del državnega oziroma občinskega proračuna.

9. člen

Določbe tega zakona se smiselno uporabljajo tudi za zagotavljanje sodelovanja in urejanja medsebojnih pravic in obveznosti države in druge občine, če gre za zagotovitev pogojev za delovanje državnega organa in organizacije ter predstavništva in izvedbo dogodka izrednega meddržavnega, protokolarnega in promocijskega državnega pomena, na območju druge občine.

Zakon o glavnem mestu Republike Slovenije – ZGMRS (Uradni list RS, št. 22/04 ) vsebuje naslednjo končno določbo

»10. člen

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o glavnem mestu Republike Slovenije – ZGMRS-A (Uradni list RS, št. 110/09 ) vsebuje naslednje prehodne in končno določbo

»PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA

3. člen

(1) Prihodki, izračunani po 6.a členu zakona, pripadajo mestni občini od 1. januarja 2010, razmerje med dohodnino in stroški pa se prvič ugotavljajo v letu 2013 za leto 2014.

(2) Ministrstvo, pristojno za finance, najpozneje petnajsti dan po uveljavitvi tega zakona sporoči mestni občini višino dohodnine, ki ji v skladu s prejšnjim odstavkom pripada v letu 2010.

4. člen

Vlada izda uredbo iz 2. člena tega zakona v tridesetih dneh po uveljavitvi tega zakona.

5. člen

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenje.«.

Zakon o spremembah Zakona o glavnem mestu Republike Slovenije – ZGMRS-B (Uradni list RS, št. 59/17 ) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe

»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

3. člen

Vlada sprejme uredbo iz drugega odstavka spremenjenega 6.a člena zakona v 30 dneh po uveljavitvi tega zakona.

4. člen

Za leto 2017 pripada mestni občini od dneva uveljavitve zakona sorazmerni del 0,60 % dohodnine, vplačane v letu 2015.

Za leto 2018 pripada mestni občini 0,60 % dohodnine, vplačane v letu 2016.

5. člen

Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Uredba o metodologiji za izračun razmerja med ocenjenimi stroški financiranja nalog in programov glavnega mesta in dohodnino (Uradni list RS, št. 14/10), uporablja pa se do uveljavitve predpisa iz spremenjenega 6.a člena zakona.

6. člen

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenje.«.