Zakon o gorskih vodnikih (ZGV) (zgv)

1. člen

(namen zakona)

Zakon o gorskih vodnikih določa poklic gorskega vodnika, pogoje za pristop k usposabljanju, program usposabljanja, pogoje za opravljanje poklica, pogoje za ustanovitev in delovanje gorniških šol in državno podporo usposabljanju gorskih vodnikov v Republiki Sloveniji.

Usposabljanje gorskih vodnikov v Republiki Sloveniji je v javnem interesu.

2. člen

(dejavnost gorskega vodništva in gorski vodnik)

Dejavnost gorskega vodništva je trajno ali občasno pridobitno opravljanje ene ali več naslednjih dejavnosti

a) vodenje oseb v gorskem svetu po poteh in v brezpotju,

b) vodenje oseb na turnih smukih,

c) vodenje oseb na plezalnih vzponih,

č) vodenje oseb na ledeniških turah,

d) strokovni pouk iz gorništva.

Gorski vodnik je oseba, ki poklicno opravlja dejavnost iz prejšnjega odstavka in je vpisana v imenik iz 5. člena tega zakona.

Dejavnost gorskega vodništva je dovoljeno opravljati le z gorskim vodnikom.

Ne glede na prejšnji odstavek je brez gorskega vodnika dovoljeno opravljati naslednje dejavnosti

a) vodenje oseb v gorskem svetu po poteh in v brezpotju, kjer ni potrebna uporaba vrvne tehnike,

b) vodenje oseb na turnih smukih, kjer ni potrebno zavarovanje poti v zimskih razmerah.

Pri opravljanju dejavnosti gorskega vodništva se za zaokrožitev ponudbe gostom lahko nudijo tudi storitve prevoza, izposoje opreme in druge podobne storitve, povezane z dejavnostmi iz prvega odstavka tega člena.

3. člen

(usposabljanje za gorskega vodnika)

Usposabljanje za poklic gorskega vodnika je specializacija, s katero se po uspešno opravljenem usposabljanju po programu za gorske vodnike, obveznem enoletnem pripravništvu in opravljenem strokovnem izpitu pridobi poklic gorski vodnik.

Gorski vodnik – pripravnik (v nadaljnjem besedilu: pripravnik za gorskega vodnika) lahko samostojno izvaja dejavnosti iz točk a), b) in c) 2. člena, dejavnosti iz točk č) in d) istega člena pa le pod vodstvom in nadzorom gorskega vodnika.

Strokovni izpit za gorskega vodnika se lahko opravlja v petih letih po uspešno opravljenem usposabljanju po programu za gorskega vodnika.

4. člen

(pogoji za opravljanje poklica gorskega vodnika)

Poklic gorskega vodnika v Sloveniji lahko opravlja, kdor je opravil vse s tem zakonom predpisane izpite in je vpisan v imenik aktivnih gorskih vodnikov Slovenije iz 5. člena tega zakona.

Tuji gorski vodnik, ki ni iz države članice Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora ali Švicarske konfederacije (v nadaljnjem besedilu: država pogodbenica) in je član tujega združenja gorskih vodnikov, ki je včlanjeno v Mednarodno zvezo združenj gorskih vodnikov (IFMGA), lahko občasno opravlja poklic gorskega vodnika v Republiki Sloveniji, pri čemer lahko vodi le goste, ki jih je pripeljal s seboj iz tujine.

4.a člen

(pogoji za opravljanje poklica gorskega vodnika za osebe iz držav pogodbenic)

Ne glede na določbo prvega odstavka prejšnjega člena lahko fizične osebe iz države pogodbenice, ki so v svoji državi pridobile pravico do opravljanja dejavnosti iz prvega odstavka 2. člena tega zakona ali poklica gorskega vodnika (v nadaljnjem besedilu: oseba iz države pogodbenice), opravljajo poklic gorskega vodnika v Republiki Sloveniji pod pogoji, ki jih določa ta člen.

Osebe iz držav pogodbenic morajo pred začetkom stalnega opravljanja poklica gorskega vodnika v Republiki Sloveniji dati vlogo za vpis v Imenik gorskih vodnikov na Združenje gorskih vodnikov Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ZGVS).

Vloga iz prejšnjega odstavka mora vsebovati podatke iz drugega odstavka 5. člena tega zakona, priložena pa ji morajo biti dokazila o nezgodnem zavarovanju in zavarovanju odgovornosti ter o tem, da ima vlagatelj pravico opravljati dejavnost iz prvega odstavka 2. člena tega zakona ali poklic gorskega vodnika v državi pogodbenici.

Osebe iz držav pogodbenic so v celoti ali delno oproščene nezgodnega zavarovanja in zavarovanja odgovornosti, če so v svoji državi glede pogojev in obsega kritja zavarovanja v celoti ali delno enakovredno zavarovane.

Dokazila iz tretjega odstavka tega člena so listine izdane v skladu s predpisi držav pogodbenic. Listine morajo biti priložene v overjenem prevodu v slovenski jezik.

ZGVS na podlagi vloge in dokazil iz tretjega odstavka tega člena osebo iz države pogodbenice vpiše v Imenik aktivnih gorskih vodnikov in o tem obvesti pristojni organ njene države.

Ne glede na 5.b člen Zakona o postopku priznavanja kvalifikacij državljanom držav članic Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora in Švicarske konfederacije za opravljanje reguliranih poklicev oziroma dejavnosti v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 21/02, 92/07 in 85/09), osebam iz držav pogodbenic, ki v Republiki Sloveniji občasno opravljajo poklic gorskega vodnika ni treba predhodno priglasiti opravljanja dejavnosti iz prvega odstavka 2. člena tega zakona.

5. člen

(imenik aktivnih gorskih vodnikov)

Imenik gorskih vodnikov vodi ZGVS. Imenik je sestavljen iz dveh delov: iz imenika pripravnikov za gorske vodnike in iz imenika gorskih vodnikov.

V imeniku so naslednji podatki

a) tekoča številka,

b) ime in priimek,

c) datum in kraj rojstva,

d) državljanstvo

e) naslov stalnega bivališča,

f) davčna številka,

g) datum vpisa v imenik,

h) podatki o nezgodnem zavarovanju in zavarovanju odgovornosti,

i) datum izdaje, obnove ali odvzema vodniške izkaznice,

j) datum izbrisa iz imenika,

k) gorniška šola, v kateri deluje vodnik ali pripravnik.

Vse spremembe podatkov iz prvega odstavka so vpisani v imenik dolžni v 30 dneh po nastanku sprememb sporočiti ZGVS.

V imenik aktivnih gorskih vodnikov Slovenije se lahko vpiše gorski vodnik ali pripravnik za gorskega vodnika, ki je član ZGVS in ima zavarovano svojo odgovornost proti tretjim osebam in oseba iz države pogodbenice. Vpis v imenik se obnovi vsako leto do prvega marca.

Gorski vodnik ali pripravnik za gorskega vodnika, ki ni državljan Republike Slovenije ali državljan države pogodbenice in ki je izpite opravil pri enem izmed združenj, ki je član Mednarodne zveze združenj gorskih vodnikov (IFMGA), se lahko vpiše v imenik aktivnih gorskih vodnikov Slovenije, če ima stalno bivališče na območju Republike Slovenije. Vlogo za vpis v imenik mora skupaj z dokazili o opravljenem usposabljanju nasloviti na ZGVS.

Gorski vodniki ali pripravniki za gorske vodnike, ki žele opravljati poklic gorskega vodnika, se morajo priglasiti za prvi vpis v imenik, vsakoletno podaljšanje vpisa in morebitno obnovitev vpisa. Rok za priglasitev določi vsako leto ZGVS.

Gorski vodnik in pripravnik za gorskega vodnika se izbriše iz imenika v primerih, ki jih predvideva statut ZGVS.

O vpisu, podaljšanju vpisa, izbrisu in obnovitvi vpisa v imenik aktivnih gorskih vodnikov odloča ZGVS v skladu s statutom.

ZGVS vsako leto do konca marca sporoči ministrstvu, pristojnemu za turizem (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), imenik aktivnih gorskih vodnikov za tekoče leto.

Ministrstvo predpiše podrobnejše določbe o obliki in vsebini imenika gorskih vodnikov.

6. člen

(poklicno usposabljanje gorskih vodnikov)

ZGVS organizira teoretično in praktično usposabljanje kandidatov za pripravnike za gorskega vodnika, pripravnikov za gorske vodnike, stalno usposabljanje gorskih vodnikov in specializirano usposabljanje gorskih vodnikov.

ZGVS imenuje stalne člane izpitne komisije, ki preverja znanje udeležencev vseh vrst poklicnega usposabljanja iz prejšnjega odstavka. Komisijo pri posameznem izpitu sestavljajo najmanj trije člani.

7. člen

(pogoji za vključitev v usposabljanje za gorske vodnike)

Kdor se želi usposobiti za gorskega vodnika, mora izpolnjevati naslednje začetne pogoje

a) imeti mora najmanj 18 let,

b) imeti mora najmanj srednjo izobrazbo,

c) biti mora primeren za opravljanje poklica gorskega vodnika,

č) imeti mora z zdravniškim potrdilom dokazane psihofizične sposobnosti za opravljanje poklica gorskega vodnika,

d) imeti mora alpinistične izkušnje, ki jih predpiše ministrstvo na predlog ZGVS.

8. člen

(ugotavljanje primernosti za usposabljanje)

Komisija, sestavljena iz treh članov izpitne komisije ZGVS in predstavnika ministrstva, pred začetkom usposabljanja pregleda prijave vseh kandidatov. Vse kandidate, ki izpolnjujejo začetne pogoje, preskusi in za vsakega posebej ugotovi, ali je primeren za usposabljanje.

Vsak kandidat mora pred začetkom usposabljanja pred izpitno komisijo dokazati, da ima sposobnosti, ki jih predpiše ministrstvo na predlog ZGVS.

Komisija na podlagi rezultatov preskusa predlaga ministrstvu začetek usposabljanja in pripravi načrt pokrivanja stroškov za celotno obdobje usposabljanja po letih. Ko ministrstvo odobri začetek usposabljanja in načrt pokrivanja stroškov, se obveže za plačilo razlike med celotnimi stroški in pristojbinami udeležencev. ZGVS sporoči vsem kandidatom sklep o začetku usposabljanja.

Preskus kandidatov se šteje kot del usposabljanja.

9. člen

(program usposabljanja kandidatov za gorske vodnike)

Program usposabljanja kandidatov za gorske vodnike traja skupaj s preskusom iz prejšnjega člena 80 dni in obsega štiri osnovne tečaje, od katerih vsak posebej traja štirinajst dni

a) tečaj teoretičnih in praktičnih osnov gorskega vodništva in dva dodatna dneva za izpite,

b) tečaj vodenja v skali in pet dodatnih dni za izpite,

c) tečaj vodenja turnega smučanja v visokogorju in pet dodatnih dni za izpite,

d) tečaj vodenja v snegu in ledu in pet dodatnih dni za izpite.

Zadnji trije tečaji vsebujejo tudi tiste dele splošnih teoretičnih in praktičnih osnov gorskega vodništva, ki niso bili obdelani v prvem tečaju.

Tečaji se lahko izvajajo v več delih. Vsebina posameznega dela se določi glede na razmere na terenu, kjer se izvaja del tečaja. Znanje se ocenjuje na vsakem delu tečaja posebej. Posameznih delov tečajev se lahko udeleži kandidat, ki je uspešno opravil vse prejšnje dele.

Program usposabljanja kandidatov za gorske vodnike mora biti zaključen v treh letih.

Vsebino tečajev iz prvega odstavka ter način preskusa uspešnosti usposabljanja kandidatov predpiše minister, pristojen za turizem (v nadaljnjem besedilu: minister).

10. člen

(strokovni izpit za gorske vodnike ter potrdilo)

Strokovni izpit za gorske vodnike traja skupaj pet dni in obsega ponovitev najvažnejših vsebin osnovnih tečajev s poudarkom na usposabljanju za praktično vodenje in poučevanju gorništva ter izpit iz te snovi. Strokovnega izpita se lahko udeležijo pripravniki po zaključeni pripravniški dobi. Strokovni izpit se opravi pred komisijo, sestavljeno v skladu s prvim odstavkom 8. člena.

Po uspešno opravljenem strokovnem izpitu izda ZGVS gorskemu vodniku potrdilo, ki je javna listina. Vsebino in obliko potrdila predpiše minister.

11. člen

(preverjanje in ocenjevanje)

Ob koncu vsakega delnega tečaja vodja tečaja in inštruktorji ocenijo uspeh vsakega udeleženca posebej z eno izmed treh ocen: zelo uspešno, uspešno, neuspešno.

Udeleženec, ki ni opravil delnega tečaja, lahko enkrat ponovi izpit za ta tečaj. To mora opraviti pred naslednjim delom tečaja. V primeru neuspeha pri popravnem izpitu, lahko nadaljuje z določeno vrsto usposabljanja le tako, da tega začne znova.

12. člen

(razpis za začetek usposabljanja za gorskega vodnika)

ZGVS najmanj vsaki dve leti razpiše začetek usposabljanja za poklic gorskega vodnika. V razpisu se navede najmanjše število ustreznih kandidatov, ki je potrebno za začetek usposabljanja. Vlogo, katere podrobno vsebino predpiše ministrstvo, je treba poslati na ZGVS.

13. člen

(program stalnega usposabljanja gorskih vodnikov)

Stalno usposabljanje gorskih vodnikov poteka na dvodnevnih tečajih, ki jih organizira ZGVS. Vsebina tečajev so novosti, ki se pojavljajo pri opravljanju poklica gorskega vodnika. Vodja vsakokratnega usposabljanja in inštruktorji vodijo imenik udeležencev in ocenijo njihovo sodelovanje.

Gorski vodniki in pripravniki za gorske vodnike so se dolžni najmanj dvakrat na tri leta udeležiti stalnega usposabljanja. Tega so oproščeni gorski vodniki, ki se v teh treh letih udeležijo specializiranega usposabljanja in pripravniki za gorske vodnike, ki v teh treh letih opravijo strokovni izpit za gorskega vodnika.

14. člen

(specializirano usposabljanje gorskih vodnikov)

Specializirano usposabljanje gorskih vodnikov je namenjeno usposabljanju tistih gorskih vodnikov, ki sodelujejo kot inštruktorji pri drugih vrstah usposabljanja. Specializirano usposabljanje organizira ZGVS v skladu s potrebami in razvojem vodniškega poklica.

15. člen

(šolnina za udeležbo pri usposabljanju za poklic gorskega vodnika)

Udeleženci usposabljanja morajo v desetih dneh po prejemu sklepa ministrstva o začetku usposabljanja vplačati šolnino, ki je določena s sklepom. Podlaga za določitev šolnine so veljavne vodniške tarife za gorske vodnike, ki poučujejo in vodijo tečaje ter višina subvencije, ki jo za posamezno vrsto usposabljanja prispeva ministrstvo. Šolnina se vplačuje na račun ZGVS.

16. člen

(znak in izkaznica gorskih vodnikov)

Med opravljanjem svojega poklica morajo gorski vodniki in pripravniki za gorske vodnike nositi na vidnem mestu znak in imeti pri sebi izkaznico.

Znak in izkaznico gorskih vodnikov izdaja ZGVS.

Ministrstvo predpiše obliko znaka in vsebino izkaznice na predlog ZGVS.

Znak in izkaznica sta javni listini.

16.a člen

(znak in izkaznica gorskih vodnikov iz držav pogodbenic)

Ne glede na določbe prejšnjega člena imajo lahko gorski vodniki iz držav pogodbenic med opravljanjem svojega poklica na vidnem mestu znak ali izkaznico, podeljeno s strani pristojnega organa države pogodbenice.

17. člen

(oprema gorskih vodnikov)

Gorski vodniki in pripravniki za gorske vodnike morajo pri opravljanju svojega poklica uporabljati brezhibno opremo in z njeno pravilno uporabo v vseh primerih zagotavljati največjo možno varnost vodenih.

18. člen

(dolžnosti in pravice gorskih vodnikov)

Gorski vodniki in pripravniki za gorske vodnike so pri opravljanju svojega poklica dolžni

a) odločati, kdaj je potrebna uporaba vrvi in drugih pripomočkov za varovanje,

b) voditi naenkrat toliko vodenih, da je zagotovljena njihova varnost, pri čemer morajo upoštevati trajanje, težavnost in vrsto nameravane ture, vremenske razmere, letni čas in sposobnosti vodenih.

Gorski vodniki in pripravniki imajo pravico ukazovati vodenim, oni pa morajo ukaze ubogati, če so ukazi povezani z njihovo varnostjo. Če vodeni vodnika ne ubogajo, lahko vodniki turo prekinejo. Pri tem morajo poskrbeti za varno vrnitev vodenih na izhodišče. V tem primeru imajo pravico zaračunati polno tarifo.

Če je tura prekinjena zaradi višje sile ali zaradi nesposobnosti vodenih, imajo vodniki pravico zaračunati polno tarifo.

V primeru nesreče so gorski vodniki in pripravniki za gorske vodnike dolžni pomagati pomoči potrebnim, pri čemer pa ne smejo opustiti skrbi za varnost vodenih.

Gorski vodniki in pripravniki za gorske vodnike niso dolžni nositi prtljage vodenih ali tistih, ki jih spremljajo.

19. člen

(gorniške šole)

Kot gorniška šola šteje vsaka usklajena skupna poklicna dejavnost več gorskih vodnikov in pripravnikov za gorske vodnike. Sem ne spada pridobivanje vodenih. Dejavnost gorniške šole je predvsem poučevanje gorniških veščin vseh vrst v vseh letnih časih.

Oznaka gorniške šole se mora od oznak drugih gorniških šol jasno razlikovati in mora vsebovati besedi “Gorniška šola”. Gorski vodniki lahko delujejo istočasno samo v eni gorniški šoli.

Gorniška šola se lahko ustanovi, če da zanjo pobudo najmanj en gorski vodnik, ki ima za delovanje šole zagotovljeno sodelovanje še najmanj dveh gorskih vodnikov.

Poučevanje v gorniški šoli izvajajo gorski vodniki in pripravniki za gorske vodnike. Število slednjih ne sme presegati števila gorskih vodnikov.

Šolanje, ki se izvaja v organizaciji planinskih društev, včlanjenih v Planinski zvezi Slovenije in drugih gorniških društev za njihove člane, in pri katerem inštruktorji svoje delo opravljajo nepoklicno in zanj ne prejemajo plačila, se ne šteje kot dejavnost gorniških šol.

20. člen

(črtan)

21. člen

(Združenje gorskih vodnikov Slovenije)

Za zagotavljanje strokovnosti in varovanja javnega interesa pri opravljanju poklica gorskega vodnika ter varstva tretjih oseb se gorski vodniki in pripravniki za gorske vodnike združujejo v ZGVS.

Združenje je pravna oseba.

Najvišji organ ZGVS je zbor gorskih vodnikov. Zbor gorskih vodnikov sprejme statut združenja, v katerem se podrobneje določijo naloge in organizacija združenja ter pristojnosti organov združenja.

ZGVS je organizirano kot poklicno združenje in predstavlja gorske vodnike Slovenije v Sloveniji in mednarodnih vodniških organizacijah.

ZGVS, ki je bilo ob ustanovitvi organizirano kot društvo, se kot poklicno združenje preoblikuje v roku enega leta po uveljavitvi tega zakona in v šestih mesecih po ustanovitvi sprejme vse akte, potrebne za ureditev svojega delovanja.

ZGVS pridobiva sredstva za delovanje od obvezne članarine in dotacij.

22. člen

(zavarovanje odgovornosti gorskih vodnikov)

Gorski vodniki in pripravniki ter drugi udeleženci pri izvajanju programov usposabljanja morajo imeti zavarovano svojo odgovornost proti tretjim osebam in morajo biti nezgodno zavarovani. Najmanjše zavarovalne vsote določi ZGVS.

23. člen

(državna finančna podpora usposabljanju gorskih vodnikov)

Z namenom spodbujanje gorskega turizma nasploh in posebej gorskega vodništva namenja Republika Slovenija vsako leto sredstva za usposabljanje kandidatov za gorske vodnike, pripravnikov za gorske vodnike, gorskih vodnikov in inštruktorjev ter članov izpitne komisije ZGVS.

Predlog za obseg finančne podpore pripravlja ZGVS na podlagi načrta usposabljanja za prihodnje leto.

23.a člen

(pristojnost za izvajanje nalog v zvezi z opravljanjem reguliranih poklicev)

Naloge iz 5.f člena, tretje alinee tretjega odstavka in petega odstavka 6. člena ter 22.a člena Zakona o postopku priznavanja kvalifikacij državljanom držav članic Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora in Švicarske konfederacije za opravljanje reguliranih poklicev oziroma dejavnosti v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 21/02, 92/07 in 85/09), izvaja na področju poklica gorskega vodnika ministrstvo, pristojno za turizem.

23.b člen

(nadzor in upravni ukrepi)

Nadzor nad izvajanjem določb tega zakona opravlja organ, pristojen za tržno inšpekcijo (v nadaljnjem besedilu: pristojni inšpekcijski organ).

Če pristojni inšpekcijski organ ugotovi, da pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik opravlja dejavnost iz prvega odstavka 2. člena tega zakona v nasprotju s tretjim odstavkom 2. člena tega zakona, z odločbo prepove opravljanje te dejavnosti.

Če pristojni inšpekcijski organ ugotovi, da fizična oseba opravlja poklic gorskega vodnika v nasprotju s 4. ali 4.a členom tega zakona, z odločbo prepove opravljanje tega poklica.

24. člen

(kazenske določbe)

Z globo v višini 600 eurov se za prekršek kaznuje posameznik, ki opravlja poklic gorskega vodnika v Republiki Sloveniji v nasprotju s 4. in 4.a členom tega zakona.

Z globo v višini od 1.200 do 4.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba in samostojni podjetnik posameznik, ki opravlja dejavnost iz prvega odstavka 2. člena tega zakona brez gorskih vodnikov, ki izpolnjujejo pogoje po tem zakonu.

Z globo v višini od 400 do 1.200 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje odgovorna oseba pravne osebe.

Z globo v višini od 400 do 1.200 eurov se za prekršek iz drugega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.

Z globo v višini 800 eurov se kaznujejo za prekršek gorski vodniki, pripravniki in drugi udeleženci pri izvajanju programov usposabljanja, ki svoje dejavnosti ne zavarujejo v skladu z 22. členom tega zakona.

24.a člen

(črtan)

25. člen

(podzakonski akt)

Minister v šestih mesecih po sprejetju tega zakona izda pravilnik o gorskih vodnikih in z njim uredi podrobnosti iz 7., 8., 9., 11., 12. in 16. člena tega zakona.

Zakon o gorskih vodnikih – ZGV (Uradni list RS, št. 63/99 ) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo

»26. člen

(prehodna določba)

Gorski vodniki in pripravniki za gorske vodnike Planinske zveze Slovenije, ki so to postali pred letom 1993, se štejejo kot gorski vodniki in pripravniki za gorske vodnike po tem zakonu, če so člani ZGVS.

Kandidati za gorske vodnike, ki se že usposabljajo po programu ZGVS, zaključijo usposabljanje po tem zakonu.

Gorniške šole morajo svoje delo prilagoditi temu zakonu in pravilniku iz 15. člena v enem letu po uveljavitvi tega zakona.

27. člen

(končna določba)

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o gorskih vodnikih – ZGV-A (Ur adni list RS, št. 37/04 ) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe

»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

11. člen

Do začetka uporabe Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/03) se globe, določene v prvem do tretjem, petem do sedmem in v devetem odstavku 24. člena zakona, v postopku o prekršku izrekajo kot denarne kazni.

Določbi četrtega in osmega odstavka 24. člena zakona se začneta uporabljati z dnem začetka uporabe Zakona o prekrških.

12. člen

Določbe 3. do 8. člena tega zakona se začnejo uporabljati z dnem pristopa Republike Slovenije k Evropski uniji.

13. člen

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o gorskih vodnikih – ZGV-B (Ur adni list RS, št. 59/10 ) vsebuje naslednjo končno določbo

»16. člen

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.