Zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR) (zor)

1. člen

( se preneha uporabljati )

Da bi bili ustvarjeni pogoji za svoboden promet blaga in opravljanje storitev na enotnem jugoslovanskem trgu v pogojih socialistične blagovne proizvodnje ter za zadovoljevanje materialnih in drugih potreb delovnih ljudi in občanov in da bi bila zagotovljena odgovornost organizacij združenega dela in drugih udeležencev v pravnem prometu za izpolnjevanje njihovih obveznosti, s tem pa tudi za uresničevanje in za razvoj socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov, ureja ta zakon temelje obligacijskih razmerij (splošni del) ter pogodbena in druga obligacijska razmerja na področju prometa blaga in storitev.

Udeleženci obligacijskih razmerij

2. člen

( se preneha uporabljati )

Udeleženci obligacijskih razmerij so temeljne in druge organizacije združenega dela ter druge družbene pravne osebe (v nadaljnjem besedilu: družbene pravne osebe), posamezniki in civilne pravne osebe.

Obligacijska razmerja in razpolaganje z družbenimi sredstvi

3. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Družbene pravne osebe so udeleženke obligacijskih razmerij v uresničevanju pravice razpolaganja z družbenimi sredstvi, ki jih upravljajo delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela oziroma delovni ljudje v drugih družbenih pravnih osebah.

(2) Družbene pravne osebe uresničujejo pravico razpolaganja z družbenimi sredstvi v obligacijskih razmerjih ustrezno sklepom, ki jih sprejemajo delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela oziroma delovni ljudje v drugih družbenih pravnih osebah v skladu s statutom, z drugimi samoupravnimi splošnimi akti in z zakonom.

Obligacijska razmerja in družbeno planiranje

4. člen

( se preneha uporabljati )

Družbene pravne osebe ravnajo pri sklepanju obligacijskih razmerij v skladu s svojimi plani in zagotavljajo izpolnjevanje materialnih obveznosti, prevzetih s samoupravnimi sporazumi o osnovah planov samoupravnih organizacij in skupnosti in z dogovori o osnovah planov družbenopolitičnih skupnosti.

Obligacijska razmerja in uporaba družbenih sredstev

5. člen

( se preneha uporabljati )

Družbene pravne osebe morajo pri sklepanju obligacijskih razmerij družbeno in ekonomsko smotrno uporabljati družbena sredstva, s katerimi razpolagajo, in ohranjati njihovo nezmanjšano vrednost ter skrbeti za zboljševanje in razširjanje materialne osnove združenega dela oziroma za uresničevanje svojih ciljev in nalog ter varstvo družbene lastnine.

Obligacijska razmerja in samoupravni sporazumi

6. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Če sklepajo družbene pravne osebe obligacijska razmerja zaradi izvrševanja samoupravnega sporazuma, ki so ga sklenile med seboj, morajo ravnati v skladu s tem samoupravnim sporazumom.

(2) Pri sklepanju obligacijskih razmerij morajo družbene pravne osebe upoštevati samoupravne sporazume in družbene dogovore, ki so jih sklenile z drugimi, in svojo odgovornost za izpolnjevanje obveznosti, prevzetih s temi samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori.

Sodelovanje v obligacijskih razmerjih

7. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Pri sklepanju obligacijskih razmerij in pri uveljavljanju pravic in izpolnjevanju obveznosti iz teh razmerij sodelujejo družbene pravne osebe v razmerjih medsebojne povezanosti in odvisnosti, vzajemne odgovornosti ter solidarnosti delavcev v združenem delu, ki temeljijo na samoupravljanju in družbeni lastnini produkcijskih sredstev in drugih delovnih sredstev.

(2) Družbene pravne osebe morajo v medsebojnih razmerjih sodelovanja upoštevati cilje trajnejšega sodelovanja in uresničevanje drugih skupnih interesov in tudi drugače ustvarjati pogoje za uveljavljanje pravic in izpolnjevanje obveznosti iz obligacijskih razmerij.

(3) Na teh osnovah sodelujejo temeljne in druge organizacije združenega dela ter kmetijske in druge zadruge v obligacijskih razmerjih tudi s kmeti in z drugimi delovnimi ljudmi, ki z osebnim delom samostojno opravljajo dejavnost.

Obveznosti nasproti občanom kot potrošnikom in uporabnikom storitev

8. člen

( se preneha uporabljati )

Pri sklepanju obligacijskih razmerij in pri uveljavljanju pravic in izpolnjevanju obveznosti iz teh razmerij morajo temeljne in druge organizacije združenega dela, zadruge in delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno opravljajo dejavnost, če s svojo dejavnostjo neposredno zadovoljujejo potrebe občanov, urejati in izvrševati svoje pravice in obveznosti na tak način, da je zagotovljeno redno in kakovostno zadovoljevanje potreb občanov in da so zagotovljeni kar najugodnejši pogoji za zadovoljevanje teh potreb.

Ravnanje na trgu

9. člen

( se preneha uporabljati )

Organizacije združenega dela in drugi udeleženci v prometu morajo v obligacijskih razmerjih ravnati v skladu z načelom enotnosti jugoslovanskega trga in z začrtano ekonomsko politiko, ne smejo omejevati stabilnosti trga in ne povzročati škode drugim udeležencem na trgu, potrošnikom in družbeni skupnosti kot celoti.

Svoboda urejanje obligacijskih razmerij

10. člen

( se preneha uporabljati )

Udeleženci v prometu svobodno urejajo obligacijska razmerja, ne smejo pa jih urejati v nasprotju z ustavnimi načeli družbene ureditve, s prisilnimi predpisi in z moralo socialistične samoupravne družbe.

Enakopravnost udeležencev v obligacijskih razmerjih

11. člen

( se preneha uporabljati )

Udeleženci v obligacijskem razmerju so enakopravni.

Načelo vestnosti in poštenja

12. člen

( se preneha uporabljati )

Pri sklepanju obligacijskih razmerij in pri uveljavljanju pravic in izpolnjevanju obveznosti iz teh razmerij morajo udeleženci spoštovati načelo vestnosti in poštenja.

Prepoved zlorabe pravic

13. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Prepovedano je izvrševanje pravic iz obligacijskih razmerij v nasprotju z namenom, zaradi katerega je pravica z zakonom ustanovljena ali priznana.

(2) Prav tako je prepovedano tudi izvrševanje pravic iz obligacijskega razmerja v nasprotju z namenom, zaradi katerega je pravica ustanovljena s samoupravnim sporazumom.

Prepoved ustvarjanja in izkoriščanja monopolnega položaja

14. člen

( se preneha uporabljati )

Pri sklepanju obligacijskih razmerij udeleženci ne smejo ustanavljati pravic in obveznosti, s katerimi bi se za kogarkoli med njimi ali za koga drugega ustvarjal ali izkoriščal monopolni položaj na enotnem jugoslovanskem trgu, s katerimi bi kdorkoli pridobil gmotne ali druge prednosti, ki ne bi temeljile na delu, ali s katerimi bi se ustvarjali neenakopravni odnosi v poslovanju ali izpodkopavali drugi temelji samoupravnih družbenoekonomskih odnosov.

Načelo enake vrednosti dajatev

15. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Pri sklepanju dvostranskih pogodb izhajajo udeleženci iz načela enake vrednosti vzajemnih dajatev.

(2) Zakon določa, v katerih primerih ima kršenje tega načela pravne posledice.

Prepoved povzročanja škode

16. člen

( se preneha uporabljati )

Vsak je dolžan vzdržati se ravnanja, s katerim bi utegnil drugemu povzročiti škodo.

Dolžnost izpolnitve obveznosti

17. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Udeleženci v obligacijskem razmerju so dolžni izpolniti svojo obveznost in odgovarjajo za njeno izpolnitev.

(2) Obveznost ugasne samo s soglasno voljo udeležencev v obligacijskem razmerju ali na podlagi zakona.

Ravnanje pri izpolnjevanju obveznosti in uveljavljanju pravic

18. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Udeleženec v obligacijskem razmerju mora pri izpolnjevanju svoje obveznosti ravnati s skrbnostjo, ki se v pravnem prometu zahteva pri ustrezni vrsti obligacijskih razmerij (skrbnost dobrega gospodarstvenika oziroma skrbnost dobrega gospodarja).

(2) Udeleženec v obligacijskem razmerju mora pri izpolnjevanju obveznosti iz svoje poklicne dejavnosti ravnati z večjo skrbnostjo, po pravilih stroke in po običajih (skrbnost dobrega strokovnjaka).

(3) Udeleženec v obligacijskem razmerju se mora pri uveljavljanju svoje pravice vzdržati ravnanja, s katerim bi bila otežena izpolnitev obveznosti drugega udeleženca.

Mirno reševanje sporov

19. člen

( se preneha uporabljati )

Udeleženci v obligacijskem razmerju si morajo prizadevati, da rešujejo spore z usklajevanjem, posredovanjem ali na drug miren način.

Dispozitivna narava zakonskih določb

20. člen

( se preneha uporabljati )

Udeleženci lahko uredijo svoje obligacijsko razmerje drugače, kot je določeno v tem zakonu, če iz posamezne določbe tega zakona ali iz njenega smisla ne izhaja kaj drugega.

Uporaba dobrih poslovnih običajev

21. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Udeleženci v obligacijskih razmerjih morajo v pravnem prometu ravnati v skladu z dobrimi poslovnimi običaji.

(2) Za obligacijska razmerja se uporabljajo uzance, če so se udeleženci dogovorili za njihovo uporabo ali če iz okoliščin izhaja, da so hoteli njihovo uporabo.

Ravnanje v skladu s statuti in drugimi splošnimi akti

22. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Družbene pravne osebe in civilne pravne osebe ravnajo pri sklepanju obligacijskih razmerij v skladu s svojim statutom in z drugimi splošnimi akti.

(2) Vendar ostane pogodba, ki je bila sklenjena, ali drugo pravno dejanje, ki je bilo storjeno v nasprotju s takim aktom, v veljavi, razen če je druga stranka za to vedela ali morala vedeti ali če je v tem zakonu drugače določeno.

Uporabo drugih zveznih zakonov

23. člen

( se preneha uporabljati )

Za obligacijska razmerja, ki jih urejajo drugi zvezni zakoni, se uporabljajo določbe tega zakona glede vprašanj, ki niso urejena v takem zakonu.

Uporaba republiških oziroma pokrajinskih zakonov

24. člen

(razveljavljen)

Uporaba posameznih določb

25. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Določbe tega zakona, ki se nanašajo na pogodbe, se uporabljajo za vse vrste pogodb, razen če ni za gospodarske pogodbe izrecno drugače določeno.

(2) Gospodarske pogodbe so v smislu tega zakona pogodbe, ki jih organizacije združenega dela in druge organizacije in skupnosti, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, ter imetniki obrtov in drugi posamezniki, ki v obliki registriranega poklica opravljajo kakšno gospodarsko dejavnost, sklepajo med seboj v opravljanju dejavnosti, ki so predmet njihovega poslovanja ali so v zvezi s takimi dejavnostmi.

(3) Določbe tega zakona, ki se nanašajo na pogodbe, se smiselno uporabljajo tudi za druge pravne posle.

II. poglavje

NASTANEK OBVEZNOSTI

1. ODDELEK

Pogodba

1. odsek

SKLENITEV POGODBE

I. SOGLASJE VOLJ

Kdaj je pogodba sklenjena

26. člen

( se preneha uporabljati )

Pogodba je sklenjena, ko se pogodbeni stranki zedinita o njenih bistvenih sestavinah.

Obvezna sklenitev in obvezna vsebina pogodbe

27. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Če mora nekdo po zakonu skleniti pogodbo, lahko zainteresirana oseba zahteva, da se takšna pogodba nemudoma sklene.

(2) Določbe predpisov, s katerimi je delno ali v celoti določena vsebina pogodb, so sestavni del teh pogodb in jih dopolnjujejo ali pa stopajo na mesto pogodbenih določil, ki niso v skladu z njimi.

Izjava volje

28. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Volja za sklenitev pogodbe se lahko izjavi z besedami, z običajnimi znaki ali z drugačnim ravnanjem, iz katerega se da zanesljivo sklepati, da obstoji.

(2) Izjava volje mora biti svobodna in resna.

Dovoljenje in odobritev

29. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Kadar je za sklenitev pogodbe potrebno soglasje koga tretjega, ga ta lahko da pred sklenitvijo pogodbe kot dovoljenje ali po sklenitvi kot odobritev, če ni z zakonom predpisano kaj drugega.

(2) Dovoljenje oziroma odobritev morata biti dana v obliki, ki je predpisana za pogodbe, za katere se dajeta.

Pogajanja

30. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Pogajanja pred sklenitvijo pogodbe ne zavezujejo in jih lahko vsaka stranka prekine, kadarkoli hoče.

(2) Vendar je stranka, ki se je pogajala, ne da bi imela namen skleniti pogodbo, odgovorna za škodo, nastalo s pogajanji.

(3) Za škodo odgovarja tudi stranka, ki se je pogajala z namenom sklenitve pogodbe, pa je ta namen brez utemeljenega razloga opustila in tako drugi stranki povzročila škodo.

(4) Če se stranki drugače ne sporazumeta, trpi vsaka stranka svoje stroške s pripravami za sklenitev pogodbe, skupne stroške pa trpita v enakih delih.

Čas in kraj sklenitve pogodbe

31. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Pogodba je sklenjena takrat, ko ponudnik prejme od druge stranke (naslovnika) izjavo, da ponudbo sprejema.

(2) Šteje se, da je pogodba sklenjena v kraju, v katerem je imel ponudnik svoj sedež oziroma stalno prebivališče v trenutku, ko je dal ponudbo.

Ponudba

32. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Ponudba je določeni osebi dan predlog za sklenitev pogodbe, ki vsebuje vse bistvene sestavine pogodbe, tako da bi se z njegovim sprejemom pogodba lahko sklenila.

(2) Če sta pogodbeni stranki po doseženem soglasju o bistvenih sestavinah pogodbe pustili kakšne stranske točke za kasneje, se šteje pogodba za sklenjeno, stranske točke pa uredi, če sama pogodbenika ne dosežeta soglasja o njih, sodišče, ki pri tem upošteva prejšnja pogajanja, dotedanjo prakso med pogodbenikoma in običaje.

Splošna ponudba

33. člen

( se preneha uporabljati )

Predlog za sklenitev pogodbe, dan nedoločenemu številu oseb, ki vsebuje bistvene sestavine pogodbe, ki naj bi bila sklenjena, velja za ponudbo, če ne izhaja iz okoliščin primera ali iz običajev kaj drugega.

Razstavljanje blaga

34. člen

( se preneha uporabljati )

Razstavljanje blaga z označitvijo cene se šteje za ponudbo, če ne izhaja iz okoliščin primera ali iz običajev kaj drugega.

Katalogi in oglasi

35. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Poslani katalogi, ceniki, tarife in druga obvestila ter oglasi v tisku, z letaki, po radiu, televiziji ali kako drugače niso ponudbe za sklenitev pogodbe, temveč samo vabila k ponudbi pod objavljenimi pogoji.

(2) Vendar pošiljatelj takšnih vabil odgovarja za škodo, ki jo pretrpi ponudnik, če brez utemeljenega razloga ne sprejme njegove ponudbe.

Učinek ponudbe

36. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Ponudnika veže ponudba, razen če je izključil svojo obveznost, da ostane pri ponudbi, ali če ta izključitev izhaja iz okoliščin posla.

(2) Ponudbo lahko ponudnik prekliče samo, če je naslovnik prejel preklic, preden je prejel ponudbo, ali sočasno z njo.

Do kdaj veže ponudba

37. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Ponudba, v kateri je določen rok, do katerega mora biti sprejeta, veže ponudnika do izteka tega roka.

(2) Če je ponudnik v pismu ali brzojavki določil rok za sprejem ponudbe, se šteje, da je ta rok začel teči od dneva, ki je bil označen v pismu, oziroma od dneva, ko je bila brzojavka oddana na pošto.

(3) Če pismo nima datuma, teče rok za sprejem ponudbe od dneva, ko je bilo pismo oddano na pošto.

(4) Ponudba, dana odsotni osebi, v kateri ni določen rok za sprejem veže ponudnika toliko časa, kolikor je normalno potrebno, da ponudba prispe do te osebe, da jo ta prouči ter o njej odloči in da odgovor o sprejemu prispe do ponudnika.

Oblika ponudbe

38. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Ponudba pogodbe, za katero zahteva zakon posebno obliko, veže ponudnika samo, če je dana v taki obliki.

(2) To velja tudi za sprejem ponudbe.

Sprejem ponudbe

39. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Ponudba je sprejeta, ko ponudnik prejme izjavo naslovnika, da sprejema ponudbo.

(2) Ponudba je sprejeta tudi, če naslovnik pošlje stvar ali plača ceno ali če stori kaj drugega, kar se na podlagi ponudbe, prakse med zainteresiranima strankama ali običaja lahko šteje za izjavo o sprejemu.

(3) Sprejem ponudbe se lahko prekliče, če ponudnik prejme izjavo o preklicu pred izjavo o sprejemu ali sočasno z njo.

Sprejem neposredne ponudbe

40. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Ponudba, dana navzoči osebi, se šteje za zavrnjeno, če ni sprejeta takoj, razen če iz okoliščin izhaja, da ima naslovnik nekaj časa za premislek.

(2) Ponudba, dana po telefonu, po teleprinterju ali po neposredni radijski zvezi, se šteje za ponudbo navzoči osebi.

Sprejem ponudbe s predlogom, naj se spremeni

41. člen

( se preneha uporabljati )

Če naslovnik izjavi, da ponudbo sprejema, hkrati pa predlaga, naj se v nečem spremeni ali dopolni, se šteje, da je ponudbo zavrnil in sam dal drugo ponudbo svojemu prejšnjemu ponudniku.

Molk naslovnika

42. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Če naslovnik molči, to ne pomeni, da sprejema ponudbo.

(2) Brez učinka je določilo v ponudbi, da bosta molk naslovnika ali kakšna druga njegova opustitev (na primer, če ne zavrne ponudbe v določenem roku ali če poslane stvari, za katero mu je ponujena pogodba, ne vrne v določenem času, ipd.) veljala za sprejem ponudbe.

(3) Vendar se v primeru, ko je naslovnik glede določenega blaga v stalni poslovni zvezi s ponudnikom, šteje, da je sprejel ponudbo, ki se nanaša na takšno blago, če je ni takoj ali v danem roku zavrnil.

(4) Prav tako mora tisti, ki se je ponudil drugemu, da bo po njegovih naročilih opravljal določene posle, ter tisti, v čigar poslovno dejavnost spada izvrševanje takšnih naročil, izvršiti dobljeno naročilo, če ga ni takoj zavrnil.

(5) Če naslovnik v primeru iz prejšnjega odstavka ponudbe oziroma naročila ni zavrnil, se šteje, da je bila pogodba sklenjena v trenutku, ko je ponudbo oziroma naročilo dobil.

Zapozneli sprejem in zapoznela vročitev izjave o sprejemu

43. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Z zamudo sprejeta ponudba se šteje za novo ponudbo naslovnika.

(2) Vendar je pogodba sklenjena, če je ponudnik prejel pravočasno poslano izjavo o sprejemu ponudbe po izteku roka, pa je vedel ali bi bil lahko vedel, da je bila poslana pravočasno.

(3) Kljub temu pa pogodba v takem primeru ni sklenjena, če ponudnik takoj ali najpozneje prvi naslednji delavnik po prejemu izjave, ali tudi pred prejemom izjave, toda po izteku roka za sprejem ponudbe, naslovnika obvesti, da se zaradi zamude ne čuti vezanega s svojo ponudbo.

Smrt ali nesposobnost ene stranke

44. člen

( se preneha uporabljati )

Ponudba ne izgubi učinka, če je smrt ali nesposobnost ene stranke nastopila, preden je bila sprejeta, razen če izhaja nasprotno iz namena strank, običajev ali narave posla.

Predpogodba

45. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Predpogodba je takšna pogodba, s katero se prevzema obveznost, da bo pozneje sklenjena druga, glavna pogodba.

(2) Predpisi o obliki glavne pogodbe veljajo tudi za predpogodbo, če je predpisana oblika pogoj za veljavnost pogodbe.

(3) Predpogodba veže, če vsebuje bistvene sestavine glavne pogodbe.

(4) Na zahtevo zainteresirane stranke naloži sodišče drugi stranki, ki noče skleniti glavne pogodbe, naj to stori v roku, katerega ji določi.

(5) Sklenitev glavne pogodbe se lahko zahteva v šestih mesecih od izteka roka določenega za njeno sklenitev, če ta rok ni določen, pa od dneva, ko bi po naravi posla in okoliščinah pogodba morala biti sklenjena.

(6) Predpogodba ne veže, če so se okoliščine od njene sklenitve toliko spremenile, da niti ne bi bila sklenjena, če bi bile okoliščine takrat takšne.

II. PREDMET

Kakšen mora biti predmet obveznosti

46. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Pogodbena obveznost je lahko v tem, da nekdo nekaj da, stori, opusti ali trpi.

(2) Biti mora mogoča, dopustna in določena oziroma določljiva.

Ničnost pogodbe zaradi predmeta

47. člen

( se preneha uporabljati )

Pogodba je nična, če je predmet obveznosti nemogoč, nedopusten, nedoločen ali nedoločljiv.

Poznejša možnost

48. člen

( se preneha uporabljati )

Pogodba, sklenjena z odložnim pogojem ali rokom, je veljavna, če je predmet obveznosti, ki je bil v začetku nemogoč, postal mogoč, preden se je uresničil pogoj ali preden je iztekel rok.

Kdaj je predmet obveznosti nedopusten

49. člen

( se preneha uporabljati )

Predmet obveznosti je nedopusten, če je v nasprotju z ustavnimi načeli družbene ureditve, s prisilnimi predpisi ali z moralo socialistične samoupravne družbe.

Kdaj je predmet določljiv

50. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Predmet obveznosti je določljiv, če vsebuje pogodba podatke, s katerimi ga je mogoče določiti, ali če sta stranki prepustili nekomu tretjemu, naj ga določi.

(2) Če ta tretji noče ali ne more določiti predmeta obveznosti, je pogodba nična.

III. PODLAGA

Dopustna podlaga

51. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Vsaka pogodbena obveznost mora imeti dopustno podlago (razlog).

(2) Podlaga je nedopustna, če je v nasprotju z ustavnimi načeli družbene ureditve, s prisilnimi predpisi ali z moralo socialistične samoupravne družbe.

(3) Domneva se, da ima obveznost podlago, čeprav ta ni izražena.

Ničnost pogodbe zaradi podlage

52. člen

( se preneha uporabljati )

Če ni podlage ali če je ta nedopustna, je pogodba nična.

Nagibi za sklenitev pogodbe

53. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Nagibi, iz katerih je bila pogodba sklenjena, ne vplivajo na njeno veljavnost.

(2) Če pa je nedopusten nagib bistveno vplival na odločitev enega pogodbenika, da je sklenil pogodbo, in če je drugi pogodbenik to vedel ali bi bil moral vedeti, je pogodba brez učinka.

(3) Neodplačna pogodba nima pravnega učinka niti tedaj, ko drugi pogodbenik ni vedel, da je nedopustni nagib bistveno vplival na odločitev njegovega sopogodbenika.

IV. SPOSOBNOST

Pogodbe pravne osebe

54. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Pravna oseba lahko sklepa pogodbe v pravnem prometu v mejah svoje pravne sposobnosti.

(2) Pogodba, sklenjena v nasprotju s prvim odstavkom tega člena, nima pravnega učinka.

(3) Poštena stranka lahko zahteva povrnitev škode, ki jo je pretrpela zaradi sklenitve pogodbe, ki nima pravnega učinka.

Soglasje za sklenitev pogodbe

55. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Kadar je v statutu ali drugem samoupravnem splošnem aktu organizacije združenega dela določeno in v sodni register vpisano, da more njen zastopnik skleniti določeno pogodbo le s soglasjem kakšnega organa, lahko da ta organ soglasje prej, sočasno ali pozneje, če ni v register vpisano kaj drugega.

(2) Druga stranka ima pravico zahtevati od organizacije združenega dela, naj se njen pooblaščeni organ v primernem roku izreče, ali daje soglasje; če ta tega ne stori, se šteje, da soglasje ni dano.

(3) Poznejše soglasje učinkuje za nazaj, če ni dogovorjeno drugače.

(4) Če soglasje ni dano, se šteje, da pogodba sploh ni bila sklenjena.

(5) Kadar se po določbah tega člena šteje, da pogodba ni bila sklenjena, lahko poštena stranka zahteva od organizacije združenega dela pravično odškodnino.

(6) Določbe prejšnjih odstavkov se uporabljajo tudi tedaj, ko je v statutu ali drugem samoupravnem splošnem aktu organizacije združenega dela določeno, da lahko zastopnik sklene kakšno pogodbo le skupaj z določenim njenim organom.

Pogodba poslovno nesposobne osebe

56. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Za sklenitev veljavne pogodbe mora imeti pogodbenik poslovno sposobnost, ki se zahteva za sklenitev te pogodbe.

(2) Poslovno omejeno sposobna oseba sme brez dovoljenja svojega zakonitega zastopnika sklepati samo tiste pogodbe, katere ji dovoljuje sklepati zakon.

(3) Druge pogodbe takih oseb so izpodbojne, če so sklenjene brez dovoljenja zakonitega zastopnika, vendar pa lahko ostanejo v veljavi, če jih ta pozneje odobri.

Pravica sopogodbenika poslovno nesposobne osebe

57. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Sopogodbenik poslovno nesposobne osebe, ki ni vedel za njeno poslovno nesposobnost, lahko odstopi od pogodbe, ki jo je sklenil z njo brez dovoljenja njenega zakonitega zastopnika.

(2) Enako pravico ima tudi sopogodbenik poslovno nesposobne osebe, ki je vedel za njeno poslovno nesposobnost, pa ga je ta prevarala, češ da ima dovoljenje svojega zakonitega zastopnika.

(3) Ta pravica ugasne v tridesetih dneh potem, ko sopogodbenik zve za poslovno nesposobnost druge stranke oziroma za to, da ta nima dovoljenja zakonitega zastopnika, pa tudi prej, če zakoniti zastopnik odobri pogodbo, preden izteče ta rok.

Poziv zakonitemu zastopniku, naj se izreče

58. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Sopogodbenik poslovno nesposobne osebe, ki je sklenil z njo pogodbo brez dovoljenja njenega zakonitega zastopnika, lahko zahteva od zakonitega zastopnika, naj se izreče, ali pogodbo odobrava ali ne.

(2) Če se zakoniti zastopnik v tridesetih dneh od tega poziva ne izreče, da odobrava pogodbo, se šteje, da je odobritev zavrnil.

Če si pogodbenik pridobi poslovno sposobnost po sklenitvi pogodbe

59. člen

( se preneha uporabljati )

Poslovno sposobna oseba lahko zahteva razveljavitev pogodbe, ki jo je brez potrebnega dovoljenja sklenila v času svoje omejene poslovne sposobnosti, vendar samo, če vloži tožbo v treh mesecih po pridobitvi popolne poslovne sposobnosti.

V. NAPAKE VOLJE

Grožnja

60. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Če je pogodbena stranka ali kdo tretji z nedopustno grožnjo povzročil pri drugi stranki utemeljen strah, tako da je ta zaradi tega sklenila pogodbo, lahko druga stranka zahteva razveljavitev pogodbe.

(2) Strah se šteje za utemeljenega, če se iz okoliščin vidi, da je grozila resna nevarnost življenju, ali pa telesni ali drugi pomembni dobrini pogodbene stranke ali koga drugega.

Bistvena zmota

61. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Zmota je bistvena, če se nanaša na bistvene lastnosti predmeta, na osebo, s katero se sklepa pogodba, kadar se sklepa glede na to osebo, ali na okoliščine, ki se po običajih v prometu ali po namenu strank štejejo za odločilne, ker sicer stranka, ki je v zmoti, pogodbe s tako vsebino ne bi sklenila.

(2) Stranka, ki je v zmoti, lahko zahteva razveljavitev pogodbe zaradi bistvene zmote, razen če pri njeni sklenitvi ni ravnala s skrbnostjo, ki se zahteva v prometu.

(3) Če je pogodba zaradi zmote razveljavljena, ima druga poštena stranka pravico zahtevati povrnitev pretrpljene škode, ne glede na to, da stranka, ki je bila v zmoti, za svojo zmoto ni kriva.

(4) Stranka, ki je v zmoti, se ne more nanjo sklicevati, če je druga stranka pripravljena izpolniti pogodbo tako, kot da zmote ni bilo.

Zmota v nagibu pri neodplačni pogodbi

62. člen

( se preneha uporabljati )

Pri neodplačni pogodbi se šteje za bistveno zmoto tudi zmota v nagibu, ki je bil odločilen za prevzem obveznosti.

Nesporazum

63. člen

( se preneha uporabljati )

Kadar sta stranki prepričani, da se strinjata, dejansko pa je med njima nesporazum o naravi pogodbe ali o podlagi ali predmetu obveznosti, pogodba ne nastane.

Posredna izjava

64. člen

( se preneha uporabljati )

Zmota osebe, po kateri je stranka izjavila svojo voljo, se šteje enako kot zmota v izjavljanju lastne volje.

Prevara

65. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Če ena stranka povzroči zmoto pri drugi stranki ali jo drži v zmoti z namenom, da bi jo tako napeljala k sklenitvi pogodbe, lahko druga stranka zahteva razveljavitev pogodbe tudi takrat, kadar zmota ni bistvena.

(2) Stranka, ki je v prevari sklenila pogodbo, ima pravico zahtevati povrnitev pretrpljene škode.

(3) Prevara, ki jo je storil kdo tretji, vpliva na samo pogodbo, če je druga pogodbena stranka ob sklenitvi pogodbe zanjo vedela ali morala vedeti.

(4) Neodplačna pogodba se lahko razveljavi tudi, če je prevaro storil kdo tretji, ne glede na to, ali je druga pogodbena stranka ob sklenitvi pogodbe zanjo vedela ali morala vedeti ali ne.

Navidezna pogodba

66. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Navidezna pogodba nima učinka med pogodbenima strankama.

(2) Če pa navidezna pogodba prikriva kakšno drugo pogodbo, velja ta druga, če so izpolnjeni pogoji za njeno pravno veljavnost.

(3) Navideznosti pogodbe ni mogoče uveljavljati proti tretji pošteni osebi.

VI. OBLIKA POGODBE

Neobličnost pogodbe

67. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Za sklenitev pogodbe se ne zahteva nikakršna oblika, razen če zakon drugače določa.

(2) Zahteva zakona, da mora biti pogodba sklenjena v določeni obliki, velja tudi za vse njene poznejše spremembe ali dopolnitve.

(3) Vendar so veljavne poznejše ustne dopolnitve o stranskih točkah, o katerih oblična pogodba nič ne govori, če to ni v nasprotju z namenom, zaradi katerega je oblika predpisana.

(4) Veljavni so tudi poznejši ustni dogovori, s katerimi se zmanjšujejo ali olajšujejo obveznosti ene ali druge stranke, če je posebna oblika predpisana samo v interesu pogodbenih strank.

Razveza obličnih pogodb

68. člen

( se preneha uporabljati )

Oblične pogodbe je mogoče razvezati z neobličnim sporazumom, razen če je za določen primer z zakonom predvideno kaj drugega ali če namen, zaradi katerega je za sklenitev pogodbe predpisana oblika, zahteva za razvezo pogodbe enako obliko.

Dogovorjena oblika

69. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Pogodbeni stranki se lahko sporazumeta, da naj bo posebna oblika pogoj za veljavnost njune pogodbe.

(2) Pogodbo, za katero je bila dogovorjena posebna oblika, je mogoče razvezati, dopolniti ali kako drugače spremeniti tudi z neobličnim sporazumom.

(3) Če sta se pogodbeni stranki dogovorili za posebno obliko samo zato, da bi si zagotovili dokaz svoje pogodbe ali dosegli kaj drugega, je pogodba sklenjena, ko je doseženo soglasje o njeni vsebini, za pogodbeni stranki pa je hkrati nastala obveznost, da dasta pogodbi dogovorjeno obliko.

Sankcija, če pogodba nima potrebne oblike

70. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Pogodba, ki ni sklenjena v predpisani obliki, nima pravnega učinka, če iz namena predpisa, s katerim je določena oblika, ne izhaja kaj drugega.

(2) Pogodba, ki ni sklenjena v dogovorjeni obliki, nima pravnega učinka, če sta se stranki dogovorili, da je pogoj za njeno veljavnost posebna oblika.

Domneva o popolnosti listine

71. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Če je pogodba sklenjena v posebni obliki, bodisi na podlagi zakona bodisi po volji strank, velja samo tisto, kar je v tej obliki izraženo.

(2) Vendar pa so veljavni sočasni ustni dogovori o stranskih točkah, o katerih v oblični pogodbi ni nič rečeno, če niso v nasprotju z njeno vsebino ali če niso v nasprotju z namenom, zaradi katerega je oblika predpisana.

(3) Veljavni so tudi sočasni ustni dogovori, s katerimi se zmanjšujejo ali olajšujejo obveznosti ene ali obeh strank, če je posebna oblika predpisana samo v interesu pogodbenih strank.

Sestavitev listine

72. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Če je treba za sklenitev pogodbe napraviti listino, je pogodba sklenjena, ko listino podpišejo vsi, ki se z njo zavezujejo.

(2) Če pogodbenik ne zna pisati, naredi na listini ročni znak, ki ga overita dve priči ali sodišče oziroma drug organ.

(3) Za sklenitev dvostranske pogodbe je dovolj, da obe stranki podpišeta eno listino ali da vsaka stranka podpiše tisti izvod listine, ki je namenjen drugi stranki.

(4) Zahteva po pismeni obliki je izpolnjena, če stranki izmenjata pismi ali se sporazumeta po teleprinterju ali po kakšnem drugem sredstvu, ki omogoča, da se zanesljivo ugotovi, kaj je vsebina izjave in kdo jo daje.

Če je bila izpolnjena pogodba, ki ji manjka oblika

73. člen

( se preneha uporabljati )

Pogodba, za katero se zahteva pismena oblika, je veljavna, čeprav ni bila sklenjena v tej obliki, če sta pogodbeni stranki v celoti ali v pretežnem delu izpolnili obveznosti, ki so iz nje nastale, razen če iz namena, zaradi katerega je oblika predpisana, očitno ne izhaja kaj drugega.

VII. POGOJ

Pogoji in njihov učinek

74. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Pogodba je sklenjena pod pogojem, če sta njen nastanek ali prenehanje odvisna od negotovega dejstva.

(2) Če je pogodba sklenjena pod odložnim pogojem in se pogoj izpolni, deluje pogodba od trenutka sklenitve, razen če iz zakona, narave posla ali volje strank ne izhaja kaj drugega.

(3) Če je pogodba sklenjena pod razveznim pogojem, neha pogodba veljati, če se pogoj izpolni.

(4) Šteje se, da je pogoj uresničen, če njegovo uresničitev v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja prepreči stranka, v katere breme je bil določen, šteje pa se, da ni uresničen, če njegovo uresničitev v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja povzroči stranka, v katere korist je bil določen.

Nedopusten ali nemogoč pogoj

75. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Nična je pogodba, v kateri je postavljen odložen ali razvezen pogoj, ki je v nasprotju z ustavnimi načeli družbene ureditve, s prisilnimi predpisi ali z moralo socialistične samoupravne družbe.

(2) Pogodba, sklenjena pod nemogočim odložnim pogojem, je nična, nemogoč razvezen pogoj pa se šteje za neobstoječega.

Zavarovanje pogojne pravice

76. člen

( se preneha uporabljati )

Če je pogodba sklenjena pod odložnim pogojem, sme upnik, čigar pravica je pogojena, zahtevati ustrezno zavarovanje te pravice, če je njena uveljavitev v nevarnosti.

VIII. ROK

Računanje časa

77. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Rok, določen v dnevih, začne teči prvi dan po dogodku, od katerega se računa, konča pa se z iztekom zadnjega njegovega dneva.

(2) Rok, določen v tednih, mesecih ali letih, se konča tistega dne, ki se po imenu in številki ujema z dnevom nastanka dogodka, od katerega začne teči; če takšnega dneva v zadnjem mesecu ni, pa se konča zadnji dan tega meseca.

(3) Če zadnji dan roka sovpada z dnem, ko se po zakonu ne dela, se za zadnji dan roka šteje naslednji delavnik.

(4) Začetek meseca označuje prvi dan v mesecu, sredina - petnajsti, konec pa zadnji dan v mesecu, če ne izhaja kaj drugega iz namena strank ali iz narave pogodbenega razmerja.

Uporaba pravil o pogoju

78. člen

( se preneha uporabljati )

Kadar se učinek pogodbe začenja od določenega časa, se smiselno uporabljajo pravila o odložnem pogoju, kadar pa pogodba neha vel- jati po izteku določenega roka, se smiselno uporabljajo pravila o razveznem pogoju.

IX. ARA IN ODSTOPNINA

1. ARA

Vračanje in vštevanje are

79. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Če je ob sklenitvi pogodbe ena stranka dala drugi stranki neki znesek denarja ali neko količino drugih nadomestnih stvari v znamenje, da je pogodba sklenjena (ara), se šteje, da je pogodba sklenjena, ko je ara dana, razen če ni dogovorjeno kaj drugega.

(2) Pri izpolnitvi pogodbe se mora ara vrniti ali všteti v izpolnitev obveznosti.

(3) Če ni dogovorjeno kaj drugega, ne more stranka, ki je dala aro, odstopiti od pogodbe s tem, da pusti aro drugi stranki; prav tako ne more tega storiti druga stranka s tem, da vrne dvojno aro.

Neizpolnitev pogodbe

80. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Če je za neizpolnitev pogodbe odgovorna stranka, ki je dala aro, sme druga stranka po lastni izbiri zahtevati izpolnitev pogodbe, če je to še mogoče, in povrnitev škode, aro pa všteti v odškodnino ali vrniti, ali se zadovoljiti s prejeto aro.

(2) Če je za neizpolnitev pogodbe odgovorna stranka, ki je prejela aro, sme druga stranka po lastni izbiri zahtevati bodisi izpolnitev pogodbe, če je to še mogoče, ali povrnitev škode in vrnitev are, ali pa vrnitev dvojne are.

(3) Kadar zahteva druga stranka izpolnitev pogodbe, ima vselej tudi pravico do povrnitve škode, ki jo ima zaradi zamude.

(4) Sodišče sme na zahtevo zainteresirane stranke zmanjšati pretirano veliko aro.

Pri delni izpolnitvi obveznosti

81. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Pri delni izpolnitvi obveznosti ne sme upnik obdržati are, pač pa lahko zahteva izpolnitev ostanka obveznosti in povrnitev škode zaradi zamude, ali pa povrnitev škode zaradi nepopolne izpolnitve, vendar se v obeh primerih ara všteje v odškodnino.

(2) Če upnik razdre pogodbo in vrne tisto, kar je prejel kot delno izpolnitev, lahko izbira med ostalimi zahtevki, ki pripadajo eni stranki, če je pogodba ostala neizpolnjena po krivdi druge.

2. ODSTOPNINA

Vloga odstopnine

82. člen

( se preneha uporabljati )

(1) S sporazumom pogodbenih strank si lahko ena ali vsaka od strank izgovori, da sme odstopiti od pogodbe, če da odstopnino (skesnino).

(2) Če stranka, ki si je izgovorila odstopnino, izjavi drugi stranki, da bo dala odstopnino, ne more več zahtevati izpolnitve pogodbe.

(3) Stranka, ki ima pravico odstopiti od pogodbe, mora dati odstopnino hkrati z izjavo o odstopu.

(4) Če pogodbeni stranki nista določili, do kdaj lahko upravičena stranka odstopi od pogodbe, lahko ta to stori vse dotlej, dokler ne poteče čas, določen za izpolnitev njene obveznosti.

(5) Pravica odstopiti od pogodbe preneha tudi, če stranka, ki si je to pravico izgovorila, začne izpolnjevati svoje obveznosti iz pogodbe ali sprejemati izpolnitev od druge stranke.

Ara kot odstopnina

83. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Če je bila ob ari izgovorjena pravica odstopiti od pogodbe, se šteje ara za odstopnino in lahko vsaka stranka odstopi od pogodbe.

(2) Če v tem primeru odstopi stranka, ki je aro dala, jo izgubi, če odstopi stranka, ki je aro sprejela, pa mora vrniti dvojni znesek.

2. odsek

ZASTOPANJE

I. O ZASTOPANJU NASPLOH

Možnost zastopanja

84. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Pogodba, pa tudi drug pravni posel, se lahko sklene tudi po zastopniku.

(2) Upravičenost za zastopanje temelji na zakonu, statutu ali drugem samoupravnem splošnem aktu, na aktu pristojnega organa ali na izjavi volje zastopanega (pooblastilo).

Učinki zastopanja

85. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Pogodba, ki jo sklene zastopnik v imenu zastopanega in v mejah svojih pooblastil, zavezujejo neposredno zastopanega in drugo pogodbeno stranko.

(2) Pod enakimi pogoji imajo tudi drugi zastopnikovi pravni posli neposreden pravni učinek nasproti zastopanemu.

(3) Zastopnik mora obvestiti drugo stranko, da nastopa v imenu zastopanega; vendar ima pogodba pravni učinek za zastopanega in za drugo stranko tudi tedaj, kadar tega ne stori, če je druga stranka vedela ali bi bila po okoliščinah lahko sklepala, da on nastopa kot zastopnik.

Prenos pooblastil

86. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Zastopnik ne more prenesti svojih pooblastil na drugega, razen če mu to dovoljuje zakon ali pogodba.

(2) Izjemoma sme to storiti, če mu okoliščine onemogočajo opraviti posel osebno, interesi zastopanega pa terjajo, da se pravni posel nemudoma opravi.

Prekoračitev pooblastil

87. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Če zastopnik prekorači pooblastila, je zastopani v zavezi samo, kolikor odobri prekoračitev.

(2) Če zastopani ne odobri pogodbe v roku, ki je normalno potreben, da se pogodba take vrste prouči in oceni, se šteje, da je odobritev zavrnil.

(3) Odobritev iz prejšnjega odstavka ima učinek za nazaj, če stranki ne določita drugače.

(4) Če druga stranka ni vedela in tudi ni morala vedeti za prekoračitev pooblastil, lahko takoj, ko zanjo zve, izjavi, da se ne čuti vezano s pogodbo, ne da bi čakala, da se zastopani izreče o njej.

(5) Če zastopani noče odobriti pogodbe, sta zastopnik in zastopani solidarno odgovorna za škodo, ki jo je imela druga stranka, če ni vedela in tudi ni morala vedeti za prekoračitev pooblastil.

Pogodba, ki jo sklene neupravičena oseba

88. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Pogodba, ki jo sklene nekdo kot pooblaščenec v imenu drugega brez njegovega pooblastila, zavezuje neupravičeno zastopanega samo, če jo ta pozneje odobri.

(2) Stranka, s katero je pogodba sklenjena, lahko zahteva od neupravičeno zastopanega, da se v primernem roku izreče, ali odobrava pogodbo ali ne.

(3) Če neupravičeno zastopani niti v danem roku ne odobri pogodbe, se šteje, da pogodba sploh ni bila sklenjena.

(4) V tem primeru lahko stranka, s katero je bila pogodba sklenjena, zahteva povrnitev škode od tistega, ki jo je kot pooblaščenec brez pooblastila sklenil, če ob sklenitvi pogodbe ni vedela in tudi ni morala vedeti, da ta ni imel pooblastila.

II. POOBLASTILO

Pooblastitev

89. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Pooblastilo je upravičenost za zastopanje, ki jo da pooblastitelj s pravnim poslom pooblaščencu.

(2) Obstoj in obseg pooblastila nista odvisna od pravnega razmerja, ki je bilo zanj podlaga.

(3) Pooblaščenec je lahko tudi pravna oseba.

Posebna oblika pooblastila

90. člen

( se preneha uporabljati )

Oblika, ki je z zakonom predpisana za neko pogodbo ali kakšen drug pravni posel, velja tudi za pooblastilo za sklenitev te pogodbe oziroma za ta posel.

Obseg pooblastitve

91. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Pooblaščencu so dovoljeni samo tisti pravni posli, za katere je pooblaščen.

(2) Pooblaščencu, ki ima splošno pooblastilo, so dovoljeni samo pravni posli, ki spadajo v redno poslovanje.

(3) Posel, ki ne sodi v redno poslovanje, je pooblaščencu dovoljen samo, če je posebej pooblaščen zanj oziroma za vrsto poslov, med katere spada tudi ta.

(4) Pooblaščenec ne sme brez posebne pooblastitve za vsak posamezen primer prevzeti menične obveznosti, skleniti pogodbe o poroštvu, o poravnavi ali o razsodnikih in se tudi ne brez povračila odpovedati kakšni pravici.

Preklic in zožitev pooblastila

92. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Pooblastitelj lahko po svoji volji zoži ali prekliče pooblastilo, celo če se je s pogodbo tej pravici odpovedal.

(2) Vsako pooblastilo lahko pooblastitelj prekliče in zoži z izjavo brez posebne oblike.

(3) Če je s preklicem ali zožitvijo pooblastila kršena pogodba o naročilu, pogodba o delu ali kakšna druga pogodba, ima pooblaščenec pravico do povrnitve tako nastale škode.

Učinek prenehanja in zožitve pooblastila nasproti tretjim

93. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Preklic pooblastila ter njegova zožitev nimata učinka nasproti tretjemu, ki je sklenil pogodbo s pooblaščencem ali opravil kakšen drug pravni posel, ni pa vedel in tudi ni moral vedeti, da je pooblastilo preklicano oziroma zoženo.

(2) V tem primeru ima pooblastitelj pravico zahtevati od pooblaščenca povrnitev škode, ki jo je morda pretrpel zaradi tega, razen če pooblaščenec ni vedel in tudi ni moral vedeti za preklic oziroma za zožitev pooblastila.

(3) To velja tudi v drugih primerih prenehanja pooblastila.

Drugi primeri prenehanja pooblastila

94. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Pooblastilo preneha s prenehanjem pravne osebe kot pooblaščenca, če zakon ne določa drugače.

(2) Pooblastilo preneha s smrtjo pooblaščenca.

(3) Pooblastilo preneha s prenehanjem pravne osebe oziroma s smrtjo tistega, ki ga je dal, razen če se začeti posel ne more prekiniti brez škode za pravne naslednike ali če pooblastilo velja tudi za primer smrti tistega, ki ga je dal, bodisi po njegovi volji bodisi glede na naravno posla.

III. POSLOVNO POOBLASTILO

Kdo lahko da pooblastilo, in njegova vsebina

95. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Poslovno pooblastilo lahko da v mejah zakona organizacija združenega dela oziroma druga pravna oseba; z njim pooblasti pooblaščenca za sklepanje pogodb in opravljanje drugih poslov, ki so običajni pri opravljanju njene poslovne dejavnosti.

(2) Vendar pa poslovni pooblaščenec ne sme odtujiti ali obremeniti nepremičnin, ne prevzeti meničnih ali poroštvenih obveznosti, ne najeti posojila in se ne spustiti v spor, če ni dobil za vsak posamezen takšen posel posebnega pooblastila.

(3) Poslovno pooblastilo je lahko omejeno na določeno vrsto poslov ali na določene posle, vendar imajo te omejitve učinek nasproti tretjemu samo, če je zanje vedel ali bi bil moral vedeti.

Poslovno pooblastilo imetnika obrta

96. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Določbe o poslovnem pooblastilu se smiselno uporabljajo tudi za poslovno pooblastilo imetnika obrta.

(2) Poslovno pooblastilo ne preneha s smrtjo imetnika obrta in tudi ne, če ta izgubi poslovno sposobnost.

IV. PRAVICE TRGOVSKEGA POTNIKA

97. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Trgovski potnik organizacije združenega dela, ki se ukvarja z gospodarsko dejavnostjo, je upravičen samo za tiste posle, ki se nanašajo na prodajo blaga in so navedeni v pooblastilu, ki mu ga je dala organizacija.

(2) Če ni gotovo, se šteje, da trgovski potnik nima pravice sklepati pogodb, temveč samo zbirati naročila; vendar pa ostane pogodba, ki jo je sklenil, v veljavi, če jo pooblastitelj pozneje odobri.

(3) Trgovski potnik, ki je upravičen prodajati blago, nima pravice sprejemati kupnino in tudi ne prodajati blago na kredit, razen če ima za prodajo na kredit posebno pooblastilo.

(4) Trgovski potnik je upravičen sprejemati za pooblastitelja reklamacije zaradi napak blaga in druge izjave v zvezi z izpolnitvijo pogodbe, ki je bila sklenjena z njegovim posredovanjem, ter v imenu pooblastitelja ukreniti, kar je potrebno za ohranitev njegovih pravic iz te pogodbe.

V. PRAVICE OSEB, KI OPRAVLJAJO DOLOČENO DELO

98. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Delavci v organizacijah združenega dela, ki opravljajo tako delo, da je z njim zvezano sklepanje in izpolnjevanje določenih pogodb, kot so prodajalci v prodajalnah, delavci, ki opravljajo določene storitve v gostinstvu, delavci pri poštnih, bančnih okencih itd., imajo s samim tem pravico skleniti in izpolniti take pogodbe.

(2) To velja tudi za delavce, zaposlene pri delovnih ljudeh, ki z osebnim delom samostojno opravljajo dejavnost.

3. odsek

RAZLAGA POGODB

Uporaba določil in razlaga spornih določil

99. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Določila pogodbe se uporabljajo tako, kot se glasijo.

(2) Pri razlagi spornih določil se ni treba držati dobesednega pomena uporabljenih izrazov, temveč je treba iskati skupen namen pogodbenikov in določilo razumeti tako, kot ustreza načelom obligacijskega prava, ki so določena v tem zakonu.

Nejasna določila v posebnih primerih

100. člen

( se preneha uporabljati )

Če je bila pogodba sklenjena po vnaprej natisnjeni vsebini ali je bila pogodba kako drugače pripravljena in predlagana od ene pogodbene stranke, je treba nejasna določila razlagati v korist druge stranke.

Dopolnilno pravilo

101. člen

( se preneha uporabljati )

Nejasna določila v neodplačni pogodbi je treba razlagati v smislu, ki je manj težak za dolžnika, v odplačni pogodbi pa v takem smislu, da so vzajemne dajatve v pravičnem razmerju.

Izvensodna razlaga pogodb

102. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Pogodbeni stranki lahko določita, da bo v primeru, če bi prišlo do nesoglasja glede smisla in dosega pogodbenih določil, nekdo tretji dal razlago pogodbe.

(2) Če v pogodbi ni drugače določeno, stranki v takem primeru ne moreta sprožiti spora pred sodiščem ali pred drugim pristojnim organom, preden ne dobita razlage pogodbe, razen če je tretji noče dati.

4. odsek

NEVELJAVNOST POGODB

I. NIČNE POGODBE

Ničnost

103. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Pogodba, ki nasprotuje ustavnim načelom družbene ureditve, prisilnim predpisom ali morali socialistične samoupravne družbe, je nična, če namen kršenega pravila ne odkazuje na kakšno drugo sankcijo ali če zakon v posameznem primeru ne predpisuje kaj drugega.

(2) Če je sklenitev neke pogodbe prepovedana samo eni stranki, ostane pogodba v veljavi, razen če ni v zakonu za posamezen primer določeno kaj drugega, stranko, ki je prekršila zakonsko prepoved, pa zadenejo ustrezne posledice.

Posledice ničnosti

104. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Če je pogodba nična, mora vsaka pogodbena stranka vrniti drugi vse, kar je prejela na podlagi take pogodbe; če to ni mogoče ali če narava tistega, kar je bilo izpolnjeno, nasprotuje vrnitvi, pa mora dati ustrezno denarno nadomestilo po cenah v času, ko je izdana sodna odločba, razen če zakon ne določa kaj drugega.

(2) Če pa je pogodba nična zato, ker po svoji vsebini ali namenu nasprotuje ustavnim načelom družbene ureditve, prisilnim predpisom ali morali socialistične samoupravne družbe, lahko sodišče v celoti ali deloma zavrne zahtevek nepoštene stranke za vrnitev onega, kar je dala drugi stranki; lahko pa tudi odloči, da mora druga stranka ono, kar je prejela na podlagi prepovedane pogodbe, izročiti občini, v kateri ima sedež oziroma stalno ali začasno prebivališče.

(3) Pri odločanju upošteva sodišče poštenost ene oziroma obeh strank, pomen ogroženih družbenih interesov ter moralne pojme družbe.

Delna ničnost

105. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Zaradi ničnosti kakšnega pogodbenega določila ni nična tudi sama pogodba, če lahko obstane brez ničnega določila in če to določilo ni bilo ne pogodbeni pogoj ne odločilen nagib, zaradi katerega je bila pogodba sklenjena.

(2) Vendar pa ostane pogodba v veljavi celo takrat, ko je bilo nično določilo zanjo pogoj ali odločilen nagib, če je namen ugotovitve ničnosti prav v tem, da bi se pogodba znebila tega določila in bi veljala brez njega.

Konverzija

106. člen

( se preneha uporabljati )

Kadar nična pogodba izpolnjuje pogoje za veljavnost kakšne druge pogodbe, velja med pogodbenikoma ta druga pogodba, če je to v skladu z namenom, ki sta ga pogodbenika imela pred očmi ob sklenitvi pogodbe, in če se lahko šteje, da bi bila sklenila to pogodbo, ko bi bila vedela za ničnost svoje pogodbe.

Poznejše prenehanje vzroka ničnosti

107. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Nična pogodba ne postane veljavna, če prepoved ali kakšen drug vzrok ničnosti pozneje preneha.

(2) Če pa je bila prepoved manjšega pomena, pogodba pa izvršena, se ničnost ne more uveljavljati.

Odgovornost tistega, ki je kriv za ničnost pogodbe

108. člen

( se preneha uporabljati )

Pogodbenik, ki je kriv za sklenitev nične pogodbe, odgovarja svojemu sopogodbeniku za škodo, ki jo pretrpi zaradi ničnosti pogodbe, če ta ni vedel ali po okoliščinah ni moral vedeti za vzrok ničnosti.

Uveljavljanje ničnosti

109. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Na ničnost pazi sodišče po uradni dolžnosti in se lahko nanjo sklicuje vsaka zainteresirana oseba.

(2) Pravico zahtevati ugotovitev ničnosti ima tudi javni tožilec.

Neomejeno uveljavljanje ničnosti

110. člen

( se preneha uporabljati )

Pravica do uveljavljanja ničnosti ne ugasne.

II. IZPODBOJNE POGODBE

Kdaj je pogodba izpodbojna

111. člen

( se preneha uporabljati )

Pogodba je izpodbojna, če jo je sklenila stranka, ki je poslovno omejeno sposobna, če so bile pri njeni sklenitvi napake glede volje strank, kot tudi če je v tem zakonu ali v posebnem predpisu tako določeno.

Razveljavitev pogodbe

112. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Pogodbena stranka, v katere interesu je bila ugotovljena izpodbojnost, lahko zahteva, da se pogodba razveljavi.

(2) Vendar lahko njen sopogodbenik zahteva od nje, naj se v določenem roku, ki ne sme biti krajši kot 30 dni, izreče, ali ostaja pri pogodbi ali ne, ker bo sicer štel, da je pogodba razveljavljena.

(3) Če se druga pogodbena stranka v danem roku ne izreče ali če izjavi, da ne ostaja pri pogodbi, se šteje, da je pogodba razveljavljena.

Posledice razveljavitve

113. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Če je bilo na podlagi izpodbojne pogodbe, ki je bila razveljavljena, kaj izpolnjeno, je treba to vrniti; če to ni mogoče ali če narava tistega, kar je bilo izpolnjeno, nasprotuje vrnitvi, pa je treba dati ustrezno denarno nadomestilo.

(2) Denarno nadomestilo se daje po cenah ob vrnitvi oziroma ob izdaji sodne odločbe.

Vrnitev in nadomestitev pri razveljavitvi pogodbe poslovno omejeno sposobne osebe

114. člen

( se preneha uporabljati )

Če je pogodba razveljavljena zaradi omejene poslovne sposobnosti enega pogodbenika, more njegov sopogodbenik zahtevati samo vrnitev tistega dela izpolnitve, ki je v premoženju poslovno omejeno sposobne osebe ali je bil uporabljen v njeno korist, ter onega, kar je bilo namenoma uničeno ali odtujeno.

Odgovornost za razveljavitev pogodbe

115. člen

( se preneha uporabljati )

Pogodbenik, pri katerem je vzrok izpodbojnosti, je svojemu sopogodbeniku odgovoren za škodo, ki jo pretrpi zaradi razveljavitve pogodbe, če ta ni vedel in tudi ni moral vedeti za vzrok izpodbojnosti pogodbe.

Odgovornost poslovno omejeno sposobne osebe

116. člen

( se preneha uporabljati )

Poslovno omejeno sposobna oseba odgovarja za škodo, nastalo z razveljavitvijo pogodbe, če je z zvijačo prepričala svojega sopogodbenika, da je poslovno sposobna.

Prenehanje pravice

117. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Pravica zahtevati razveljavitev izpodbojne pogodbe preneha s pretekom enega leta od dneva, ko se je zvedelo za razlog izpodbojnosti, oziroma enega leta od prenehanja sile.

(2) Ta pravica preneha v vsakem primeru s pretekom treh let od dneva, ko je bila pogodba sklenjena.

III. POGODBE, KI NISO V SKLADU S SAMOUPRAVNIM SPORAZUMOM

Uskladitev oziroma razveljavitev pogodbe

118. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Če udeleženci samoupravnega sporazuma sklenejo pogodbo za njegovo izpolnitev, mora biti pogodba v skladu s tem samoupravnim sporazumom.

(2) Sicer lahko vsak udeleženec samoupravnega sporazuma, in tudi tisti, ki ni pogodbena stranka, zahteva, da se takšna pogodba uskladi s samoupravnim sporazumom, če to ni mogoče, pa v celoti ali delno razveljavi.

Vrnitev in nadomestilo pri razveljavitvi pogodbe

119. člen

( se preneha uporabljati )

Če je bilo na podlagi razveljavljene pogodbe kaj izpolnjeno, je treba to vrniti; če to ni mogoče ali če narava tistega, kar je bilo izpolnjeno, nasprotuje vrnitvi, pa je treba dati ustrezno denarno nadomestilo po cenah ob vrnitvi oziroma ob izdaji sodne odločbe.

Prenehanje pravice

120. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Pravica zahtevati uskladitev oziroma razveljavitev pogodbe, ki nasprotuje samoupravnemu sporazumu, preneha s pretekom enega leta, ko se je zvedelo za to pomanjkljivost.

(2) Ta pravica preneha v vsakem primeru s pretekom treh let od dneva, ko je bila pogodba sklenjena.

5. odsek

DVOSTRANSKE POGODBE

I. ODGOVORNOST ZA STVARNE IN PRAVNE NAPAKE IZPOLNITVE

121. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Pri odplačni pogodbi odgovarja vsak pogodbenik za stvarne napake svoje izpolnitve.

(2) Pogodbenik odgovarja tudi za pravne napake izpolnitve in mora varovati drugo stranko pred pravicami in zahtevki tretjih oseb, s katerimi bi bila njena pravica izključena ali zožena.

(3) Za te obveznosti prenosnika se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o odgovornosti prodajalca za stvarne in pravne napake, če ni za dani primer predpisano kaj drugega.

II. UGOVOR NEIZPOLNJENE POGODBE

Pravilo sočasne izpolnitve

122. člen

( se preneha uporabljati )

(1) V dvostranskih pogodbah ni nobena stranka dolžna izpolniti svoje obveznosti, če druga stranka ne izpolni ali ni pripravljena sočasno izpolniti svoje obveznosti, razen če je dogovorjeno ali z zakonom določeno kaj drugega ali če kaj drugega izvira iz narave posla.

(2) Če pa na sodišču ena stranka ugovarja, da ni dolžna izpolniti svoje obveznosti, dokler tudi druga stranka ne izpolni svoje, ji sodišče naloži, da mora izpolniti svojo obveznost takrat, ko jo izpolni tudi druga stranka.

Če postane izpolnitev obveznosti ene stranke negotova

123. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Če je dogovorjeno, da bo najprej ena stranka izpolnila svojo obveznost, po sklenitvi pogodbe pa se gmotne razmere druge stranke toliko poslabšajo, da je negotovo, ali bo ona mogla izpolniti svojo, ali je to negotovo iz drugih resnih razlogov, lahko stranka, ki se je zavezala, da bo prva izpolnila obveznost, odloži njeno izpolnitev, dokler druga stranka ne izpolni svoje obveznosti ali ne da zadostnega zavarovanja, da jo bo izpolnila.

(2) To velja tudi, če so bile gmotne razmere druge stranke tako težke že pred sklenitvijo pogodbe, njen sopogodbenik pa za to ni vedel in tudi ni moral vedeti.

(3) V teh primerih lahko zahteva stranka, ki se je zavezala, da bo prva izpolnila obveznost, v primernem roku zavarovanje, po brezuspešnem preteku tega roka pa lahko razdre pogodbo.

III. RAZVEZA POGODBE ZARADI NEIZPOLNITVE

Pravice ene stranke, če druga stranka ne izpolni svoje obveznosti

124. člen

( se preneha uporabljati )

Če pri dvostranskih pogodbah ena stranka ne izpolni svoje obveznosti in ni določeno kaj drugega, lahko druga stranka zahteva izpolnitev obveznosti ali pa pod pogoji iz naslednjih členov razdre pogodbo z navadno izjavo, kolikor ni razdrta že po samem zakonu, v vsakem primeru pa ima pravico do odškodnine.

Če je pravočasna izpolnitev bistvena sestavina pogodbe

125. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Če je izpolnitev obveznosti v določenem roku bistvena sestavina pogodbe, dolžnik pa je v tem roku ne izpolni, je pogodba razdrta po samem zakonu.

(2) Vendar lahko upnik ohrani pogodbo v veljavi, če po preteku roka nemudoma obvesti dolžnika, da zahteva njeno izpolnitev.

(3) Če je upnik zahteval izpolnitev pogodbe, pa je ni v primernem roku dobil, lahko izjavi, da razdira pogodbo.

(4) Ta pravila veljajo tako v primeru, ko sta se pogodbeni stranki dogovorili, da se bo pogodba štela za razdrto, če ne bo izpolnjena v določenem roku, kot tudi takrat, kadar je izpolnitev pogodbe v določenem roku po naravi posla njena bistvena sestavina.

Če pravočasna izpolnitev ni bistvena sestavina pogodbe

126. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Če izpolnitev obveznosti v določenem roku ni bistvena sestavina pogodbe, obdrži dolžnik pravico, da tudi po izteku roka izpolni svojo obveznost, upnik pa, da zahteva njeno izpolnitev.

(2) Če pa hoče upnik razdreti pogodbo, mora pustiti dolžniku primeren dodatni rok za izpolnitev.

(3) Če dolžnik ne izpolni obveznosti v dodatnem roku, nastanejo enake posledice kot takrat, ko je rok bistvena sestavina pogodbe.

Razveza pogodbe brez naknadnega roka

127. člen

( se preneha uporabljati )

Upnik lahko razdre pogodbo, ne da bi pustil dolžniku dodatni rok za izpolnitev, če iz dolžnikovega vedenja sledi, da svoje obveznosti niti v dodatnem roku ne bo izpolnil.

Razveza pogodbe pred iztekom roka

128. člen

( se preneha uporabljati )

Če je pred iztekom roka za izpolnitev obveznosti očitno, da ena stranka ne bo izpolnila svoje obveznosti iz pogodbe, lahko druga stranka razdre pogodbo in zahteva povrnitev škode.

Razveza pogodbe z zaporednimi obveznostmi

129. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Kadar v pogodbi z zaporednimi obveznostmi ena stranka ne izpolni ene obveznosti, lahko druga stranka v primernem roku razdre pogodbo glede vseh bodočih obveznosti, če je iz danih okoliščin očitno, da tudi te ne bodo izpolnjene.

(2) Pogodbo lahko razdre ne le glede bodočih obveznosti, temveč tudi glede že izpolnjenih obveznosti, če njihova izpolnitev brez manjkajočih izpolnitev zanjo nima pomena.

(3) Dolžnik lahko ohrani pogodbo v veljavi, če da ustrezno zavarovanje.

Dolžnost obveščanja

130. člen

( se preneha uporabljati )

Upnik, ki zaradi neizpolnitve dolžnikove obveznosti razdira pogodbo, mora to nemudoma sporočiti dolžniku.

Kdaj pogodbe ni mogoče razdreti

131. člen

( se preneha uporabljati )

Pogodbe ni mogoče razdreti zaradi neizpolnitve neznatnega dela obveznosti.

Učinki razdrte pogodbe

132. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Če je pogodba razdrta, sta obe stranki prosti svojih obveznosti, razen obveznosti za povrnitev morebitne škode.

(2) Če je ena stranka popolnoma ali deloma izpolnila pogodbo, ima pravico do vrnitve tistega, kar je dala.

(3) Če imata obe stranki pravico zahtevati vrnitev danega, veljajo za vzajemno vračanje pravila, ki veljajo za izpolnitev dvostranskih pogodb.

(4) Vsaka stranka dolguje drugi povračilo za koristi, ki jih je medtem imela od tistega, kar je dolžna vrniti oziroma povrniti.

(5) Stranka, ki vrača denar, mora plačati zamudne obresti od dneva, ko je prejela izplačilo.

IV. RAZVEZA ALI SPREMEMBA POGODBE ZARADI SPREMENJENIH OKOLIŠČIN

Predpostavke za razvezo

133. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Če nastanejo po sklenitvi pogodbe okoliščine, ki otežujejo izpolnitev obveznosti ene stranke, ali če se zaradi njih ne da doseči namen pogodbe, v obeh primerih pa v tolikšni meri, da pogodba očitno ne ustreza več pričakovanjem pogodbenih strank in da bi bilo po splošnem mnenju nepravično ohraniti jo v veljavi takšno, kakršna je, lahko stranka, ki ji je izpolnitev obveznosti otežena, oziroma stranka, ki zaradi spremenjenih okoliščin ne more uresničiti namena pogodbe, zahteva razvezo pogodbe.

(2) Ni mogoče zahtevati razveze pogodbe, če bi bila morala stranka, ki se sklicuje na spremenjene okoliščine, ob sklenitvi pogodbe te okoliščine upoštevati ali če bi se jim bila lahko izognila ali jih premagala.

(3) Stranka, ki zahteva razvezo pogodbe, se ne more sklicevati na spremenjene okoliščine, ki so nastale po izteku roka, določenega za izpolnitev njene obveznosti.

(4) Pogodba se ne razveže, če druga stranka ponudi ali privoli, da se ustrezni pogodbeni pogoji pravično spremenijo.

(5) Če izreče razvezo, naloži sodišče na zahtevo druge stranke stranki, ki je razvezo zahtevala, naj povrne drugi stranki pravičen del škode, ki jo ima zaradi tega.

Dolžnost obveščanja

134. člen

( se preneha uporabljati )

Stranka, ki je zaradi spremenjenih okoliščin upravičena zahtevati razvezo pogodbe, mora o tem, da jo namerava zahtevati, obvestiti drugo stranko, brž ko zve, da so nastale takšne okoliščine. Če tega ni storila, odgovarja za škodo, ki jo je druga stranka imela zato, ker ji zahteve ni pravočasno sporočila.

Okoliščine, pomembne za odločbo sodišča

135. člen

( se preneha uporabljati )

Pri odločanju o razvezi pogodbe oziroma o njeni spremembi se ravna sodišče po načelih poštenega prometa, pri čemer pazi zlasti na namen pogodbe, na normalno tveganje pri tovrstnih pogodbah, na splošni interes ter na interese obeh strank.

Odpoved sklicevanju na spremenjene okoliščine

136. člen

( se preneha uporabljati )

Stranki se lahko s pogodbo vnaprej odpovesta sklicevanju na določene spremenjene okoliščine, razen če to nasprotuje načelu vestnosti in poštenja.

V. NEMOŽNOST IZPOLNITVE

Nemožnost izpolnitve, za katero ne odgovarja nobena stranka

137. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Če je postala izpolnitev obveznosti ene stranke v dvostranski pogodbi nemogoča zaradi dogodka, za katerega ni odgovorna niti prva niti druga stranka, ugasne tudi obveznost druge stranke; če pa je ta že izpolnila del svoje obveznosti, lahko zahteva vrnitev po pravilih o vračanju tistega, kar je bilo neupravičeno pridobljeno.

(2) Če je delna nemožnost izpolnitve posledica dogodka, za katerega ni odgovorna niti prva niti druga stranka, lahko druga stranka razdre pogodbo, če delna izpolnitev ne ustreza njenim potrebam; sicer ostane pogodba v veljavi, druga stranka pa ima pravico zahtevati sorazmerno zmanjšanje svoje obveznosti.

Nemožnost izpolnitve, za katero odgovarja druga stranka

138. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Če je postala izpolnitev obveznosti ene stranke v dvostranski pogodbi nemogoča zaradi dogodka, za katerega odgovarja druga stranka, njena obveznost ugasne, sama pa obdrži svojo terjatev do druge stranke; zmanjša jo le za toliko, kolikor je morda imela koristi od tega, ker je bila prosta lastne obveznosti.

(2) Poleg tega mora odstopiti drugi stranki vse pravice, ki bi jih imela nasproti tretjim v zvezi s predmetom svoje obveznosti, katere izpolnitev je postala nemogoča.

VI. ČEZMERNO PRIKRAJŠANJE

Očitno nesorazmerje vzajemnih dajatev

139. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Če je bilo med obveznostmi pogodbenih strank v dvostranski pogodbi ob sklenitvi pogodbe očitno nesorazmerje, lahko oškodovana stranka zahteva razveljavitev pogodbe, če ji prava vrednost tedaj ni bila znana in tudi ni morala biti znana.

(2) Pravica zahtevati razveljavitev pogodbe preneha po enem letu od sklenitve pogodbe.

(3) Vnaprejšnja odpoved tej pravici nima pravnega učinka.

(4) Pogodba ostane v veljavi, če druga stranka ponudi dopolnitev do prave vrednosti.

(5) Zaradi tega nesorazmerja se ne more zahtevati razveljavitev pogodbe na srečo, javne dražbe in tudi ne pogodbe, pri kateri je bila za stvar dana višja cena iz posebne naklonjenosti.

Posebni primeri

140. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Če se odtujuje osnovno sredstvo, ki je družbena lastnina, pridobitelj pa je fizična ali civilna pravna oseba, se lahko zahteva razveljavitev pogodbe, kolikor je tisto, kar je bilo prejeto, v očitnem nesorazmerju z vrednostjo ob sklenitvi pogodbe.

(2) Če fizična ali civilna pravna oseba odtuji stvar, ki je lahko osnovno sredstvo, pridobitelj pa je družbena pravna oseba, se lahko zahteva razveljavitev pogodbe, kolikor je tisto, kar je bilo dano, v očitnem nesorazmerju z vrednostjo ob sklenitvi pogodbe.

(3) Ni pogoj za razveljavitev pogodbe, da stranki ob sklenitvi pogodbe ni bila znana prava vrednost stvari.

(4) Razveljavitev pogodbe lahko zahteva družbena pravna oseba, ki je bila pogodbena stranka, pa tudi pristojni organ.

(5) Če ni v tem členu drugače predpisano, se smiselno uporabljajo pravila iz prejšnjega člena.

(6) Z osnovnim sredstvom v tem členu ni mišljena nepremičnina, ki je osnovno sredstvo družbene pravne osebe.

VII. ODERUŠKA POGODBA

141. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Če kdo izkoristi stisko ali težko gmotno stanje drugega, njegovo nezadostno izkušenost, lahkomiselnost ali odvisnost in si izgovori zase ali za koga tretjega korist, ki je v očitnem nesorazmerju s tistim, kar je sam dal ali storil ali se zavezal dati ali storiti drugemu, je takšna pogodba nična.

(2) Za oderuško pogodbo se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o posledicah ničnosti in o delni ničnosti pogodb.

(3) Če oškodovani zahteva, da se njegova obveznost zmanjša na pravičen znesek, ugodi sodišče takemu zahtevku, če je to mogoče; v tem primeru ostane pogodba z ustrezno spremembo v veljavi.

(4) Oškodovani lahko vloži zahtevek za zmanjšanje obveznosti na pravičen znesek v petih letih od sklenitve pogodbe.

VIII. SPLOŠNI POGOJI POGODBE

Obveznost

142. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Splošni pogoji, ki jih določi en pogodbenik, bodisi da so vsebovani v formularni pogodbi bodisi da se pogodba nanje sklicuje, dopolnjujejo posebne dogovore med pogodbenikoma v isti pogodbi in praviloma zavezujejo tako kot ti.

(2) Splošni pogoji pogodbe morajo biti objavljeni na običajen način.

(3) Splošni pogoji zavezujejo pogodbeno stranko, če so ji bili ob sklenitvi pogodbe znani ali bi ji morali biti znani.

(4) Če se splošni pogoji in posebni dogovori ne ujemajo, veljajo ti slednji.

Ničnost nekaterih določil splošnih pogojev

143. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Nična so določila splošnih pogojev, ki nasprotujejo samemu namenu sklenjene pogodbe ali dobrim poslovnim običajem, in to celo, če je splošne pogoje, ki jih vsebujejo, odobril pristojni organ.

(2) Sodišče lahko zavrne uporabo posameznih določil iz splošnih pogojev, ki drugi stranki jemljejo pravico ugovorov, ali tistih določil, na podlagi katerih ona izgublja pravice iz pogodbe ali roke ali so sicer nepravična ali pretirano stroga nasproti njej.

Razmerje med splošnimi pogoji in posameznimi pogodbami

144. člen

( se preneha uporabljati )

Če se med družbenopolitično skupnostjo, samoupravno interesno skupnostjo, krajevno skupnostjo oziroma organizacijo potrošnikov in kakšno organizacijo združenega dela, ki se ukvarja s prometom blaga in storitev na drobno, določeni splošni pogoji za dobave blaga ali opravljanje storitev, so ti pogoji sestavni del vseh posameznih pogodb, ki jih taka organizacija sklene o takih dobavah ali storitvah, razen če zakon ne določa drugače.

IX. ODSTOP POGODBE

Pogoji za odstop

145. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Vsaka stranka v dvostranski pogodbi lahko odstopi, če v to privoli druga stranka, pogodbo nekomu tretjemu, ki postane s tem imetnik vseh njenih pravic in obveznosti iz te pogodbe.

(2) Z odstopom pogodbe preide pogodbeno razmerje med odstopnikom in drugo stranko na prevzemnika in drugo stranko takrat, ko druga stranka privoli v odstop; če je dala svojo privolitev vnaprej, pa takrat, ko je o odstopu obveščena.

(3) Privolitev v odstop pogodbe je veljavna samo, če je dana v obliki, ki jo predpisuje zakon za odstopljeno pogodbo.

(4) Določbe o stranskih pravicah v zvezi s pogodbo o prevzemu dolga se smiselno uporabljajo tudi za odstop pogodbe.

Odgovornost odstopnika

146. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Odstopnik odgovarja prevzemniku za veljavnost odstopljene pogodbe.

(2) Odstopnik mu ne jamči, da bo druga stranka izpolnila svoje obveznosti iz odstopljene pogodbe, razen če se je za to posebej zavezal.

(3) Odstopnik ne jamči drugi stranki, da bo prevzemnik izpolnil obveznosti iz pogodbe, razen če se je za to posebej zavezal.

Ugovori

147. člen

( se preneha uporabljati )

Druga stranka lahko uveljavlja proti prevzemniku vse ugovore iz odstopljene pogodbe, in tudi tiste, ki jih ima iz drugih razmerij z njim; ne more pa uveljavljati ugovorov, ki jih ima proti odstopniku.

6. odsek

SPLOŠNI UČINKI POGODBE

I. USTVARJANJE OBVEZNOSTI ZA POGODBENIKE

Učinki pogodbe med pogodbenikoma in njunimi pravnimi nasledniki

148. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Pogodba ustvarja pravice in obveznosti za pogodbeni stranki.

(2) Pogodba ima učinek tudi za univerzalne pravne naslednike pogodbenih strank, razen če je v pogodbi določeno kaj drugega ali če izhaja kaj drugega iz narave same pogodbe.

(3) S pogodbo se lahko ustanovi pravica v korist nekoga tretjega.

II. POGODBA V KORIST TRETJEGA

Neposredna pravica tretjega

149. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Kadar si kdo v svojem imenu izgovori kakšno terjatev v korist nekoga tretjega, pridobi tretji lastno in neposredno pravico nasproti dolžniku, če ni dogovorjeno ali če ne izhaja iz okoliščin posla kaj drugega.

(2) Pogodbenik ima pravico zahtevati, da dolžnik tretjemu izpolni tisto, kar je bilo izgovorjeno v njegovo korist.

Preklic koristi za tretjega

150. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Pogodbenik, ki si je izgovoril korist za tretjega, jo lahko prekliče ali spremeni, vse dokler tretji ne izjavi, da sprejema tisto, kar je v pogodbi izgovorjeno v njegovo korist.

(2) Če pa je dogovorjeno, da bo dolžnik tisto, za kar se je zavezal v korist tretjega, izpolnil šele po pogodbenikovi smrti, lahko ta vse dotlej, tudi s svojo oporoko, izgovorjeno korist prekliče, če ne izhaja iz same pogodbe ali iz okoliščin kaj drugega.

Ugovori dolžnika proti tretjemu

151. člen

( se preneha uporabljati )

Dolžnik lahko uveljavlja proti tretjemu vse ugovore, ki jih ima iz pogodbe o koristi za tretjega proti pogodbeniku.

Odklonitev tretjega

152. člen

( se preneha uporabljati )

Če tretji odkloni korist, ki je bila zanj izgovorjena, ali če jo pogodbenik prekliče, pripada korist pogodbeniku, razen če ni dogovorjeno ali če ne izhaja iz narave posla kaj drugega.

Obljuba dejanja tretjega

153. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Obljuba dana drugemu, da bo tretji nekaj storil ali opustil, ne veže tretjega, tisti, ki je to obljubil, pa odgovarja za morebitno škodo, ki jo drugi pretrpi zato, ker se tretji noče zavezati, da bo to storil ali opustil.

(2) Kdor obljubi, ne odgovarja, če je obljubil drugemu le to, da se bo pri tretjem zavzel, da bi se ta zavezal nekaj storiti ali opustiti, pa v tem primeru ni uspel kljub vsemu potrebnemu prizadevanju.

2. ODDELEK

Povzročitev škode

1. odsek

SPLOŠNA NAČELA

Podlage za odgovornost

154. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Kdor povzroči drugemu škodo, jo je dolžan povrniti, če ne dokaže, da je škoda nastala brez njegove krivde.

(2) Za škodo od stvari ali dejavnosti, iz katerih izvira večja škodna nevarnost za okolico, se odgovarja ne glede na krivdo.

(3) Za škodo ne glede na krivdo se odgovarja tudi v drugih z zakonom določenih primerih.

Škoda

155. člen

( se preneha uporabljati )

Škoda je zmanjšanje družbenih sredstev oziroma nekega premoženja (navadna škoda) in preprečitev njihovega povečanja (izgubljeni dobiček), pa tudi povzročitev telesnih ali duševnih bolečin ali strahu drugemu (negmotna škoda).

Zahteva, da se odstrani škodna nevarnost

156. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Vsak lahko zahteva od drugega, da odstrani vir nevarnosti, od katerega grozi njemu ali nedoločenemu številu oseb večja škoda, ter da se vzdrži dejavnosti, iz katere izvira vznemirjanje ali škodna nevarnost, če nastanka vznemirjanja ali škode ni mogoče preprečiti z ustreznimi ukrepi.

(2) Sodišče odredi na zahtevo zainteresirane osebe ustrezne ukrepe za preprečitev nastanka škode ali vznemirjanja ali odstranitev vira nevarnosti na stroške njegovega posestnika, če ta sam tega ne stori.

(3) Če nastane škoda pri opravljanju splošno koristne dejavnosti, za katero je dal dovoljenje pristojni organ, je mogoče zahtevati samo povrnitev škode, ki presega normalne meje.

(4) Vendar se lahko tudi v tem primeru zahtevajo družbeno opravičeni ukrepi za preprečitev nastanka škode ali za njeno zmanjšanje.

Zahteva za prenehanje s kršitvami pravice osebnosti

157. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Vsak ima pravico zahtevati od sodišča ali drugega pristojnega organa, da odredi prenehanje dejanja, s katerim se krši nedotakljivost človekove osebnosti, osebnega in družinskega življenja ali kakšna druga pravica njegove osebnosti.

(2) Sodišče oziroma drug pristojni organ lahko odredi, da kršitelj preneha z dejanjem, ker bo sicer moral plačati prizadetemu določen denarni znesek, odmerjen skupaj ali od časovne enote.

2. odsek

KRIVDNA ODGOVORNOST

Kdaj je podana krivda

158. člen

( se preneha uporabljati )

Krivda je podana, kadar oškodovalec povzroči škodo namenoma ali iz malomarnosti.

Neodgovorne osebe

159. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Kdor zaradi duševne bolezni ali slaboumnosti ali zaradi kakšnega drugega vzroka ni zmožen razsojati, ne odgovarja za škodo, ki jo povzroči drugemu.

(2) Kdor povzroči drugemu škodo v stanju prehodne nerazsodnosti, je zanjo odgovoren, razen če dokaže, da ni po svoji krivdi prišel v takšno stanje.

(3) Če je nekdo prišel v takšno stanje po tuji krivdi, odgovarja za škodo tisti, ki ga je v tako stanje spravil.

Odgovornost mladoletnika

160. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Mladoletnik do dopolnjenega sedmega leta ne odgovarja za škodo, ki jo povzroči.

(2) Mladoletnik od dopolnjenega sedmega do dopolnjenega štirinajstega leta ne odgovarja za škodo, razen če se dokaže, da je bil pri povzročitvi škode zmožen razsojati.

(3) Mladoletnik z dopolnjenimi štirinajstimi leti odgovarja po splošnih pravilih o odgovornosti za škodo.

Silobran, stiska, odvrnitev škode od drugega

161. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Kdor v silobranu povzroči škodo napadalcu, je ni dolžan povrniti, razen pri prekoračitvi silobrana.

(2) Če nekdo povzroči škodo v stiski, lahko oškodovanec zahteva odškodnino od tistega, ki je kriv za nastanek škodne nevarnosti, ali od tistih, od katerih je bila škoda odvrnjena, vendar od slednjih ne več, kot znaša korist, ki so jo imeli od tega.

(3) Kdor pretrpi škodo pri tem, ko odvrača od drugega škodno nevarnost, ima pravico zahtevati od njega povrnitev tiste škode, kateri se je smotrno izpostavil.

Dovoljena samopomoč

162. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Kdor pri dovoljeni samopomoči povzroči škodo tistemu, ki je povzročil potrebo po samopomoči, je ni dolžan povrniti.

(2) Z dovoljeno samopomočjo je mišljena pravica vsakogar, da odvrne kršitev pravice, ko grozi neposredna nevarnost, če je takšna zaščita nujna in če način odvračanja kršitve ustreza okoliščinam, v katerih nastaja nevarnost.

Privolitev oškodovanca

163. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Kdor v svojo škodo dovoli drugemu, da ta nekaj stori, ne more zahtevati od njega povrnitve škode, ki mu jo je s tem povzročil.

(2) Nična je izjava, s katero je oškodovanec privolil, da mu nekdo stori škodo z dejanjem, ki je po zakonu prepovedano.

3. odsek

ODGOVORNOST ZA DRUGEGA

Umobolni in slaboumni

164. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Za škodo, ki jo povzroči oseba, ki zaradi umobolnosti ali slaboumnosti ali zaradi kakšnih drugih vzrokov ni zmožna razsojati, odgovarja tisti, ki jo je po zakonu ali po odločbi pristojnega organa ali po pogodbi dolžan nadzorovati.

(2) Odgovornosti pa je lahko prost, če dokaže, da je opravljal dolžno nadzorstvo ali da bi bila škoda nastala tudi pri skrbnem nadzorstvu.

Odgovornost staršev

165. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Starši odgovarjajo za škodo, ki jo povzroči drugemu njihov otrok do dopolnjenega sedmega leta, ne glede na svojo krivdo.

(2) Odgovornosti so prosti, če so podani razlogi za izključitev odgovornosti po pravilih o odgovornosti ne glede na krivdo.

(3) Starši ne odgovarjajo, če je škoda nastala medtem, ko je bil otrok zaupan drugemu, in če je ta zanjo odgovoren.

(4) Starši odgovarjajo za škodo, katero povzroči drugemu njihov mladoletni otrok, ki je dopolnil sedem let, razen če dokažejo, da je škoda nastala brez njihove krivde.

Solidarna odgovornost

166. člen

( se preneha uporabljati )

Če odgovarja poleg staršev za škodo tudi otrok, je njihova odgovornost solidarna.

Odgovornost drugih za mladoletnika

167. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Za škodo, ki jo drugemu povzroči mladoletnik medtem, ko je pod nadzorstvom skrbnika, šole ali druge ustanove, odgovarja skrbnik, šola oziroma druga ustanova, razen če dokažejo, da so opravljali nadzorstvo na tak način, kot so bili dolžni, ali da bi škoda nastala tudi pri skrbnem nadzorstvu.

(2) Če odgovarja za škodo tudi mladoletnik, je odgovornost solidarna.

Posebna odgovornost staršev

168. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Če nadzorstvo nad mladoletno osebno ni dolžnost staršev, temveč koga drugega, ima oškodovanec pravico zahtevati odškodnino od staršev, če je škoda nastala zaradi slabe vzgoje mladoletnika, slabih zgledov ali grdih navad, ki so mu jih dali starši, ali če se tudi sicer škoda lahko pripiše njihovi krivdi.

(2) Če je tisti, ki ima v tem primeru dolžnost nadzorstva, oškodovancu plačal odškodnino, ima pravico zahtevati od staršev, naj mu povrnejo plačani znesek.

Odgovornost iz pravičnosti

169. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Če gre za škodo, katero je povzročila oseba, ki zanjo ni odgovorna, pa odškodnine ni mogoče dobiti od tistega, ki bi jo bil moral nadzorovati, lahko sodišče naloži oškodovalcu povrnitev vse škode ali njenega dela, kadar to terja pravičnost, zlasti glede na gmotno stanje oškodovalca in oškodovanca.

(2) Če je škodo povzročil za razsojanje zmožen mladoletnik, ki pa je ne more povrniti, sme sodišče, kadar to terja pravičnost, zlasti glede na gmotno stanje staršev in oškodovanca, naložiti staršem, da morajo v celoti ali deloma povrniti škodo, čeprav zanjo niso krivi.

4. odsek

ODGOVORNOST ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA IN DRUGIH PRAVNIH OSEB NASPROTI TRETJIM

Odgovornost organizacij združenega dela

170. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Za škodo, ki jo povzroči delavec pri delu ali v zvezi z delom tretji osebi, odgovarja organizacija združenega dela, v kateri je delavec delal takrat, ko je bila škoda povzročena, razen če dokaže, da je delavec v danih okoliščinah ravnal tako, kot je bilo treba.

(2) Oškodovanec ima pravico zahtevati povrnitev škode tudi neposredno od delavca, če je ta škodo povzročil namenoma.

(3) Določba prvega odstavka tega člena ne posega v pravila o odgovornosti za škodo, ki izvira od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti.

Odgovornost drugih oseb

171. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Določbe prejšnjega člena se uporabljajo tudi za druge pravne osebe in osebe, ki z osebnim delom samostojno opravljajo dejavnost, glede odgovornosti za škodo, katero pri delu ali v zvezi z delom povzročijo delavci, ki delajo pri njih.

(2) Kdor je oškodovancu povrnil škodo, ki jo je povzročil delavec namenoma ali iz hude (velike) malomarnosti, ima pravico zahtevati od delavca povrnitev izplačanega zneska.

(3) Ta pravica zastara v šestih mesecih od dneva, ko je bila odškodnina izplačana.

Odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ

172. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Pravna oseba odgovarja za škodo, ki jo njen organ povzroči tretji osebi pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem svojih funkcij.

(2) Če za posamezen primer zakon ne določa kaj drugega, ima pravna oseba pravico do odškodnine od tistega, ki je škodo zakrivil namenoma ali iz hude malomarnosti.

(3) Ta pravica zastara v šestih mesecih od dneva, ko je bila odškodnina izplačana.

5. odsek

ODGOVORNOST ZA ŠKODO OD NEVARNE STVARI ALI NEVARNE DEJAVNOSTI

I. SPLOŠNE DOLOČBE

Domneva vzročnosti

173. člen

( se preneha uporabljati )

Za škodo, nastalo v zvezi z nevarno stvarjo oziroma nevarno dejavnostjo, se šteje, da izvira iz te stvari oziroma te dejavnosti, razen če se dokaže, da ta ni bila vzrok.

Kdo odgovarja za škodo

174. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Za škodo od nevarne stvari odgovarja njen imetnik, za škodo od nevarne dejavnosti pa tisti, ki se z njo ukvarja.

(2) Za imetnika se šteje lastnik stvari, pa tudi družbena pravna oseba, ki ima pravico razpolaganja oziroma kateri je stvar dana v začasno uporabo.

Protipraven odvzem nevarne stvari imetniku

175. člen

( se preneha uporabljati )

Če je bila imetniku na protipraven način odvzeta nevarna stvar, tedaj za škodo, ki iz nje izvira, ne odgovarja on, temveč tisti, ki mu je nevarno stvar vzel, razen če ni imetnik za to odgovoren.

Izročitev stvari tretjemu

176. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Namesto imetnika stvari odgovarja, enako kot on, tisti, ki mu je imetnik zaupal stvar v uporabo, ali tisti, ki je sicer dolžan stvar nadzorovati, ni pa pri njem na delu.

(2) Vendar odgovarja poleg njega tudi imetnik stvari, če je škoda posledica kakšne skrite napake ali skrite lastnosti stvari, na katero ga imetnik ni opozoril.

(3) V tem primeru ima odgovorna oseba, ki je oškodovancu plačala odškodnino, pravico zahtevati njen celoten znesek od imetnika.

(4) Imetnik, ki je nevarno stvar zaupal osebi, ki ni bila usposobljena ali upravičena z njo ravnati, je odgovoren za škodo, ki nastane od nje.

Oprostitev odgovornosti

177. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Imetnik je prost odgovornosti, če dokaže, da izvira škoda iz kakšnega vzroka, ki je bil izven stvari in njegovega učinka ni bilo mogoče pričakovati, se mu izogniti ali ga odvrniti.

(2) Imetnik stvari je prost odgovornosti tudi, če dokaže, da je škoda nastala izključno zaradi dejanja oškodovanca ali koga tretjega, ki ga ni mogel pričakovati in se njegovim posledicam ne izogniti ali jih odstraniti.

(3) Imetnik je deloma prost odgovornosti, če je oškodovanec deloma kriv za škodo.

(4) Če je za škodo deloma kriv kdo tretji, odgovarja ta zanjo oškodovancu solidarno z imetnikom stvari, dolžan pa jo je poravnati v sorazmerju s svojo krivdo.

(5) Oseba, s katero si je imetnik pomagal pri rabi stvari, se ne šteje za tretjega.

II. ODGOVORNOST PRI NESREČI, KI JO POVZROČIJO PREMIKAJOČA SE MOTORNA VOZILA

178. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Pri nesreči premikajočih se motornih vozil, ki je bila povzročena po izključni krivdi enega imetnika, se uporabljajo pravila o krivdni odgovornosti.

(2) Če je krivda obojestranska, odgovarja vsak imetnik za vso škodo, ki sta jo pretrpela, v sorazmerju s stopnjo svoje krivde.

(3) Če ni kriv nobeden, odgovarjata imetnika po enakih delih, razen če pravičnost ne zahteva kaj drugega.

(4) Za škodo, ki jo pretrpijo drugi, odgovarjata imetnika motornih vozil solidarno.

III. ODGOVORNOST PROIZVAJALCA STVARI Z NAPAKO

179. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Kdor da v promet kakšno stvar, ki jo je izdelal, ki pa pomeni zaradi kakšne napake, za katero ni vedel, škodno nevarnost za osebe ali stvari, odgovarja za morebitno škodo, ki nastane zaradi take napake.

(2) Proizvajalec odgovarja tudi za nevarne lastnosti stvari, če ni ukrenil vsega, kar je potrebno, da škodo, ki jo je mogel pričakovati, prepreči z opozorilom, varno embalažo ali kakšnim drugim ustreznim ukrepom.

6. odsek

POSEBNI PRIMERI ODGOVORNOSTI

Odgovornost zaradi terorističnih dejanj, javnih demonstracij ali manifestacij

180. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Za škodo, nastalo s smrtjo, telesno poškodbo ali poškodovanjem oziroma uničenjem premoženja fizične osebe kot posledico nasilnih ali terorističnih dejanj ter ob javnih demonstracijah in manifestacijah, odgovarja družbenopolitična skupnost, katere organi bi jo bili po veljavnih predpisih morali preprečiti.

(2) Organizatorji, udeleženci, napeljevalci in pomagači pri nasilnih ali terorističnih dejanjih, javnih demonstracijah in manifestacijah, ki merijo na to, da bi se izpodkopala z ustavo določena družbena ureditev, nimajo pravice do povrnitve škode iz tega naslova.

(3) Družbenopolitična skupnost ima pravico in obveznost, da zahteva povrnitev izplačanega zneska od tistega, ki je škodo povzročil.

(4) Ta pravica zastara v rokih, ki so predpisani za zastaranje odškodninskih terjatev.

Odgovornost organizatorja prireditve

181. člen

( se preneha uporabljati )

Organizator shoda večjega števila ljudi v zaprtem prostoru ali na prostem odgovarja za škodo, nastalo s smrtjo ali telesno poškodbo, ki jo kdo pretrpi zaradi izrednih okoliščin, ki lahko nastanejo ob takih priložnostih, kot je gibanje množic, splošen nered in podobno.

Odgovornost zaradi opustitve nujne pomoči

182. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Kdor brez nevarnosti zase ne pomaga nekomu, čigar življenje ali zdravje je očitno ogroženo, odgovarja za škodo, ki iz tega nastane, če bi jo glede na okoliščine primera moral predvideti.

(2) Če to terja pravičnost, lahko sodišče takšno osebo oprosti povrnitve škode.

Odgovornost v zvezi z obveznostjo sklenitve pogodbe

183. člen

( se preneha uporabljati )

Kdor je po zakonu dolžan skleniti neko pogodbo, mora povrniti škodo, če na zahtevo zainteresirane osebe take pogodbe nemudoma ne sklene.

Odgovornost v zvezi z opravljanjem poslov splošnega pomena

184. člen

( se preneha uporabljati )

Organizacije, ki opravljajo komunalno ali drugo podobno dejavnost splošnega pomena, odgovarjajo za škodo, če brez utemeljenega razloga nehajo opravljati ali neredno opravljajo svoje storitve.

7. odsek

POVRNITEV ŠKODE

I. POVRNITEV GMOTNE ŠKODE

Vzpostavitev prejšnjega stanja in denarna odškodnina

185. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Odgovorna oseba je dolžna vzpostaviti stanje, ki je bilo, preden je škoda nastala.

(2) Če vzpostavitev prejšnjega stanja škode ne odpravi popolnoma, je odgovorna oseba dolžna dati za ostanek škode denarno odškodnino.

(3) Kadar vzpostavitev prejšnjega stanja ni mogoča ali kadar je sodišče mnenja da ni nujno, da bi to storila odgovorna oseba, odloči, da mora ta izplačati oškodovancu ustrezno vsoto kot odškodnino.

(4) Sodišče prisodi oškodovancu denarno odškodnino, če jo ta zahteva, razen če okoliščine danega primera opravičujejo vzpostavitev prejšnjega stanja.

Kdaj zapade odškodninska obveznost

186. člen

( se preneha uporabljati )

Odškodninska obveznost se šteje za zapadlo od trenutka nastanka škode.

Odškodnina za uničeno stvar, odvzeto na nedovoljen način

187. člen

( se preneha uporabljati )

Če bi bila stvar, ki je bila na nedovoljen način odvzeta imetniku, uničena zaradi višje sile, je odgovorna oseba dolžna dati zanjo denarno odškodnino.

Odškodnina v obliki denarne rente

188. člen

( se preneha uporabljati )

(1) V primeru smrti, telesne poškodbe ali okvare zdravja ima odškodnina praviloma obliko denarne rente, dosmrtne ali za določen čas.

(2) Denarna renta, prisojena kot odškodnina, se plačuje mesečno vnaprej, če sodišče ne določi kaj drugega.

(3) Upnik ima pravico zahtevati potrebno zavarovanje za izplačevanje rente, razen če to glede na okoliščine primera ne bi bilo opravičljivo.

(4) Če dolžnik ne da zavarovanja, ki ga določi sodišče, ima upnik pravico zahtevati, naj mu namesto rente izplača enkratno vsoto; ta se odmeri glede na višino rente in verjetno trajanje upnikovega življenja, z odbitkom ustreznih obresti.

(5) Iz resnih razlogov lahko upnik tudi v drugih primerih zahteva, takoj ali pozneje, naj mu dolžnik namesto rente izplača enkratno vsoto.

II. OBSEG POVRNITVE GMOTNE ŠKODE

Navadna škoda in izgubljeni dobiček

189. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Oškodovanec ima pravico tako do povrnitve navadne škode kot tudi do povrnitve izgubljenega dobička.

(2) Povračilo škode se odmerja po cenah ob izdaji sodne odločbe, razen če zakon ne odreja kaj drugega.

(3) Pri oceni izgubljenega dobička se upošteva dobiček, ki bi ga bilo mogoče utemeljeno pričakovati glede na normalen tek stvari ali glede na posebne okoliščine, ki pa ga zaradi oškodovalčevega dejanja ali opustitve ni bilo mogoče doseči.

(4) Če je bila stvar uničena ali poškodovana z naklepnim kaznivim dejanjem, lahko sodišče odmeri odškodnino glede na vrednost, ki jo je imela stvar za oškodovanca.

Popolna odškodnina

190. člen

( se preneha uporabljati )

Sodišče, ki upošteva tudi okoliščine, nastale po povzročitvi škode, prisodi oškodovancu odškodnino v znesku, ki je potreben, da postane njegov gmotni položaj takšen, kakršen bi bil, če ne bi bilo škodljivega dejanja ali opustitve.

Zmanjšanje odškodnine

191. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Sodišče, ki upošteva gmotno stanje oškodovanca, lahko obsodi odgovorno osebo, da izplača temu manjšo odškodnino, kot znaša škoda, če škoda ni bila povzročena namenoma in tudi ne iz hude malomarnosti, odgovorna oseba pa je šibkega premoženjskega stanja in bi jo plačilo popolne odškodnine spravilo v pomanjkanje.

(2) Če je oškodovalec povzročil škodo, ko je kaj delal v oškodovančevo korist, lahko sodišče odmeri manjšo odškodnino; pri tem upošteva skrbnost, ki jo kaže oškodovalec v lastnih stvareh.

Deljena odgovornost

192. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Oškodovanec, ki je tudi sam kriv, da je nastala škoda ali da je bila škoda večja, kot bi bila sicer, ima pravico samo do sorazmerno zmanjšane odškodnine.

(2) Kadar ni mogoče ugotoviti, kateri del škode je posledica oškodovančevega dejanja, prisodi sodišče odškodnino ob upoštevanju okoliščin primera.

III. POSEBEJ O POVRNITVI GMOTNE ŠKODE V PRIMERU SMRTI, TELESNE POŠKODBE IN OKVARE ZDRAVJA

Izgubljeni zaslužek ter stroški za zdravljenje in pogreb

193. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Kdor povzroči, da nekdo umre, mora povrniti običajne stroške za njegov pogreb.

(2) Povrniti mora tudi stroške za njegovo zdravljenje zaradi zadobljenih poškodb in druge potrebne stroške v zvezi z zdravljenjem, ter zaslužek, izgubljen zaradi nezmožnosti za delo.

Pravica osebe, ki jo je umrli preživljal

194. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Oseba, ki jo je umrli preživljal ali redno podpiral, in oseba, ki je imela po zakonu pravico zahtevati od njega preživljanje, ima pravico do povračila škode, ki jo trpi zaradi izgubljenega preživljanja oziroma izgubljene podpore.

(2) Ta škoda se ji vrača s plačevanjem denarne rente; njen znesek se odmeri glede na vse okoliščine primera, ne more pa biti večji od tistega, kar bi oškodovanec dobival od umrlega, če bi bil ostal živ.

Povrnitev škode v primeru telesne poškodbe ali prizadetega zdravja

195. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Kdor prizadene drugemu telesno poškodbo ali prizadene njegovo zdravje, mu mora povrniti stroške v zvezi z zdravljenjem in druge potrebne stroške, ki so s tem v zvezi, ter zaslužek, izgubljen zaradi nezmožnosti za delo med zdravljenjem.

(2) Če poškodovani zaradi popolne ali delne nezmožnosti za delo izgubi zaslužek ali so njegove potrebe trajno povečane, ali pa so možnosti za njegov nadaljnji razvoj in napredovanje uničene ali zmanjšane, mu mora odgovorna oseba plačevati določeno denarno rento kot povračilo za to škodo.

Sprememba prisojene odškodnine

196. člen

( se preneha uporabljati )

Sodišče lahko na zahtevo oškodovanca za naprej poveča rento, lahko pa jo na zahtevo oškodovalca zmanjša ali odpravi, če se znatneje spremenijo okoliščine, ki jih je imelo pred očmi ob izdaji prejšnje odločbe.

Neprenosnost pravic

197. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Pravice do odškodnine v obliki denarne rente zaradi smrti bližnjega ali zaradi telesne poškodbe ali okvare zdravja ni mogoče prenesti na drugega.

(2) Zapadli zneski odškodnine se lahko prenesejo na drugega, če je bil odškodninski znesek določen s pismenim sporazumom med strankama ali s pravnomočno sodno odločbo.

IV. POSEBEJ O POVRNITVI GMOTNE ŠKODE PRI ŽALITVI ČASTI IN ŠIRJENJU NERESNIČNIH TRDITEV

198. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Kdor žali čast drugega in kdor zatrjuje ali raznaša neresnične trditve o preteklosti, znanju ali sposobnosti drugega ali o čem drugem, čeprav ve ali bi moral vedeti, da so neresnične, in mu s tem povzroči gmotno škodo, jo mora povrniti.

(2) Vendar ne odgovarja za povzročeno škodo, kdor sporoči o drugem kaj neresničnega, ne da bi vedel, da je neresnično, če je sam ali tisti, kateremu je to sporočil, imel pri tem resen interes.

V. POVRNITEV NEGMOTNE ŠKODE

Objava sodbe ali popravka

199. člen

( se preneha uporabljati )

Če gre za kršitev osebnostne pravice, lahko sodišče odredi na stroške oškodovalca objavo sodbe oziroma popravka ali odredi, da mora oškodovalec preklicati izjavo, s katero je storil kršitev, ali kaj drugega, s čimer je mogoče doseči namen, ki se doseže z odškodnino.

Denarna odškodnina

200. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Za pretrpljene telesne bolečine, za pretrpljene duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, skaženosti, razžalitve dobrega imena in časti ali okrnitve svobode ali pravice osebnosti ali smrti bližnjega in za strah prisodi sodišče, če spozna da okoliščine primera, zlasti pa stopnja bolečin in strahu ter njihovo trajanje, to opravičujejo, pravično denarno odškodnino, neodvisno od povračila gmotne škode, pa tudi če gmotne škode ni.

(2) Pri odločanju o zahtevku za povrnitev negmotne škode ter pri odmeri odškodnine gleda sodišče na pomen prizadete dobrine in namen te odškodnine, pa tudi na to, da ne bi šla na roko težnjam, ki niso združljive z njeno naravo in družbenim namenom.

Osebe, ki imajo v primeru smrti ali težke invalidnosti pravico do denarne odškodnine

201. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Če nekdo umre, lahko sodišče prisodi njegovim ožjim družinskim članom (zakonec, otroci in starši) pravično denarno odškodnino za njihove duševne bolečine.

(2) Takšno odškodnino je mogoče prisoditi tudi bratom in sestram, če je med njimi in umrlim obstajala trajnejša življenjska skupnost.

(3) V primeru posebno težke invalidnosti kakšne osebe lahko sodišče prisodi njenemu zakoncu, otrokom in staršem pravično denarno odškodnino za njihove duševne bolečine.

(4) Odškodnino iz prvega in tretjega odstavka tega člena lahko prisodi sodišče tudi nezakonskemu tovarišu, če je obstajala med njim in umrlim oziroma poškodovancem trajnejša življenjska skupnost.

Zadoščenje v posebnih primerih

202. člen

( se preneha uporabljati )

Pravico do pravične denarne odškodnine zaradi pretrpljenih duševnih bolečin ima oseba, ki je bila s prevaro, silo ali zlorabo kakšnega razmerja podrejenosti ali odvisnosti zapeljana h kaznivemu spolnemu občevanju ali kaznivemu nečistovanju, kot tudi oseba, proti kateri je bilo storjeno kakšno drugo kaznivo dejanje zoper dostojanstvo osebnosti ali moralo.

Povrnitev bodoče škode

203. člen

( se preneha uporabljati )

Sodišče prisodi na zahtevo oškodovanca odškodnino tudi za bodočo negmotno škodo, če je po normalnem teku stvari gotovo, da bo škoda trajala tudi v bodočnosti.

Dedovanje in odstop terjatve za povrnitev negmotne škode

204. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Terjatev za povrnitev negmotne škode preide na dediče samo, če je bila priznana s pravnomočno odločbo ali pismenim sporazumom.

(2) Pod enakimi pogoji je lahko ta terjatev predmet odstopa, pobota in prisilne izvršbe.

Deljena odgovornost in zmanjšanje odškodnine

205. člen

( se preneha uporabljati )

Določbe o deljeni odgovornosti in zmanjšanju odškodnine, ki veljajo za gmotno škodo, se smiselno uporabljajo tudi za negmotno škodo.

8. odsek

ODGOVORNOST VEČ OSEB ZA ISTO ŠKODO

Solidarna odgovornost

206. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Za škodo, ki jo je povzročilo več oseb skupaj, odgovarjajo vsi udeleženci solidarno.

(2) Napeljevalec in pomagač ter tisti, ki je pomagal, da se odgovorne osebe ne bi odkrile, odgovarjajo solidarno z njimi.

(3) Solidarno odgovarjajo za povzročeno škodo tudi tisti, ki so jo povzročili, delali pa neodvisno drug od drugega, če ni mogoče ugotoviti njihovih deležev pri povzročeni škodi.

(4) Kadar ni dvoma, da je škodo povzročila neka izmed dveh ali več določenih oseb, ki so na neki način med seboj povezane, ni pa mogoče ugotoviti, katera od njih jo je povzročila, odgovarjajo te osebe solidarno.

Solidarna odgovornost naročnika in izvajalca del

207. člen

( se preneha uporabljati )

Naročnik in izvajalec del na nepremičnini odgovarjata solidarno tretjemu za škodo, ki sta mu jo povzročila v zvezi z izvajanjem teh del.

Regres plačnika

208. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Solidarni dolžnik, ki plača več, kot pa znaša njegov delež v škodi, lahko zahteva od vsakega drugih dolžnikov, da mu povrne tisto, kar je plačal zanj.

(2) Koliko znaša delež vsakega posameznega dolžnika, določi sodišče glede na težo njegove krivde in težo posledic, ki so sledile iz njegovega delovanja.

(3) Če ni mogoče ugotoviti deležev dolžnikov, pade na vsakega enak delež, razen če zahteva pravičnost v danem primeru drugačno odločitev.

9. odsek

PRAVICA OŠKODOVANCA PO ZASTARANJU PRAVICE ZAHTEVATI ODŠKODNINO

209. člen

( se preneha uporabljati )

Po zastaranju pravice zahtevati odškodnino lahko oškodovanec zahteva od odgovorne osebe po pravilih, ki veljajo v primeru neupravičene pridobitve, naj mu odstopi tisto, kar je dobila z dejanjem, s katerim je bila povzročena škoda.

3. ODDELEK

Neupravičena pridobitev

1. odsek

SPLOŠNO PRAVILO

210. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Če je družbeno sredstvo, ki ga upravljajo delavci oziroma drugi delovni ljudje v določeni družbeni pravni osebi, na kakršenkoli način prešlo med družbena sredstva, ki jih upravljajo delavci oziroma drugi delovni ljudje v drugi družbeni pravni osebi, ali med premoženje neke osebe, pa ta prehod nima podlage v nekem samoupravnem sporazumu ali v nekem drugem pravnem poslu ali v zakonu, ga mora pridobitelj vrniti, če je to mogoče, sicer pa nadomestiti vrednost dosežene koristi.

(2) Določba prejšnjega odstavka se smiselno uporablja, če je kakšen del premoženja neke osebe na kakršenkoli način prešel med družbena sredstva, ki jih upravljajo delavci oziroma drugi delovni ljudje v družbeni pravni osebi, ali med premoženje neke druge osebe, pa ta prehod nima podlage v samoupravnem sporazumu ali v nekem drugem pravnem poslu ali v zakonu.

(3) S prehodom družbenega sredstva oziroma premoženja je mišljena tudi pridobitev koristi z izvršitvijo dejanja.

(4) Obveznost vrnitve oziroma nadomestitve vrednosti nastane tudi, če kdo nekaj prejme glede na podlago, ki se ni uresničila ali je pozneje odpadla.

2. odsek

PRAVILA VRAČANJA

Kdaj se ne more zahtevati vrnitev

211. člen

( se preneha uporabljati )

Kdor kaj plača, čeprav ve, da ni dolžan, nima pravice zahtevati nazaj, razen če si je pridržal pravico zahtevati nazaj ali če je plačal, da bi se izognil sili.

Dvakratno plačilo dolga

212. člen

( se preneha uporabljati )

Kdor je isti dolg plačal dvakrat, pa čeprav enkrat tudi na podlagi izvršilnega naslova, ima pravico zahtevati nazaj po splošnih pravilih o neupravičeni pridobitvi.

Izpolnitev kakšne naravne obveznosti ali kakšne moralne ali družbene dolžnosti

213. člen

( se preneha uporabljati )

Ni mogoče zahtevati nazaj tistega, kar je bilo dano ali storjeno, da bi bila izpolnjena kakšna naravna obveznost ali kakšna moralna ali družbena dolžnost.

Obseg vrnitve

214. člen

( se preneha uporabljati )

Kadar se vrača tisto, kar je bilo neupravičeno pridobljeno, je treba vrniti plodove in plačati zamudne obresti, in sicer, če je bil pridobitelj nepošten, od dneva pridobitve, drugače pa od dneva vložitve zahtevka.

Povrnitev stroškov

215. člen

( se preneha uporabljati )

Pridobitelj ima pravico povračila potrebnih in koristnih stroškov; če pa je bil nepošten, mu pripadajo koristni stroški samo do zneska, ki pomeni povečanje vrednosti ob vrnitvi.

Kdaj je mogoče prejeto obdržati

216. člen

( se preneha uporabljati )

Ni mogoče zahtevati nazaj neutemeljeno plačanih zneskov odškodnine zaradi telesne poškodbe, prizadetega zdravja ali smrti, če so bili plačani poštenemu prejemniku.

Uporaba stvari v tujo korist

217. člen

( se preneha uporabljati )

Če je nekdo uporabil svojo ali tujo stvar v korist tretjega in ni pogojev za uporabo pravila o poslovodstvu brez naročila, je tretji dolžan vrniti stvar, če to ni mogoče, pa nadomestiti njeno vrednost.

Izdatek za drugega

218. člen

( se preneha uporabljati )

Kdor za drugega kaj potroši ali stori zanj kaj drugega, kar bi bil ta po zakonu dolžan storiti, ima pravico zahtevati od njega povračilo.

Uporaba tuje stvari v svojo korist

219. člen

( se preneha uporabljati )

Če je nekdo tujo stvar uporabil v svojo korist, lahko imetnik ne glede na pravico do odškodnine, in tudi če te pravice nima, zahteva od njega, naj mu nadomesti korist, ki jo je imel od uporabe.

4. ODDELEK

Poslovodstvo brez naročila

1. odsek

SPLOŠNO PRAVILO

220. člen

( se preneha uporabljati )

Tujega posla se sme nekdo nepoklicano lotiti samo, če ga ni mogoče odložiti, ker bi sicer nastala škoda ali bi bila zamujena očitna korist.

2. odsek

OBVEZNOSTI IN PRAVICE POSLOVODJE BREZ NAROČILA

Obveznosti poslovodje brez naročila

221. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Poslovodja brez naročila mora čimprej je mogoče obvestiti o svojem ravnanju tistega, čigar posel opravlja, in nadaljevati začeti posel, kolikor mu je to razumno mogoče, dokler ta ne more prevzeti skrbi zanj.

(2) Po končanem poslu mora dati račun in prepustiti tistemu, čigar posel je opravljal, vse, kar si je z njim pridobil.

(3) Če ni z zakonom določeno kaj drugega, ima poslovodja brez naročila obveznosti prevzemnika naročila.

Dolžna skrbnost in odgovornost

222. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Pri opravljanju tujega posla se mora poslovodja brez naročila ravnati po dejanskih ali verjetnih namenih in potrebah tistega, čigar posel opravlja.

(2) Dolžan je ravnati kot dober gospodarstvenik oziroma kot dober gospodar.

(3) Glede na okoliščine, v katerih se je nekdo nepoklicano lotil tujega posla, lahko sodišče zmanjša njegovo odgovornost ali ga popolnoma oprosti odgovornosti za malomarnost.

(4) Za odgovornost poslovno nesposobnega poslovodje brez naročila veljajo pravila o njegovi pogodbeni in izvenpogodbeni odgovornosti.

Pravice poslovodje brez naročila

223. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Poslovodja brez naročila, ki je v vsem ravnal, kot je treba, in delal tisto, kar so terjale okoliščine, ima pravico zahtevati, da ga tisti, čigar posel je opravljal, oprosti vseh obveznosti, ki jih je zaradi tega posla prevzel nase, da prevzame vse obveznosti, ki jih je sklenil v njegovem imenu, ter mu povrne vse potrebne in koristne izdatke in pa pretrpljeno škodo, celo če pričakovani uspeh ni bil dosežen.

(2) Če je odvrnil škodo od tistega, čigar posel je opravljal, ali mu je pridobil korist, ki v vsem ustreza njegovim namenom in potrebam, mu gre tudi primerno plačilo za trud.

Opravljanje tujih poslov z namenom drugemu pomagati

224. člen

( se preneha uporabljati )

Kdor opravlja tuj posel z namenom drugemu pomagati, pri tem pa niso izpolnjeni pogoji za poslovodstvo brez naročila, ima pravico do povračila stroškov, ki jih je imel, vendar največ toliko, kolikor znaša korist, ki jo je drugi dosegel.

Odnašanje dodatkov

225. člen

( se preneha uporabljati )

Vsak poslovodja brez naročila ima pravico odnesti stvari, s katerimi je povečal tuje premoženje, za katere pa izdatkov ni dobil povrnjenih, če jih je mogoče ločiti, ne da bi se poškodovala stvar, kateri so bile dodane; tisti, v čigar posle se je vmešal, pa lahko obdrži te dodatke, če hoče in če mu povrne njihovo sedanjo vrednost, vendar največ do zneska dejanskih izdatkov.

3. odsek

OPRAVLJANJE TUJIH POSLOV KLJUB PREPOVEDI

226. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Kdor se vtakne v tuj posel kljub prepovedi tistega, čigar posla se je lotil, in je za prepoved vedel ali bi bil moral vedeti, nima pravic, ki jih ima poslovodja brez naročila.

(2) Odgovoren je za škodo, ki jo je povzročil z vmešavanjem v tuje posle, celo če je nastala brez njegove krivde.

(3) Če pa je prepoved opravljanja posla v nasprotju z zakonom ali moralo, posebno pa če je nekdo prepovedal, da bi drug izpolnil kakšno njegovo zakonsko obveznost, ki je ni mogoče odložiti, veljajo splošna pravila o poslovodstvu brez naročila.

4. odsek

NEPRISTNO POSLOVODSTVO

227. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Kdor opravlja tuj posel z namenom, da obdrži zase dosežene koristi, čeprav ve, da je posel tuj, mora na zahtevo tistega, čigar posel je opravljal, dati račun kot poslovodja brez naročila in mu izročiti vse dosežene koristi.

(2) Tisti, čigar posel je nekdo opravljal, lahko zahteva tudi vrnitev stvari v prejšnje stanje in še povrnitev škode.

5. odsek

ODOBRITEV

228. člen

( se preneha uporabljati )

Če tisti, čigar posel je nekdo opravljal, pozneje odobri tisto, kar je bilo opravljeno, se poslovodja brez naročila šteje za prevzemnika naročila, ki je od začetka delal po njegovem naročilu.

5. ODDELEK

Enostranska izjava volje

1. odsek

JAVNA OBLJUBA NAGRADE

Kdaj veže

229. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Z javnim razglasom dana obljuba nagrade tistemu, kdor opravi določeno dejanje, doseže kakšen uspeh ali se znajde v določeni situaciji, ali obljuba, dana pod kakšnim drugim pogojem, veže tistega, ki jo je dal, da jo mora izpolniti.

(2) Kdor obljubi nagrado ali vabi h kakšnemu nagradnemu tekmovanju, mora določiti rok za tekmovanje; če tega ne stori, ima vsak, ki se želi udeležiti tekmovanja, pravico zahtevati od sodišča, naj določi ustrezen rok.

Preklic obljube

230. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Obljuba se lahko prekliče tako, kot je bila dana, pa tudi z osebnim sporočilom; vendar ima tisti, ki je opravil dejanje, ni pa vedel in tudi ni moral vedeti, da je obljuba nagrade preklicana, pravico zahtevati obljubljeno nagrado, tisti, ki je imel do preklica izdatke, potrebne za dejanje iz javnega razglasa, pa pravico do njihovega povračila, razen če tisti, ki je obljubil nagrado, dokaže, da so bili izdatki zaman.

(2) Obljube nagrade ni mogoče preklicati, če je bil v razglasu določen rok za dejanje oziroma za obvestilo o doseženem uspehu ali o uresničitvi določene situacije.

Kdo ima pravico do nagrade

231. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Pravico do nagrade ima tisti, ki prvi opravi dejanje, za katero je bila nagrada obljubljena.

(2) Če je več oseb sočasno opravilo dejanje, gre vsaki enak del nagrade, razen če pravičnost ne zahteva drugačne delitve.

Primer razpisa

232. člen

( se preneha uporabljati )

(1) O podelitvi nagrade pri razpisu odloča organizator razpisa, ali pa ena ali več oseb, ki jih on določi.

(2) Če pa so v razpisnih pogojih ali v kakšnih splošnih predpisih, ki veljajo za določen razpis, postavljena pravila, po katerih naj bo podeljena nagrada, ima vsak udeleženec razpisa pravico zahtevati razveljavitev odločitve o podelitvi nagrade, če nagrada ni bila podeljena v skladu s temi pravili.

(3) Lastnino ali kakšno drugo pravico na delu, ki je bilo nagrajeno na razpisu, pridobi organizator razpisa samo, če je bilo to povedano v razglasu razpisa.

Prenehanje obveznosti

233. člen

( se preneha uporabljati )

Obveznost tistega, ki je nagrado obljubil, preneha, če mu v roku, ki je določen v razglasu, nihče ne sporoči, da je opravil dejanje, dosegel uspeh ali sploh izpolnil v javnem razglasu postavljene pogoje; če ni določil nobenega roka, pa po enem letu od razglasa.

2. odsek

VREDNOSTNI PAPIRJI

I. SPLOŠNE DOLOČBE

Pojem

234. člen

( se preneha uporabljati )

Vrednostni papir je pismena listina, s katero se izdajatelj zavezuje, da bo izpolnil na njej zapisano obveznost njenemu zakonitemu imetniku.

Bistvene sestavine

235. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Vrednostni papir mora imeti naslednje bistvene sestavine

1) označbo vrste vrednostnega papirja;

2) firmo oziroma naziv in sedež oziroma ime in stalno prebivališče izdajatelja vrednostnega papirja;

3) firmo oziroma naziv ali ime osebe, na katero se glasi, oziroma ki odreja, na koga se vrednostni papir glasi, ali označbo, da se vrednostni papir glasi na prinosnika;

4) natančno označeno obveznost izdajatelja, ki izhaja iz vrednostnega papirja;

5) kraj in datum izdaje vrednostnega papirja, pri tistih, ki so izdani v seriji, pa tudi njegovo serijsko številko;

6) podpis izdajatelja vrednostnega papirja oziroma faksimile podpisa izdajatelja vrednostnega papirja, izdanega v seriji.

(2) S posebnim zakonom so lahko za posamezne vrednostne papirje določene tudi druge bistvene sestavine.

(3) Listina, ki ne vsebuje katerekoli izmed bistvenih sestavin, ni vrednostni papir.

(4) V seriji izdani vrednostni papirji, ki ne vsebujejo katerekoli izmed bistvenih sestavin, nimajo pravnega učinka.

Na koga se lahko glasi vrednostni papir

236. člen

( se preneha uporabljati )

Vrednostni papir se lahko glasi na prinosnika, na ime ali po odredbi.

Nastanek obveznosti

237. člen

( se preneha uporabljati )

Obveznost iz vrednostnega papirja nastane v trenutku, ko izdajatelj izroči vrednostni papir upravičencu.

Posebni pogoji za izdajanje vrednostnih papirjev v seriji

238. člen

( se preneha uporabljati )

Poseben zakon določa še druge pogoje za izdajanje vrednostnih papirjev v seriji.

II. UVELJAVLJANJE PRAVIC

Komu gre pravica iz vrednostnega papirja

239. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Terjatev iz vrednostnega papirja je vezana na sam papir in gre njegovemu zakonitemu imetniku.

(2) Zakoniti imetnik vrednostnega papirja na prinosnika je prinosnik.

(3) Zakoniti imetnik vrednostnega papirja na ime ali po odredbi je tisti, na katerega se vrednostni papir glasi, oziroma tisti, na katerega je bil pravilno prenesen.

(4) Pošteni pridobitelj vrednostnega papirja na prinosnika postane njegov zakoniti imetnik in pridobi pravico do terjatve, ki je zapisana na njem, tudi če je vrednostni papir odšel iz rok izdajatelja oziroma prejšnjega imetnika brez njegove volje.

Kdo lahko zahteva izpolnitev

240. člen

( se preneha uporabljati )

Izpolnitev terjatve iz vrednostnega papirja lahko zahteva proti predložitvi le njegov zakoniti imetnik ali tisti, ki ga ta pooblasti.

III. PRENOS VREDNOSTNEGA PAPIRJA

Prenos pravice iz papirja na prinosnika

241. člen

( se preneha uporabljati )

Pravica iz vrednostnega papirja na prinosnika se prenaša z njegovo izročitvijo.

Prenos pravice iz papirja na ime

242. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Pravica iz vrednostnega papirja na ime se prenaša s cesijo.

(2) Poseben zakon lahko določa, da se pravica iz vrednostnega papirja na ime lahko prenaša tudi z indosamentom.

(3) Pravica iz vrednostnega papirja na ime se prenaša z zapisom firme oziroma naziva oziroma imena novega imetnika na samem papirju, s podpisom prenosnika in z vpisom prenosa v morebitni register vrednostnih papirjev, ki ga vodi izdajatelj.

Prenos pravice iz papirja po odredbi

243. člen

( se preneha uporabljati )

Pravica iz vrednostnega papirja po odredbi se prenaša z indosamentom.

Vrste indosamentov

244. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Indosament je lahko popoln, blanko in na prinosnika.

(2) Popolni indosament vsebuje izjavo o prenosu, firmo oziroma naziv ali ime osebe, na katero se pravica iz vrednostnega papirja prenaša (indosatar), in podpis prenosnika (indosant), lahko pa vsebuje tudi druge podatke (kraj in datum idr.).

(3) Blanko indosament vsebuje le podpis indosanta.

(4) Pri prenosu na prinosnika se namesto imena indosatarja zapiše beseda »prinosniku«.

(5) Indosament na prinosnika velja kot blanko indosament.

(6) Ničen je delni indosament.

Prenos pooblastila in prenos v zastavo

245. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Vrednostni papir se lahko prenese tudi kot prenos pooblastila oziroma kot prenos v zastavo.

(2) Pri prenosu pooblastila se zapiše klavzula: »vrednost v pooblastilu«, pri prenosu v zastavo pa: »vrednost v zastavo« ali kaj podobnega.

Učinek prenosa pravic

246. člen

( se preneha uporabljati )

(1) S prenosom pravic iz vrednostnega papirja pridobi novi imetnik vse pravice, ki jih je imel prejšnji imetnik.

(2) Prenos pravic iz vrednostnega papirja na ime, bodisi s cesijo ali z indosamentom, nima učinka nasproti izdajatelju, dokler ta ni pismeno obveščen o tem oziroma dokler ta prenos ni vpisan v morebitni register vrednostnih papirjev na ime, ki ga vodi izdajatelj.

(3) Cedent oziroma indosant ne odgovarja za neizpolnitev obveznosti izdajatelja, razen če zakon drugače določa ali če je nasprotno določilo zapisano na samem vrednostnem papirju.

Učinek prenosa pooblastila in prenosa v zastavo

247. člen

( se preneha uporabljati )

Imetnik vrednostnega papirja, ki je bil nanj prenesen kot »prenos pooblastila« ali kot prenos v zastavo«, lahko izvršuje vse pravice, ki iz njega izvirajo, vendar sme papir prenesti na drugega le kot prenos pooblastila.

Dokazovanje zakonitosti prenosa

248. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Zadnji indosatar dokazuje svojo pravico iz vrednostnega papirja z nepretrgano vrsto indosamentov.

(2) To pravilo se smiselno uporablja tudi za zadnjega cesionarja.

Prepoved prenosa

249. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Prenos vrednostnega papirja po odredbi z indosamentom se prepoveduje z izrazom: »ne po odredbi« ali s podobno klavzulo, ki ima enak pomen.

(2) Pravica iz vrednostnega papirja, za katerega je prenos z indosamentom prepovedan, se sme prenesti samo s cesijo.

(3) Prenos z indosamentom lahko prepovesta izdajatelj in indosant.

(4) S posebnim zakonom ali izjavo izdajatelja, zapisano na samem vrednostnem papirju na ime, se lahko prepove kakršenkoli njegov prenos.

IV. SPREMEMBE PRI VREDNOSTNIH PAPIRJIH

Spremembe, ki jih opravi izdajatelj

250. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Vrednostni papir na prinosnika ali po odredbi lahko izdajatelj na zahtevo in stroške imetnika spremeni v vrednostni papir na ime.

(2) Če spremembe ni izrecno prepovedal, lahko izdajatelj na zahtevo in stroške imetnika spremeni vrednostni papir na ime v vrednostni papir na prinosnika ali po odredbi.

Spremembe, ki jih opravi imetnik pri prenosu

251. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Vrednostni papir po odredbi sme indosant prenesti z indosamentom na prinosnika, če ni s posebnim zakonom drugače določeno.

(2) Vrednostni papir na ime sme cedent oziroma indosant prenesti le na določeno osebo.

(3) Vrednostni papir na prinosnika se lahko z indosamentom prenese tudi na določeno osebo.

Združitev in delitev vrednostnih papirjev

252. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Vrednostni papirji, izdani v seriji, se na zahtevo in stroške imetnika lahko združijo v enega ali več vrednostnih papirjev.

(2) Vrednostni papir se na zahtevo in stroške imetnika lahko razdeli na več vrednostnih papirjev manjšega zneska, ki pa ne smejo biti nižji od najnižjega apoena papirja, izdanega v tej seriji.

V. IZPOLNITEV OBVEZNOSTI IZ VREDNOSTNEGA PAPIRJA

Prenehanje obveznosti

253. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Obveznost iz vrednostnega papirja preneha, ko jo izdajatelj papirja izpolni zakonitemu imetniku.

(2) Terjatev iz vrednostnega papirja preneha tudi, če vrednostni papir pripade izdajatelju, razen če ni s posebnim zakonom drugače določeno.

(3) Pošteni izdajatelj vrednostnega papirja na prinosnika je z izpolnitvijo prinosniku prost obveznosti tudi takrat, ko ta ni njegov zakoniti imetnik.

Prepoved izpolnitve

254. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Če izdajatelj vrednostnega papirja na prinosnika ve ali bi moral vedeti, da prinosnik ni zakoniti imetnik papirja in da tudi nima njegovega pooblastila, mora odkloniti izpolnitev, sicer odgovarja za škodo.

(2) Izdajatelj vrednostnega papirja ne more veljavno izpolniti svoje obveznosti, če mu je pristojni organ to prepovedal ali če ve ali bi moral vedeti, da je uveden postopek za amortizacijo ali neveljavnost vrednostnega papirja.

Izplačilo obresti ali drugih donosov po izplačilu glavnice

255. člen

( se preneha uporabljati )

Dolžnik, ki je imetniku vrednostnega papirja izplačal glavnico, mora izplačati kupone obresti oziroma drugih donosov z istega papirja, predložene v izplačilo po izplačilu glavnice, če te terjatve niso zastarane.

Ugovori zoper zahtevek za izpolnitev obveznosti

256. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Zoper zahtevek imetnika vrednostnega papirja sme izdajatelj uveljavljati le tiste ugovore, ki zadevajo izdajo samega papirja, kot je ponaredba; nato ugovore, ki izhajajo iz vsebine samega papirja, kot so roki ali pogoji; končno ugovore, ki jih ima proti samemu imetniku papirja, kot so kompenzacija, pomanjkljivost z zakonom predpisanega postopka za pridobitev vrednostnega papirja in pomanjkanje pooblastila.

(2) Izdajatelj lahko uveljavlja zoper zahtevek imetnika, kateremu je izročil vrednostni papir, napake pravnega posla, na podlagi katerega je bil prenos opravljen, vendar teh napak ne more uveljavljati zoper zahtevek kakšnega poznejšega imetnika.

(3) Če pa je imetnik vrednostnega papirja ob prejemu papirja od svojega prednika vedel ali bi bil moral vedeti, da mu ta izroča vrednostni papir, da bi se izognil ugovoru, ki ga ima izdajatelj proti njemu, lahko izdajatelj uveljavlja ta ugovor tudi proti imetniku papirja.

(4) S posebnim zakonom so lahko določene tudi druge vrste ugovorov pri posameznih vrstah vrednostnih papirjev.

VI. IZKAZNI PAPIRJI IN ZNAKI

Izkazni papirji

257. člen

( se preneha uporabljati )

Za železniške vozovnice, gledališke in druge vstopnice, bone in druge podobne listine, ki vsebujejo določeno obveznost za njihovega izdajatelja, na katerih pa ni označen upnik in tudi ne izhaja iz njih ali iz okoliščin, v katerih so bile izdane, da jih ni mogoče odstopiti drugemu, se smiselno uporabljajo ustrezne določbe o vrednostnih papirjih.

Izkazni znaki

258. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Garderobni ali podobni znaki, ki so sestavljeni iz kosa papirja, kovine ali drugega materiala, na katerih je navadno vtisnjena številka ali navedeno število oddanih predmetov in ki navadno ne vsebujejo kaj določenega o obveznosti njihovega izdajatelja, so namenjeni le za to, da pokažejo, kdo je upnik v obveznem razmerju, pri katerega nastanku so bili izdani.

(2) Izdajatelj izkaznega znaka je prost obveznosti, če jo v dobri veri izpolni prinosniku; vendar za prinosnika ne velja domneva, da je on pravi upnik ali da je upravičen zahtevati izpolnitev, in mora v sporu to dokazati.

(3) Upnik lahko zahteva izpolnitev obveznosti, čeprav je izgubil izkazni znak.

(4) Glede drugega je treba v vsakem posameznem primeru upoštevati skupno voljo izdajatelja in prejemnika znaka, kot tudi tisto, kar je v navadi.

VII. DRUGE DOLOČBE

Zamenjava poškodovanega vrednostnega papirja

259. člen

( se preneha uporabljati )

Imetnik poškodovanega vrednostnega papirja, ki ni primeren za promet, njegovo pristnost in vsebino pa je mogoče natančno ugotoviti, je upravičen zahtevati nov vrednostni papir na enak znesek, vrniti pa mora poškodovani papir in povrniti stroške.

Amortizacija vrednostnega papirja

260. člen

( se preneha uporabljati )

Izgubljen vrednostni papir se lahko razglasi za neveljavnega (amortizira), le, če se glasi na ime ali po odredbi, razen če ni s posebnim zakonom drugače določeno.

Zastaranje terjatev iz vrednostnega papirja

261. člen

( se preneha uporabljati )

Za zastaranje terjatev iz vrednostnega papirja veljajo pravila o zastaranju, če poseben zakon ne določa drugače.

III. poglavje

UČINKI OBVEZNOSTI

1. ODDELEK

Upnikove pravice in dolžnikove obveznosti

1. odsek

PRAVICA DO POVRAČILA ŠKODE

I. SPLOŠNA PRAVILA

Izpolnitev obveznosti in posledice neizpolnitve

262. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Upnik v obveznostnem razmerju je upravičen zahtevati od dolžnika izpolnitev obveznosti, dolžnik pa jo je dolžan izpolniti pošteno v vsem, kot se glasi.

(2) Če dolžnik ne izpolni obveznosti ali zamudi z njeno izpolnitvijo, je upnik upravičen zahtevati tudi povrnitev škode, ki jo je zaradi tega pretrpel.

(3) Za škodo zaradi zamude z izpolnitvijo je odgovoren tudi dolžnik, kateremu je upnik dal primeren dodatni rok za izpolnitev.

(4) Dolžnik je odgovoren tudi za delno ali popolno nemožnost izpolnitve, čeprav zanjo ni kriv, če je nastopila potem, ko je prišel v zamudo, za katero odgovarja.

(5) Vendar je dolžnik prost odgovornosti za škodo, če dokaže, da bi bila stvar, ki je predmet obveznosti, naključno uničena, tudi če bi bil on svojo obveznost pravočasno izpolnil.

Oprostitev dolžnika odgovornosti

263. člen

( se preneha uporabljati )

Dolžnik je prost odgovornosti za škodo, če dokaže, da ni mogel izpolniti svoje obveznosti oziroma da je zamudil z izpolnitvijo obveznosti zaradi okoliščin, nastalih po sklenitvi pogodbe, ki jih ni mogel preprečiti, ne odpraviti in se jim tudi ne izogniti.

Pogodbena razširitev odgovornosti

264. člen

( se preneha uporabljati )

(1) S pogodbo se lahko razširi odgovornost dolžnika tudi na primer, za katerega sicer ne odgovarja.

(2) Vendar se izpolnitev takšnega pogodbenega določila ne more zahtevati, če bi bilo to v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja.

Omejitev in izključitev odgovornosti

265. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Odgovornosti dolžnika za namero ali hudo malomarnost ni mogoče s pogodbo vnaprej izključiti.

(2) Vendar lahko sodišče na zahtevo zainteresirane pogodbene stranke razveljavi tudi pogodbeno določilo o izključitvi odgovornosti za majhno malomarnost, če takšen sporazum izhaja iz monopolnega položaja dolžnika ali sploh iz neenakopravnega razmerja med pogodbenikoma.

(3) Veljavno je pogodbeno določilo, ki določa najvišji znesek odškodnine, če tako določeni znesek ni v očitnem nesorazmerju s škodo in če za posamezen primer zakon ne določa kaj drugega.

(4) V primeru omejitve višine odškodnine ima upnik pravico do popolne odškodnine, če je dolžnik povzročil nemožnost izpolnitve namenoma ali iz hude malomarnosti.

Obseg odškodnine

266. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Upnik ima pravico do povračila navadne škode in izgubljenega dobička, ki bi ju dolžnik moral pričakovati ob sklenitvi pogodbe kot možni posledici kršitve pogodbe glede na dejstva, ki so mu bila takrat znana ali bi mu morala biti znana.

(2) V primeru prevare ali namerne neizpolnitve ter neizpolnitve iz hude malomarnosti ima upnik pravico zahtevati od dolžnika povrnitev celotne škode, ki je nastala zaradi kršitve pogodbe, ne glede na to, da dolžnik ni vedel za posebne okoliščine, zaradi katerih je nastala.

(3) Če je pri kršitvi obveznosti nastala za upnika poleg škode tudi kakšna korist, jo je treba pri odmeri odškodnine primerno upoštevati.

(4) Stranka, ki se sklicuje na kršitev pogodbe, mora storiti vse razumne ukrepe, da bi se zmanjšala škoda, ki jo je ta kršitev povzročila, sicer lahko druga stranka zahteva zmanjšanje odškodnine.

(5) Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi za neizpolnitev obveznosti, ki niso nastale iz pogodbe, če ni za posamezne izmed njih v tem zakonu določeno kaj drugega.

Krivda upnika

267. člen

( se preneha uporabljati )

Če je za nastalo škodo ali njeno velikost ali za otežitev dolžnikovega položaja kriv tudi upnik ali kdo, za katerega je on odgovoren, se odškodnina sorazmerno zmanjša.

Odgovornost zaradi opustitve obvestila

268. člen

( se preneha uporabljati )

Pogodbena stranka, ki je dolžna obvestiti drugo stranko o dejstvih, ki vplivajo na njuno medsebojno razmerje, je odgovorna za škodo, ki jo pretrpi druga stranka zato, ker ni bila pravočasno obveščena.

Uporaba določb o povzročitvi škode

269. člen

( se preneha uporabljati )

Če v določbah tega odseka ni drugače predpisano, se za povrnitev te škode smiselno uporabljajo določbe tega zakona o povrnitvi izvenpogodbene škode.

II. POGODBENA KAZEN

Splošna pravila

270. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Upnik in dolžnik se lahko dogovorita, da bo dolžnik plačal upniku določen denarni znesek ali mu preskrbel kakšno drugo gmotno korist, če ne izpolni svoje obveznosti ali če zamudi z njeno izpolnitvijo (pogodbena kazen).

(2) Če iz pogodbe ne izhaja kaj drugega, se šteje, da je kazen dogovorjena za primer, če dolžnik zamudi z izpolnitvijo.

(3) Pogodbena kazen ne more biti dogovorjena za denarne obveznosti.

Način določitve

271. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Pogodbeni stranki lahko poljubno določita višino kazni, bodisi v skupnem znesku, v odstotku, za vsak dan zamude ali kako drugače.

(2) Kazen mora biti dogovorjena v obliki, ki je predpisana za pogodbo, iz katere je nastala obveznost, na katere izpolnitev se nanaša.

Akcesornost

272. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Sporazum o pogodbeni kazni ima pravno usodo obveznosti, na katere zavarovanje se nanaša.

(2) Sporazum izgubi pravni učinek, če je do neizpolnitve ali zamude prišlo iz vzroka, za katerega dolžnik ne odgovarja.

Upnikove pravice

273. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Če je kazen dogovorjena za primer neizpolnitve obveznosti, lahko upnik zahteva bodisi izpolnitev obveznosti bodisi pogodbeno kazen.

(2) Pravico zahtevati izpolnitev obveznosti izgubi, če je zahteval plačilo pogodbene kazni.

(3) Če je kazen dogovorjena za primer neizpolnitve, dolžnik nima pravice plačati pogodbeno kazen in odstopiti od pogodbe, razen če je bil to namen pogodbenikov, ko sta se zanjo dogovorila.

(4) Kadar je kazen dogovorjena za primer, če dolžnik zamudi z izpolnitvijo, ima upnik pravico zahtevati tako izpolnitev obveznosti kot pogodbeno kazen.

(5) Upnik ne more zahtevati pogodbene kazni zaradi zamude, če je sprejel izpolnitev obveznosti, pa ni nemudoma sporočil dolžniku, da si pridržuje pravico do pogodbene kazni.

Zmanjšanje pogodbene kazni

274. člen

( se preneha uporabljati )

Sodišče zmanjša na dolžnikovo zahtevo pogodbeno kazen, če spozna, da je glede na vrednost in pomen predmeta obveznosti nesorazmerno visoka.

Pogodbena kazen in odškodnina

275. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Upnik ima pravico zahtevati pogodbeno kazen, tudi če presega škodo, ki jo je pretrpel, in celo če ni pretrpel nobene škode.

(2) Če je škoda, ki jo je upnik pretrpel, večja od pogodbene kazni, ima pravico zahtevati razliko do popolne odškodnine.

Z zakonom določena odškodnina in pogodbena kazen

276. člen

( se preneha uporabljati )

Če je za neizpolnitev obveznosti ali za primer zamude z izpolnitvijo v zakonu določena višina odškodnine pod imenom penalov, pogodbene kazni, odškodnine ali pod kakšnim drugim imenom, pogodbeni stranki pa sta se poleg tega v pogodbi dogovorili za kazen, upnik nima pravice zahtevati obenem pogodbeno kazen in z zakonom določeno odškodnino, razen če je to po samem zakonu dovoljeno.

III. ZAMUDNE OBRESTI

Kdaj se dolgujejo

277. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Dolžnik, ki zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti, dolguje poleg glavnice še zamudne obresti po obrestni meri, določeni z zveznim zakonom.

(2) Vendar tečejo v primeru, če je obrestna mera dogovorjenih obresti višja od obrestne mere zamudnih obresti, te obresti tudi po dolžnikovi zamudi.

Pravica do popolne odškodnine

278. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Upnik ima pravico do zamudnih obresti ne glede na to, ali je zaradi dolžnikove zamude pretrpel kakšno škodo ali ne.

(2) Vendar ima upnik v primeru, če je škoda, ki jo je pretrpel zaradi dolžnikove zamude, večja kot znesek, ki bi ga dobil na račun zamudnih obresti, pravico zahtevati razliko do popolne odškodnine.

Obrestne obresti

279. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Od zapadlih, pa ne plačanih pogodbenih ali zamudnih obresti ter od drugih zapadlih občasnih denarnih dajatev ne tečejo zamudne obresti, razen če zakon tako določa.

(2) Od neplačanih obresti je mogoče zahtevati zamudne obresti samo od dneva, ko je pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo.

(3) Od občasnih zapadlih denarnih dajatev tečejo zamudne obresti od dneva, ko je pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo.

2. odsek

IZPODBIJANJE DOLŽNIKOVIH PRAVNIH DEJANJ

Splošno pravilo

280. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Vsak upnik, čigar terjatev je zapadla v plačilo, lahko tudi ne glede na to, kdaj je nastala, izpodbija pravno dejanje svojega dolžnika, ki je bilo storjeno v škodo upnikov.

(2) Šteje se, da je bilo pravno dejanje storjeno v škodo upnikov, če zaradi njega dolžnik nima dovolj sredstev za izpolnitev upnikove terjatve.

(3) S pravnim dejanjem je mišljena tudi opustitev, zaradi katere je dolžnik izgubil kakšno materialno pravico ali s katero je zanj nastala kakšna materialna obveznost.

Pogoj za izpodbijanje

281. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Odplačno razpolaganje se lahko izpodbija, če je dolžnik ob razpolaganju vedel ali mogel vedeti, da s tem škoduje svojim upnikom, ali če je bilo tretjemu, s katerim je bilo ali v čigar korist je bilo pravno dejanje storjeno, to znano ali moglo biti znano.

(2) Če je ta tretji dolžnikov soprog ali krvni sorodnik v ravni vrsti ali v stranski vrsti do četrtega kolena ali sorodnik po svaštvu do istega kolena, se domneva, da mu je bilo znano, da dolžnik s takim razpolaganjem škoduje upnikom.

(3) Pri neodplačnih razpolaganjih in z njimi izenačenih pravnih dejanjih se šteje, da je dolžnik vedel, da s takim razpolaganjem škoduje upnikom, in se za njihovo izpodbijanje ne zahteva, da je bilo tretjemu to znano ali moglo biti znano.

(4) Odpoved dediščini se šteje za neodplačno razpolaganje.

Izključitev izpodbijanja

282. člen

( se preneha uporabljati )

Zaradi oškodovanja upnikov ni mogoče izpodbijati običajnih priložnostnih daril, nagradnih daril kot tudi ne daril, danih iz hvaležnosti, če so sorazmerna gmotnim možnostim dolžnika.

Kako se izpodbija

283. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Izpodbija se lahko s tožbo ali z ugovorom.

(2) Izpodbojna tožba se vloži zoper tretjega, s katerim je bilo ali v čigar korist je bilo storjeno izpodbijano pravno dejanje, oziroma zoper njegove univerzalne pravne naslednike.

(3) Če je tretji s kakšnim odplačnim poslom odtujil korist, pridobljeno z izpodbijanim razpolaganjem, se sme tožba zoper pridobitelja vložiti le, če je ta vedel, da je bilo mogoče pridobitev njegovih prednikov izpodbijati; če pa je to korist odtujil z neodplačnim poslom, se sme vložiti tožba zoper pridobitelja tudi, čeprav tega ni vedel.

(4) Toženec se lahko izogne izpodbijanju, če izpolni dolžnikovo obveznost.

Učinek izpodbijanja

284. člen

( se preneha uporabljati )

Če sodišče ugodi tožbenemu zahtevku, izgubi pravno dejanje učinek le proti tožniku in le toliko, kolikor je potrebno za izpolnitev njegovih terjatev.

Rok za vložitev tožbe

285. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Izpodbojna tožba v primeru razpolaganja iz prvega odstavka 281. člena se lahko vloži v enem letu, v drugih primerih pa v treh letih.

(2) Rok iz prejšnjega odstavka se šteje od dneva, ko je bilo storjeno izpodbijano pravno dejanje, oziroma od dneva, ko bi bilo treba opraviti opuščeno dejanje.

3. odsek

PRIDRŽNA PRAVICA

Izvrševanje pridržne pravice

286. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Upnik zapadle terjatve, v čigar rokah je kakšna dolžnikova stvar, jo ima pravico pridržati, dokler mu ni plačana terjatev.

(2) Če je postal dolžnik plačilno nesposoben, ima upnik pridržno pravico, čeprav njegova terjatev še ni zapadla.

Izjeme

287. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Upnik nima pridržne pravice, če dolžnik zahteva vrnitev stvari, ki proti njegovi volji ni več v njegovi posesti, ali če dolžnik zahteva vrnitev stvari, ki je bila izročena upniku v hrambo ali na posodo.

(2) Upnik tudi ne more pridržati pooblastila, dobljenega od dolžnika, ne drugih dolžnikovih listin, izkaznic, dopisov in drugih podobnih stvari, kot tudi ne drugih stvari, ki jih ni mogoče dati na prodaj.

Obvezna vrnitev stvari pred izpolnitvijo obveznosti

288. člen

( se preneha uporabljati )

Upnik je dolžan vrniti stvar dolžniku, če mu ta ponudi ustrezno zavarovanje njegove terjatve.

Učinek pridržne pravice

289. člen

( se preneha uporabljati )

Upnik, ki ima na podlagi pridržne pravice v posesti dolžnikovo stvar, se lahko poplača iz njene vrednosti na enak način kot zastavni upnik, vendar mora, preden se za to odloči, pravočasno sporočiti dolžniku svoj namen.

2. ODDELEK

Upnikove pravice v nekaterih posebnih primerih

Kadar je obveznost v dajatvi stvari, določenih po vrsti

290. člen

( se preneha uporabljati )

Kadar je obveznost v dajatvi po vrsti določenih stvari, dolžnik pa pride v zamudo, si lahko upnik, ko je prej o tem obvestil dolžnika, po svoji izbiri kupi stvar iste vrste in zahteva od dolžnika povrnitev kupnine in škode, ali pa vrednost dolgovanih stvari in povrnitev škode.

Kadar je obveznost v storitvi

291. člen

( se preneha uporabljati )

Kadar je obveznost v storitvi, dolžnik pa te obveznosti ni pravočasno izpolnil, lahko upnik, ko je poprej o tem obvestil dolžnika, sam na dolžnikove stroške stori tisto, kar bi bil moral storiti dolžnik, od njega pa lahko zahteva odškodnino zaradi zamude kot tudi povrnitev druge morebitne škode, ki jo je imel zaradi takšnega načina izpolnitve.

Kadar je obveznost v opustitvi

292. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Kadar je obveznost v opustitvi, ima upnik pravico do povrnitve škode že zato, ker je dolžnik ravnal v nasprotju s svojo obveznostjo.

(2) Če je bilo kaj zgrajeno v nasprotju z obveznostjo, lahko upnik zahteva, da se to odstrani na dolžnikove stroške in da mu dolžnik povrne škodo, ki jo je pretrpel v zvezi z graditvijo in odstranitvijo.

(3) Če pa sodišče spozna, da je to očitno koristnejše, lahko odloči, upoštevajoč družbeni interes in opravičen interes upnika, naj se ne ruši tisto, kar je bilo zgrajeno, temveč naj dobi upnik škodo povrnjeno v denarju.

Pravica zahtevati odškodnino namesto prisojenega

293. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Če dolžnik ne izpolni svoje obveznosti v roku, ki mu je bil določen s pravnomočno odločbo, lahko upnik zahteva od njega, naj jo izpolni v primernem dodatnem roku, in izjavi, da po izteku tega roka ne bo več sprejel izpolnitve, temveč bo zahteval odškodnino zaradi neizpolnitve.

(2) Po preteku dodatnega roka sme upnik zahtevati le odškodnino zaradi neizpolnitve.

Sodni penali

294. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Če dolžnik ne izpolni pravočasno kakšne svoje nedenarne obveznosti, ugotovljene s pravnomočno odločbo, mu lahko sodišče na upnikovo zahtevo določi primeren dodatni rok in, da bi nanj vplivalo, ne glede na kakršnokoli škodo izreče, da bo moral, če v tem roku ne bo izpolnil svoje obveznosti, plačati upniku od dneva, ko izteče omenjeni rok, določeno vsoto denarja za vsak dan zamude ali za kakšno drugo časovno enoto.

(2) Če dolžnik pozneje izpolni obveznost, lahko sodišče zmanjša tako določeno vsoto, upoštevajoč pri tem namen, zaradi katerega je odredilo njeno plačilo.

IV. poglavje

PRENEHANJE OBVEZNOSTI

1. ODDELEK

Splošno pravilo

295. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Obveznost preneha, ko je izpolnjena, kot tudi v drugih z zakonom določenih primerih.

(2) S prenehanjem glavne obveznosti ugasnejo poroštvo, zastava in druge stranske pravice.

2. ODDELEK

Izpolnitev

1. odsek

SPLOŠNA PRAVILA O IZPOLNITVI

I. KDO LAHKO IZPOLNI, IN STROŠKI IZPOLNITVE

Izpolnitev dolžnika ali tretjega

296. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Obveznost lahko izpolni ne le dolžnik, temveč tudi kdo tretji.

(2) Upnik je dolžan sprejeti izpolnitev od vsakogar, kdor ima kakšen pravni interes, da bi bila obveznost izpolnjena, celo če dolžnik tej izpolnitvi nasprotuje.

(3) Upnik je dolžan sprejeti izpolnitev od tretjega, če se dolžnik s tem strinja, razen če mora po pogodbi ali po naravi same obveznosti to obveznost izpolniti osebno dolžnik.

(4) Upnik lahko sprejme izpolnitev od tretjega brez dolžnikove vednosti, celo v primeru, ko ga je dolžnik obvestil, da noče, da bi kdo drug izpolnil njegovo obveznost.

(5) Vendar pa upnik ne sme sprejeti izpolnitve od tretjega, če mu je dolžnik ponudil, da bo sam takoj izpolnil svojo obveznost.

Izpolnitev poslovno nesposobnega

297. člen

( se preneha uporabljati )

1) Tudi poslovno nesposoben dolžnik lahko veljavno izpolni obveznost, če je obstoj obveznosti nedvomen in če je zapadel rok za njeno izpolnitev.

(2) Vendar je mogoče izpodbijati izpolnitev, če je takšna oseba plačala zastaran dolg ali dolg, ki izvira iz igre ali stave.

Stroški izpolnitve

298. člen

( se preneha uporabljati )

Stroške izpolnitve trpi dolžnik, če jih ni povzročil upnik.

II. IZPOLNITEV S SUBROGACIJO

Izpolnitev s prehodom pravice na izpolnitelja (subrogacija)

299. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Če izpolni tujo obveznost, se lahko vsak izpolnitelj pred izpolnitvijo ali ob izpolnitvi dogovori z upnikom, da izpolnjena terjatev preide nanj z vsemi ali le nekaterimi stranskimi pravicami.

(2) Upnikove pravice lahko preidejo na izpolnitelja tudi po pogodbi med dolžnikom in izpolniteljem, sklenjeni pred izpolnitvijo.

(3) Subrogacija izpolnitelja v pravice upnika nastopi v teh primerih ob izpolnitvi.

Subrogacija po zakonu

300. člen

( se preneha uporabljati )

Če izpolni obveznost kdo, ki ima pri tem kakšen pravni interes, preide nanj ob izpolnitvi po samem zakonu upnikova terjatev z vsemi stranskimi pravicami.

Subrogacija pri delni izpolnitvi

301. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Pri delni izpolnitvi upnikove terjatve preidejo stranske pravice, s katerimi je zavarovana izpolnitev te terjatve, na izpolnitelja le toliko, kolikor niso potrebne za izpolnitev ostanka.

(2) Vendar se upnik in izpolnitelj lahko dogovorita, da bosta izkoristila garancije v sorazmerju s svojimi terjatvami, lahko pa se dogovorita tudi, da bo imel izpolnitelj pri poplačilu prednost.

Dokazi in sredstva za zavarovanje

302. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Upnik je dolžan izročiti izpolnitelju sredstva, s katerimi se terjatev dokazuje ali zavaruje.

(2) Izjemoma sme upnik izročiti izpolnitelju stvar, ki jo je sprejel v zastavo od dolžnika ali od koga drugega, vendar le, če zastavnik v to privoli; sicer ostane stvar v posesti pri upniku, da jo hrani za izpolnitelja.

Koliko se lahko zahteva od dolžnika

303. člen

( se preneha uporabljati )

Izpolnitelj, na katerega je prešla terjatev, ne more zahtevati od dolžnika več, kot je plačal upniku.

Izključitev odgovornosti upnika za obstoj in izterljivost terjatve

304. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Upnik, ki je sprejel izpolnitev od tretjega, ni odgovoren za obstoj in izterljivost terjatve ob izpolnitvi.

(2) S tem ni izključena uporaba pravil o neupravičeni pridobitvi.

III. KOMU SE IZPOLNJUJE

Upravičenec

305. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Obveznost mora biti izpolnjena upniku ali osebi, ki jo določa zakon, sodna odločba ali pogodba med upnikom in dolžnikom ali jo je določil sam upnik.

(2) Izpolnitev je veljavna tudi, kadar je opravljena tretjemu, če jo je upnik pozneje odobril ali če jo je izkoristil.

Izpolnitev poslovno nesposobnemu upniku

306. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Z izpolnitvijo poslovno nesposobnemu upniku je dolžnik prost le, kolikor je bila izpolnitev koristna za upnika ali če je predmet izpolnitve še pri njem.

(2) Poslovno nesposoben upnik lahko potem, ko postane poslovno sposoben, odobri izpolnitev, ki jo je prejel takrat, ko je bil poslovno nesposoben.

IV. PREDMET IZPOLNITVE

Vsebina obveznosti

307. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Izpolnitev je v izvršitvi tistega, kar je vsebina obveznosti; zato je niti dolžnik ne more izpolniti s čim drugim, niti ne more upnik zahtevati kaj drugega.

(2) Ni veljavne izpolnitve, če tisto, kar je dolžnik izročil kot dolgovano stvar in jo je upnik kot takšno sprejel, to v resnici ni; zato ima upnik pravico vrniti tisto, kar mu je bilo izročeno, in zahtevati dolgovano stvar.

Nadomestna izpolnitev

308. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Obveznost preneha, če upnik v sporazumu z dolžnikom sprejme kaj drugega namesto tistega, kar mu ta dolguje.

(2) V tem primeru je dolžnik odgovoren, prav tako kot prodajalec, za stvarne in pravne napake stvari, ki jo je dal namesto onega, kar je dolgoval.

(3) Vendar lahko zahteva upnik od dolžnika, ne pa več od poroka, namesto zahtevka iz dolžnikove odgovornosti za stvarne in pravne napake stvari izpolnitev prvotne terjatve in odškodnino.

Izročitev v prodajo

309. člen

( se preneha uporabljati )

Če je dolžnik izročil upniku kakšno stvar ali kakšno drugo pravico, naj jo proda in se iz doseženega zneska poplača za svojo terjatev, ostanek pa mu izroči, preneha obveznost šele, ko se upnik poplača iz doseženega zneska.

Delna izpolnitev

310. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Upnik ni dolžan sprejeti delne izpolnitve, razen če narava obveznosti ne nalaga kaj drugega.

(2) Vendar je upnik dolžan sprejeti delno izpolnitev denarne obveznosti, razen če ima poseben interes, da jo odkloni.

Obveznost dati stvari, določene po vrsti

311. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Če so stvari določene samo po vrsti, mora dolžnik dati stvari srednje kakovosti.

(2) Vendar mora dati stvari ustrezne kakovosti, če mu je bil znan njihov namen.

V. VRAČUNAVANJE IZPOLNITVE

Vrstni red vračunavanja

312. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Če je med istimi osebami več istovrstnih obveznosti, pa tisto, kar dolžnik izpolni, ne zadostuje, da bi se mogle vse poravnati, potem se, če se o tem nista sporazumela upnik in dolžnik, obveznosti vračunajo po tistem vrstnem redu, ki ga določi dolžnik najpozneje ob izpolnitvi.

(2) Če ni dolžnikove izjave o vračunavanju, se obveznosti poravnavajo po vrstnem redu, kot je katera zapadla v izpolnitev.

(3) Če je hkrati zapadlo več obveznosti, se najprej poravnajo tiste, ki so najmanj zavarovane, če so vse enako zavarovane, pa najprej tiste, ki so dolžniku v največje breme.

(4) Če so po vsem navedenem obveznosti enake, se poravnajo po vrstnem redu, kot so nastale, če so nastale hkrati, pa se tisto, kar je bilo dano na račun izpolnitve, porazdeli na vse obveznosti v sorazmerju z njihovimi zneski.

Vračunavanje obresti in stroškov

313. člen

( se preneha uporabljati )

Če dolguje dolžnik poleg glavnice tudi obresti in stroške, se ti vračunavajo tako, da se najprej odplačajo stroški, nato obresti in končno glavnica.

VI. ČAS IZPOLNITVE

Če rok ni določen

314. člen

( se preneha uporabljati )

Če rok ni določen, in tudi namen posla, narava obveznosti in druge okoliščine ne zahtevajo za izpolnitev nekega roka, lahko upnik zahteva takojšnjo izpolnitev obveznosti, dolžnik pa po svoji strani od upnika, da izpolnitev takoj sprejme.

Predčasna izpolnitev

315. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Če je bil rok dogovorjen izključno v interesu dolžnika, je ta upravičen izpolniti obveznost tudi pred dogovorjenim rokom, vendar mora svoj namen sporočiti upniku in paziti, da to ni ob nepravem času.

(2) V drugih primerih, ko dolžnik ponudi predčasno izpolnitev, jo upnik lahko odkloni, lahko pa jo tudi sprejme in si pridrži pravico do odškodnine, če o tem nemudoma obvesti dolžnika.

Upnikova pravica zahtevati predčasno izpolnitev

316. člen

( se preneha uporabljati )

Upnik ima pravico zahtevati predčasno izpolnitev, če mu dolžnik ni dal obljubljenega zavarovanja ali če na njegovo zahtevo ni dopolnil zavarovanja, zmanjšanega brez njegove krivde, kot tudi če je bil rok dogovorjen izključno v njegovem interesu.

Če je določitev roka prepuščena eni stranki

317. člen

( se preneha uporabljati )

Če je določitev časa izpolnitve prepuščena na voljo upniku ali dolžniku, upravičenec pa ne določi roka niti po opominu, lahko druga stranka zahteva od sodišča, naj določi primeren rok za izpolnitev.

Denarne obveznosti

318. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Če se plačuje s posredovanjem banke ali druge organizacije, pri kateri ima upnik račun, in če pogodbeni stranki nista drugače določili, se šteje, da je dolg poravnan, ko prispe banki oziroma organizaciji, pri kateri ima upnik račun, denarno nakazilo v dobro upnika ali nalog (virman) dolžnikove banke ali organizacije, naj odobri računu upnika znesek, ki je v njem naveden.

(2) Če je s pogodbo dogovorjeno plačevanje po pošti, se domneva, da sta se stranki zedinili, da je z vplačilom dolžnega zneska pri pošti dolžnik poravnal svojo obveznost do upnika; če pa takšen način plačevanja ni dogovorjen, je dolg poravnan, ko upnik prejme denarno nakazilo.

(3) Če je s posebnim predpisom ali s pogodbo predvideno plačevanje s čekovno položnico na določeni račun, se domneva, da sta se stranki zedinili, da je plačilo opravljeno takrat, ko dolžnik s čekovno položnico vplača dolžni znesek na navedeni račun.

VII. KRAJ IZPOLNITVE

Splošna pravila

319. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Dolžnik je dolžan izpolniti obveznost, upnik pa sprejeti izpolnitev v kraju, ki je določen s pravnim poslom ali z zakonom.

(2) Če kraj izpolnitve ni določen in ga tudi ni mogoče določiti niti po namenu posla, po naravi obveznosti ali po drugih okoliščinah, je treba obveznost izpolniti v kraju, v katerem je imel dolžnik ob nastanku obveznosti sedež oziroma stalno prebivališče, če ni imel stalnega prebivališča, pa začasno prebivališče.

(3) Če pa je dolžnik organizacija združenega dela, ki ima več enot v raznih krajih, velja za kraj izpolnitve sedež enote, ki mora opraviti, kar je potrebno za izpolnitev obveznosti, če je bila upniku pri sklenitvi pogodbe ta okoliščina znana ali morala biti znana.

Kraj izpolnitve denarnih obveznosti

320. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Denarne obveznosti se izpolnjujejo v kraju, v katerem ima upnik sedež oziroma stalno prebivališče, če tega nima, pa v kraju, v katerem ima začasno prebivališče.

(2) Če se plačilo opravlja z virmanom, se denarne obveznosti izpolnjujejo v sedežu organizacije, pri kateri so upnikova denarna sredstva.

(3) Če je upnik spremenil kraj, v katerem je imel sedež oziroma stalno prebivališče takrat, ko je obveznost nastala, in so se zaradi tega povečali stroški izpolnitve, gre to povečanje v njegovo breme.

VIII. POBOTNICA

Domneve v zvezi s pobotnico

321. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Kdor popolnoma ali delno izpolni obveznost, ima pravico zahtevati, naj mu upnik o tem na svoje stroške da pobotnico (priznanico).

(2) Dolžnik, ki je denarno obveznost plačal po banki ali pošti, sme zahtevati od upnika pobotnico le, če ima za to utemeljen razlog.

(3) Če je dana pobotnica, da je popolnoma plačana glavnica, se domneva, da so plačane tudi obresti ter morebitni sodni in drugi stroški.

(4) Prav tako se v primeru, če ima dolžnik občasnih dajatev, kot so zakupnine, in drugih terjatev, ki se občasno obračunavajo, kot so terjatve, ki nastajajo s porabo električnega toka ali vode ali z uporabo telefona, pobotnico, da je plačal pozneje zapadlo terjatev, domneva, da je plačal tudi tiste, ki so zapadle prej.

Odklonitev pobotnice

322. člen

( se preneha uporabljati )

Če upnik noče dati pobotnice, lahko položi dolžnik pri sodišču predmet svoje obveznosti.

IX. VRNITEV OBVEZNICE

323. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Ko dolžnik popolnoma izpolni svojo obveznost, lahko poleg pobotnice zahteva od upnika, naj mu vrne obveznico.

(2) Če upnik ne more vrniti obveznice, ima dolžnik pravico zahtevati, naj mu izda javno overjeno listino, da je obveznost prenehala.

(3) Če je bila dolžniku vrnjena obveznica, se domneva, da je obveznost popolnoma izpolnjena.

(4) Dolžnik, ki je izpolnil obveznost le delno, ima pravico zahtevati, naj se ta izpolnitev zapiše na obveznici.

2. odsek

ZAMUDA

I. ZAMUDA DOLŽNIKA

Kdaj pride dolžnik v zamudo

324. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Dolžnik pride v zamudo, če ne izpolni obveznosti v roku, ki je določen za izpolnitev.

(2) Če rok za izpolnitev ni določen, pride dolžnik v zamudo, ko upnik ustno ali pismeno, z izvensodnim opominom ali z začetkom kakšnega postopka, katerega namen je doseči izpolnitev obveznosti, zahteva od njega, naj izpolni svojo obveznost.

II. ZAMUDA UPNIKA

Kdaj pride upnik v zamudo

325. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Upnik pride v zamudo, če brez utemeljenega razloga noče sprejeti izpolnitve ali jo s svojim ravnanjem prepreči.

(2) Upnik pride v zamudo tudi, kadar je pripravljen sprejeti izpolnitev dolžnikove sočasne obveznosti, ne nudi pa izpolnitve svoje zapadle obveznosti.

(3) Upnik ne pride v zamudo, če dokaže, da ob času, ko mu je bila ponujena izpolnitev, ali ob času, ki je bil določen za izpolnitev, dolžnik ni mogel izpolniti svoje obveznosti.

Učinek upnikove zamude

326. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Če pride upnik v zamudo, preneha dolžnikova zamuda in preide nanj nevarnost naključnega uničenja ali poškodovanja stvari.

(2) Od dneva upnikove zamude nehajo teči obresti.

(3) Upnik v zamudi je dolžan povrniti dolžniku škodo, ki jo ima zaradi zamude, za katero je on kriv, kot tudi stroške v zvezi z nadaljnjo hrambo stvari.

3. odsek

POLOŽITEV IN PRODAJA DOLGOVANE STVARI

Položitev pri sodišču

327. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Če je upnik v zamudi ali je neznan, ali če se ne ve zanesljivo, kdo ali kje je, ali če je upnik poslovno nesposoben, nima pa zastopnika, sme dolžnik položiti zanj dolgovano stvar pri sodišču.

(2) To pravico imajo tudi drugi, ki imajo pravni interes, da se obveznost izpolni.

(3) O položitvi mora dolžnik obvestiti upnika, če ve zanj in za njegovo prebivališče.

Pri katerem sodišču se položi stvar

328. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Stvar se položi pri stvarno pristojnem sodišču v kraju izpolnitve, razen če ekonomičnost ali narava posla zahteva položitev v kraju, kjer je stvar.

(2) Vsako drugo stvarno pristojno sodišče mora sprejeti stvar v hrambo, dolžnik pa mora dati upniku odškodnino, če je ta s položitvijo pri drugem sodišču pretrpel škodo.

Izročitev v hrambo drugi osebi

329. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Kadar je predmet obveznosti kakšna stvar, ki je ni mogoče hraniti pri sodišču, lahko dolžnik zahteva od sodišča, naj določi osebo, kateri bo na stroške in na račun upnika izročil stvar v hrambo.

(2) Pri obveznosti iz gospodarske pogodbe ima izročitev take stvari javnemu skladišču v hrambo na račun upnika učinek položitve pri sodišču.

(3) O izročitvi v hrambo mora dolžnik obvestiti upnika.

Jemanje položenih stvari nazaj

330. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Dolžnik lahko vzame položeno stvar nazaj.

(2) O tem, da je vzel stvar nazaj, mora dolžnik obvestiti upnika.

(3) Dolžnikova pravica, da vzame položeno stvar nazaj, preneha, če dolžnik izjavi sodišču, da se tej pravici odpoveduje, če upnik izjavi, da sprejema položeno stvar, kot tudi če se s pravnomočno odločbo ugotovi, da položitev izpolnjuje pogoje pravilne izpolnitve.

Učinek položitve

331. člen

( se preneha uporabljati )

(1) S položitvijo dolgovane stvari je dolžnik prost obveznosti takrat, ko stvar položi.

(2) Če je bil dolžnik v zamudi, njegova zamuda preneha.

(3) Od takrat, ko je stvar položena, preide nevarnost njenega naključnega uničenja ali poškodovanja na upnika.

(4) Od dneva položitve nehajo teči obresti.

(5) Če vzame dolžnik položeno stvar nazaj, se šteje, kot da položitve sploh ni bilo, in ostanejo njegovi sodolžniki ter poroki v zavezi.

Stroški položitve

332. člen

( se preneha uporabljati )

Stroške veljavne in nepreklicane položitve plača upnik, kolikor presegajo stroške izpolnitve, ki jih mora plačati dolžnik.

Prodaja namesto položitve stvari

333. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Če stvar ni primerna za hrambo ali če so za njeno hrambo ali za njeno vzdrževanje potrebni stroški, ki so nesorazmerni z njeno vrednostjo, jo dolžnik lahko proda na javni dražbi v kraju, določenem za izpolnitev, ali v kakšnem drugem kraju, če je to v upnikovem interesu, in doseženi znesek po odbitku prodajnih stroškov položi pri sodišču tega kraja.

(2) Če ima stvar dnevno ceno ali če ima v primerjavi s stroški javne dražbe majhno vrednost, jo dolžnik lahko proda pod roko.

(3) Če je stvar takšna, da se utegne hitro uničiti ali pokvariti, jo mora dolžnik prodati nemudoma na najprimernejši način.

(4) V vsakem primeru mora dolžnik, kadarkoli je to mogoče, obvestiti upnika o nameravani prodaji, po prodaji pa o doseženi ceni in njeni položitvi pri sodišču.

Izročitev stvari upniku

334. člen

( se preneha uporabljati )

Sodišče izroči položeno stvar upniku pod pogoji, ki jih je postavil dolžnik.

Prodaja za kritje stroškov hrambe

335. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Če stroški hrambe niso v primernem roku plačani, odredi sodišče na zahtevo shranjevalca prodajo stvari in določi način prodaje.

(2) Od zneska, dobljenega s prodajo, se odbijejo stroški prodaje in stroški hrambe, ostanek pa položi pri sodišču za upnika.

3. ODDELEK

Drugi načini prenehanja obveznosti

1. odsek

POBOT (KOMPENZACIJA)

Splošni pogoji

336. člen

( se preneha uporabljati )

Dolžnik lahko pobota terjatev, ki jo ima nasproti upniku, s tistim, kar ta terja od njega, če se obe terjatvi glasita na denar ali na druge nadomestne stvari iste vrste in iste kakovosti in če sta obe zapadli.

Izjava o pobotu

337. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Pobot ne nastane takoj, ko se stečejo pogoji zanj, temveč mora to ena stranka drugi izjaviti.

(2) Po izjavi o pobotu se šteje, da je pobot nastal takrat, ko so se stekli pogoji zanj.

Če ni vzajemnosti

338. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Dolžnik ne more pobotati tistega, kar dolguje upniku, s tistim, kar upnik dolguje njegovemu poroku.

(2) Vendar pa porok lahko pobota dolžnikove obveznosti nasproti upniku z dolžnikovo terjatvijo od upnika.

(3) Kdor je dal svojo stvar v zastavo za tujo obveznost, lahko zahteva od upnika, naj mu zastavljeno stvar vrne, če so izpolnjeni pogoji za prenehanje te obveznosti s pobotom, kot tudi če upnik po svoji krivdi opusti pobot.

Zastarana terjatev

339. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Dolg se lahko pobota z zastarano terjatvijo, vendar le, če takrat, ko so se stekli pogoji za pobot, terjatev še ni bila zastarana.

(2) Če so pogoji za pobot nastali potem, ko je ena izmed terjatev že zastarela, ne nastane pobot, če dolžnik zastarane terjatve uveljavlja ugovor zastaranja.

Pobot z odstopljeno terjatvijo

340. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Dolžnik odstopljene terjatve lahko uveljavlja v pobot s prevzemnikom tiste svoje terjatve, ki bi jih bil mogel do obvestila o odstopu pobotati z odstopnikom.

(2) Z njim lahko pobota tudi tiste svoje terjatve od odstopnika, ki jih je pridobil pred obvestilom o odstopu, pa rok za njihovo izpolnitev še ni zapadel takrat, ko je bil obveščen o odstopu, vendar le, če zapade ta rok pred rokom za izpolnitev odstopljene terjatve ali hkrati z njim.

(3) Dolžnik, ki je brez pridržka izjavil prevzemniku, da privoli v odstop, ne more več uveljavljati v pobot z njim nobene svoje terjatve od odstopnika.

(4) Če je odstopljena terjatev vpisana v javne knjige, sme dolžnik uveljavljati v pobot svojo terjatev s prevzemnikom le, če je njegova terjatev vpisana pri odstopljeni terjatvi ali če je bil prevzemnik ob odstopu obveščen o njenem obstoju.

Primeri, ko je pobot izključen

341. člen

( se preneha uporabljati )

Ne more prenehati s pobotom

(1) terjatev, ki je ni mogoče zarubiti;

(2) terjatev stvari ali vrednosti stvari, ki so bile dolžniku dane v hrambo ali na posodo ali jih je dolžnik brezpravno vzel ali brezpravno pridržal;

(3) terjatev, nastala z namerno povzročitvijo škode;

(4) odškodninska terjatev za škodo, storjeno z okvaro zdravja ali s povzročitvijo smrti;

(5) terjatev, ki izvira iz zakonite obveznosti preživljanja.

Zarubljena terjatev druge stranke

342. člen

( se preneha uporabljati )

Dolžnik ne more uveljavljati v pobot terjatve, če je njegova terjatev zapadla šele potem, ko je nekdo tretji z rubežem že segel na upnikovo terjatev proti njemu.

Vračunavanje s pobotom

343. člen

( se preneha uporabljati )

Kadar je med dvema osebama več obveznosti, ki lahko prenehajo s pobotom, veljajo za pobot pravila, ki veljajo za vračunavanje izpolnitve.

2. odsek

ODPUST DOLGA

Sporazum

344. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Obveznost preneha, če upnik izjavi dolžniku, da ne bo zahteval njene izpolnitve, in se dolžnik s tem strinja.

(2) Za veljavnost tega sporazuma ni potrebno, da bi bil sklenjen v obliki, v kakršni je bil sklenjen posel, iz katerega je obveznost nastala.

Odpoved zavarovanju

345. člen

( se preneha uporabljati )

Vrnitev zastave in odpoved drugim sredstvom, s katerimi je bila zavarovana izpolnitev obveznosti, ne pomeni, da se je upnik odpovedal pravici zahtevati njeno izpolnitev.

Odpust dolga poroku

346. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Odpust dolga poroku ne oprosti glavnega dolžnika, z odpustom dolga glavnemu dolžniku pa je porok prost.

(2) Če je več porokov, pa upnik enega med njimi oprosti obveznosti, ostanejo drugi v zavezi, vendar se njihova obveznost zmanjša za del, ki pada na oproščenega poroka.

Splošen odpust dolgov

347. člen

( se preneha uporabljati )

S splošnim odpustom dolgov ugasnejo vse upnikove terjatve nasproti dolžniku, razen tistih, za katere upnik ni vedel takrat, ko je dolgove odpustil.

3. odsek

PRENOVITEV (NOVACIJA)

Pogoji

348. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Obveznost preneha, če se upnik in dolžnik zedinita, da bosta obstoječo obveznost nadomestila z novo, in če ima nova obveznost drugačen predmet in drugačno pravno podlago.

(2) Sporazum upnika in dolžnika, s katerim se spreminja ali dodaja določilo o roku, o kraju ali o načinu izpolnitve, dalje poznejši sporazum o obrestih, pogodbeni kazni, zavarovanju izpolnitve ali o kakšnem drugem stranskem določilu, kot tudi sporazum o izdaji nove listine o dolgu, se ne štejejo za prenovitev.

(3) Izdaja menice ali čeka zaradi kakšne prejšnje obveznosti se ne šteje za prenovitev, razen če je tako dogovorjeno.

Volja, da se opravi prenovitev

349. člen

( se preneha uporabljati )

Prenovitev se ne domneva; če torej stranki nista izrazili namena, naj dotedanja obveznost ugasne, ko sta ustvarjali novo, potem prejšnja obveznost ne preneha, temveč obstaja še naprej poleg nove.

Učinki prenovitve

350. člen

( se preneha uporabljati )

(1) S pogodbo o prenovitvi prejšnja obveznost preneha, nova pa nastane.

(2) S prejšnjo obveznostjo prenehata tako zastava kot poroštvo, razen če ni bilo s porokom ali z zastavnikom drugače dogovorjeno.

(3) To velja tudi za druge stranske pravice, ki so bile v zvezi s prejšnjo obveznostjo.

Če ni prejšnje obveznosti

351. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Prenovitev je brez učinka, če je bila prejšnja obveznost nična ali je že ugasnila.

(2) Če je bila prejšnja obveznost le izpodbojna, je prenovitev veljavna, če je dolžnik vedel za njeno pomanjkljivost.

Učinek razveljavitve

352. člen

( se preneha uporabljati )

Če je pogodba o prenovitvi razveljavljena, se šteje, da prenovitve sploh ni bilo in da prejšnja obveznost sploh ni prenehala.

4. odsek

ZDRUŽITEV (KONFUZIJA)

353. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Obveznost preneha z združitvijo, če v njej ista oseba postane upnik in dolžnik.

(2) Če porok postane upnik, obveznost glavnega dolžnika ne preneha.

(3) Obveznost, vpisana v javno knjigo, preneha z združitvijo šele takrat, ko je vpisan izbris.

5. odsek

NEMOŽNOST IZPOLNITVE

Prenehanje obveznosti, ker ni možna izpolnitev

354. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Obveznost preneha, če postane njena izpolnitev nemogoča zaradi okoliščin, za katere dolžnik ne odgovarja.

(2) Dolžnik mora dokazati okoliščine, ki izključujejo njegovo odgovornost.

Če so predmet obveznosti stvari, določene po vrsti

355. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Če so predmet obveznosti stvari, določene po vrsti, ne preneha obveznost niti takrat, ko so vse takšne stvari, kar jih ima dolžnik, uničene zaradi okoliščin, za katere on ne odgovarja.

(2) Vendar pa preneha obveznost v primeru, ko so predmet obveznosti po vrsti določene stvari, ki jih je treba vzeti iz neke množice takih stvari, če je uničena cela ta množica.

Odstop pravice nasproti tretjemu, ki je odgovoren za nemožnost izpolnitve

356. člen

( se preneha uporabljati )

Dolžnik določene stvari, ki je prost svoje obveznosti zaradi nemožnosti izpolnitve, mora odstopiti upniku pravico, ki bi jo imel nasproti tretjemu zaradi nastale nemožnosti.

6. odsek

PRETEK ČASA, ODPOVED

Rok v trajnem dolžniškem razmerju

357. člen

( se preneha uporabljati )

Trajno dolžniško razmerje z določenim rokom trajanja preneha, ko rok preteče, razen če pogodba ali zakon določa, da je po tem roku dolžniško razmerje podaljšano za nedoločen čas, če ni pravočasno odpovedano.

Odpoved trajnega dolžniškega razmerja

358. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Če trajanje dolžniškega razmerja ni določeno, ga vsaka stranka lahko prekine z odpovedjo.

(2) Odpoved mora biti vročena drugi stranki.

(3) Odpoved se sme dati ob vsakem, vendar ne ob neprimernem času.

(4) Odpovedano dolžniško razmerje preneha, ko preteče s pogodbo določeni odpovedni rok, če takšen rok ni določen s pogodbo, pa po preteku z zakonom določenega, običajnega oziroma primernega roka.

(5) Stranki se lahko dogovorita, da bo njuno dolžniško razmerje prenehalo s samo vročitvijo odpovedi, če za določen primer zakon ne odreja kaj drugega.

(6) Upnik ima pravico zahtevati od dolžnika tisto, kar je zapadlo, preden je obveznost prenehala s pretekom roka ali z odpovedjo.

7. odsek

SMRT

359. člen

( se preneha uporabljati )

S smrtjo dolžnika ali upnika preneha obveznost samo, če je nastala glede na osebne lastnosti katere izmed pogodbenih strank ali glede na osebne sposobnosti dolžnika.

4. ODDELEK

Zastaranje

1. odsek

SPLOŠNE DOLOČBE

Splošno pravilo

360. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Z zastaranjem preneha pravica zahtevati izpolnitev obveznosti.

(2) Zastaranje nastopi, ko preteče z zakonom določeni čas, v katerem bi bil upnik lahko zahteval izpolnitev obveznosti.

(3) Sodišče se ne sme ozirati na zastaranje, če se dolžnik nanj ne sklicuje.

Kdaj začne zastaranje teči

361. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Zastaranje začne teči prvi dan po dnevu, ko je upnik imel pravico terjati izpolnitev obveznosti, če za posamezne primere ni z zakonom predpisano kaj drugega.

(2) Če je obveznost v tem, da se kaj ne stori, kaj opusti ali kaj trpi, začne zastaranje teči prvi dan po dnevu, ko je dolžnik ravnal proti taki obveznosti.

Nastop zastaranja

362. člen

( se preneha uporabljati )

Zastaranje nastopi, ko izteče zadnji dan z zakonom določenega časa.

Vštevanje časa prednikov

363. člen

( se preneha uporabljati )

V zastaranje se všteje tudi čas, ki je pretekel v prid dolžnikovim prednikom.

Prepoved spremembe zastaralnega roka

364. člen

( se preneha uporabljati )

(1) S pravnim poslom ni mogoče določiti daljšega ali krajšega zastaranja, kot je čas, ki ga določa zakon.

(2) S pravnim poslom ni mogoče določiti, da zastaranje nekaj časa ne bo teklo.

Odpoved zastaranju

365. člen

( se preneha uporabljati )

Dolžnik se ne more odpovedati zastaranju prej, kakor preteče zanj določeni čas.

Pismena pripoznava in zavarovanje zastarane obveznosti

366. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Pismena pripoznava zastarane obveznosti se šteje za odpoved zastaranju.

(2) Enak učinek ima tudi zastava ali kakšno drugo zavarovanje, dano za zastarano terjatev.

Učinek izpolnitve zastarane obveznosti

367. člen

( se preneha uporabljati )

Če je dolžnik izpolnil zastarano obveznost, nima pravice terjati nazaj tistega, kar je dal, niti tedaj, če ni vedel, da je obveznost zastarana.

Upnik, čigar terjatev je zavarovana

368. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Ko preteče čas zastaranja, se upnik, čigar terjatev je zavarovana z zastavo ali s hipoteko, lahko poplača le iz obremenjene stvari, če jo ima v rokah ali če je njegova pravica vpisana v javni knjigi.

(2) Zastarane terjatve za obresti in druge občasne dajatve pa se ne morejo poplačati niti iz obremenjene stvari.

Stranske terjatve

369. člen

( se preneha uporabljati )

Ko zastara glavna terjatev, so zastarane tudi stranske terjatve, kot so terjatve za obresti, plodove, stroške, pogodbene kazni.

Kdaj se ne uporabljajo pravila o zastaranju

370. člen

( se preneha uporabljati )

Pravila o zastaranju se ne uporabljajo v primerih, ko je v zakonu določen rok, v katerem je treba vložiti tožbo ali opraviti določeno dejanje, ker bi bila sicer pravica izgubljena.

2. odsek

ČAS, KI JE POTREBEN ZA ZASTARANJE

Splošni zastaralni rok

371. člen

( se preneha uporabljati )

Terjatve zastarajo v petih letih, če ni z zakonom določen za zastaranje drugačen rok.

Občasne terjatve

372. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Terjatve občasnih dajatev, ki dospevajo letno ali v določenih krajših časovnih presledkih (občasne terjatve), zastarajo v treh letih od zapadlosti vsake posamezne dajatve, bodisi da gre za stranske občasne terjatve, kot je terjatev obresti, ali pa za takšne občasne terjatve, s katerimi se črpa sama pravica, kot je terjatev preživljanja.

(2) Isto velja za anuitete, s katerimi se v enakih, vnaprej določenih občasnih zneskih odplačujejo glavnica in obresti, vendar ne velja za obročna odplačila in druge delne izpolnitve.

Zastaranje same pravice

373. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Pravica sama, iz katere izvirajo občasne terjatve, zastara v petih letih, odkar je zapadla najstarejša neizpolnjena terjatev, po kateri dolžnik ni izvršil nobene dajatve več.

(2) Če zastara pravica, iz katere izvirajo občasne terjatve, ne izgubi upnik le pravice zahtevati bodoče občasne dajatve, temveč tudi pravico terjati občasne dajatve, ki so zapadle pred tem zastaranjem.

(3) Pravica do preživljanja, ki gre komu po zakonu, ne more zastarati.

Medsebojne terjatve iz pogodb v prometu blaga in storitev

374. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Medsebojne terjatve družbenih pravnih oseb iz pogodb v prometu blaga in storitev kot tudi terjatve za povrnitev izdatkov, nastalih v zvezi s temi pogodbami, zastarajo v treh letih.

(2) Zastaranje teče posebej za vsako dobavo blaga, opravljeno delo ali storitev.

Terjatev zakupnine

375. člen

( se preneha uporabljati )

Terjatev zakupnine, najsi je določeno, da se plačuje občasno ali v enkratnem skupnem znesku, zastara v treh letih.

Odškodninske terjatve

376. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Odškodninska terjatev za povzročeno škodo zastara v treh letih, odkar je oškodovanec zvedel za škodo in za tistega, ki jo je napravil.

(2) V vsakem primeru zastara ta terjatev v petih letih, odkar je škoda nastala.

(3) Odškodninska terjatev za škodo, ki je nastala s prekršitvijo pogodbene obveznosti, zastara v času, določenem za zastaranje te obveznosti.

Odškodninska terjatev za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem

377. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Če je bila škoda povzročena s kaznivim dejanjem, za kazenski pregon pa je predpisan daljši zastaralni rok, zastara odškodninski zahtevek proti odgovorni osebi, ko izteče čas, ki je določen za zastaranje kazenskega pregona.

(2) Pretrganje zastaranja kazenskega pregona ima za posledico tudi pretrganje zastaranja odškodninskega zahtevka.

(3) To velja tudi za zadržanje zastaranja.

Enoletni zastaralni rok

378. člen

( se preneha uporabljati )

(1) V enem letu zastarajo;

1) terjatve za dobavljeno električno in toplotno energijo, plin, vodo, za dimnikarske storitve in vzdrževanje snage, če je bila dobava oziroma storitev izvršena za potrebe gospodinjstva;

2) ( prenehala veljati ) ;

3) terjatve pošte, telegrafa in telefona za uporabo telefonov in poštnih predalov, kot tudi druge njihove terjatve, ki se plačujejo v trimesečnih ali krajših rokih;

4) terjatve za naročnino na občasne publikacije, šteto od takrat, ko je iztekel čas, za katerega je bila publikacija naročena.

(2) Zastaranje teče, čeprav se dobave ali storitve nadaljujejo.

Terjatve, ugotovljene pred sodiščem ali drugim pristojnim organom

379. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Vse terjatve, ki so bile ugotovljene s pravnomočno sodno odločbo ali z odločbo drugega pristojnega organa ali s poravnavo pred sodiščem ali drugim pristojnim organom, zastarajo v desetih letih, tudi tiste, za katere zakon sicer določa krajši zastaralni rok.

(2) Vse občasne terjatve, ki izvirajo iz takšnih odločb ali poravnav in zapadejo v bodoče, pa zastarajo v roku, določenem za zastaranje občasnih terjatev.

Zastaralni roki pri zavarovalnih pogodbah

380. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Terjatve sklenitelja zavarovanja oziroma tretje osebe iz pogodbe o življenjskem zavarovanju zastarajo v petih letih, terjatve iz drugih zavarovalnih pogodb pa v treh letih, šteto od prvega dne po preteku koledarskega leta, v katerem je terjatev nastala.

(2) Če zainteresirana oseba dokaže, da do dneva, ki je določen v prejšnjem odstavku, ni vedela, da je zavarovalni primer nastopil, začne zastaranje teči od dneva, ko je za to zvedela; v vsakem primeru pa je terjatev zastarana pri življenjskem zavarovanju v desetih, pri drugih zavarovanjih pa v petih letih od dneva, določenega v prejšnjem odstavku.

(3) Terjatve zavarovalnic iz zavarovalnih pogodb zastarajo v treh letih.

(4) Če zahteva pri zavarovanju pred odgovornostjo tretjega oškodovanec odškodnino od zavarovanca ali jo od njega dobi, začne teči zastaranje zavarovančevega zahtevka proti zavarovalnici od dneva, ko je oškodovanec sodno zahteval odškodnino od zavarovanca oziroma ko mu je zavarovanec škodo povrnil.

(5) Neposredni zahtevek tretjega oškodovanca proti zavarovalnici zastara v enakem času, v katerem zastara njegov zahtevek proti zavarovancu, ki je odgovoren za škodo.

(6) Zastaranje terjatve, ki jo ima zavarovalnica proti tretjemu, ki je odgovoren za nastanek zavarovalnega primera, začne teči takrat, ko začne teči proti temu zastaranje zavarovančeve terjatve, in se tudi konča v enakem roku.

3. odsek

ZADRŽANJE ZASTARANJA

Terjatve med določenimi osebami

381. člen

( se preneha uporabljati )

Zastaranje ne teče

1) med zakoncema,

2) med starši in otroki, dokler traja roditeljska pravica,

3) med varovancem in njegovim skrbnikom in tudi med skrbstvenim organom, dokler traja skrbništvo in dokler niso dani računi,

4) med dvema, ki živita v nezakonski skupnosti, dokler obstoji ta skupnost.

Terjatve določenih oseb

382. člen

( se preneha uporabljati )

Zastaranje ne teče

1) med mobilizacijo, neposredno vojno nevarnostjo ali vojno za terjatve oseb v vojaški službi;

2) za terjatve, ki jih imajo v tujem gospodinjstvu zaposlene osebe proti delodajalcu ali njegovim družinskim članom, ki živijo skupaj z njim, vse dokler traja to delovno razmerje.

Nepremagljive ovire

383. člen

( se preneha uporabljati )

Zastaranje ne teče ves tisti čas, ko upnik zaradi nepremagljivih ovir ni mogel sodno zahtevati izpolnitve obveznosti.

Vpliv vzroka zadržanja na zastaranje

384. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Če zastaranje ni moglo začeti teči zaradi kakšnega zakonitega vzroka, začne teči takrat, ko ta vzrok preneha.

(2) Če je zastaranje začelo teči, preden je nastal vzrok, ki ga je zadržal, se nadaljuje, ko ta vzrok preneha; čas, ki je pretekel pred zadržanjem, pa se všteje v zastaralni rok, ki ga določa zakon.

Terjatve proti poslovno nesposobnim osebam in njihove terjatve

385. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Zastaranje teče tudi proti mladoletnikom in drugim poslovno nesposobnim osebam, ne glede na to, ali imajo zakonitega zastopnika ali ne.

(2) Vendar pa zastaranje terjatve mladoletnika, ki nima zastopnika, in druge poslovno nesposobne osebe brez zastopnika ne more nastopiti, preden ne pretečeta dve leti, odkar je taka oseba postala poslovno popolnoma sposobna ali odkar je dobila zastopnika.

(3) Če je za zastaranje kakšne terjatve določeni čas krajši kot dve leti, upnik pa je mladoletnik, ki nima zastopnika, ali kakšna druga poslovno nesposobna oseba brez zastopnika, začne zastaranje te terjatve teči takrat, ko postane upnik poslovno sposoben ali ko dobi zastopnika.

Terjatev proti osebi, ki služi vojaški rok

386. člen

( se preneha uporabljati )

Zastaranje zoper osebo, ki služi vojaški rok ali je na vojaških vajah, ne more nastopiti, dokler ne pretečejo trije meseci od odslužitve vojaškega roka ali od prenehanja vojaških vaj.

4. odsek

PRETRGANJE ZASTARANJA

Pripoznava dolga

387. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Zastaranje se pretrga, ko dolžnik pripozna dolg.

(2) Dolg lahko pripozna dolžnik ne le z upniku dano izjavo, temveč tudi posredno, npr. da kaj plača na račun, da plača obresti ali da zavarovanje.

Vložitev tožbe

388. člen

( se preneha uporabljati )

Zastaranje se pretrga z vložitvijo tožbe in z vsakim drugim upnikovim dejanjem zoper dolžnika pred sodiščem ali drugim pristojnim organom, da bi se ugotovila, zavarovala ali izterjala terjatev.

Umaknjena, zavržena ali zavrnjena tožba

389. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Šteje se, da zastaranje ni bilo pretrgano z vložitvijo tožbe ali s kakšnim drugim upnikovim dejanjem zoper dolžnika pred sodiščem ali pred drugim pristojnim organom, storjenim z namenom, da bi se ugotovila, zavarovala ali izterjala terjatev, če upnik umakne tožbo ali odstopi od takega dejanja.

(2) Prav tako se šteje, da zastaranje ni bilo pretrgano, če je upnikova tožba ali zahteva zavržena ali zavrnjena ali če je izposlovani ali opravljeni ukrep za izvršbo ali zavarovanje razveljavljen.

Tožba, zavržena zaradi nepristojnosti

390. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Če je bila tožba zoper dolžnika zavržena zaradi nepristojnosti sodišča ali iz kakšnega drugega vzroka, ki se ne tiče same stvari, pa vloži upnik novo tožbo v treh mesecih od pravnomočnosti odločbe, s katero je bila tožba zavržena, se šteje, da je bilo zastaranje pretrgano že s prvo tožbo.

(2) Isto velja tudi za poziv v varstvo in za uveljavljanje pobota terjatev v sporu, kot tudi v primeru, če sodišče ali drug organ napoti dolžnika, naj svojo prijavljeno terjatev uveljavlja v pravdnem postopku.

Upnikova zahteva

391. člen

( se preneha uporabljati )

Za pretrganje zastaranja ne zadostuje, da upnik pismeno ali ustno zahteva od dolžnika, naj izpolni obveznost.

Zastaralni rok pri pretrganju

392. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Po pretrganju začne zastaranje znova teči in se čas, ki je pretekel pred pretrganjem, ne šteje v zastaralni rok, ki ga določa zakon.

(2) Zastaranje, pretrgano z dolžnikovo pripoznavo, začne teči znova od pripoznave.

(3) Če je bilo zastaranje pretrgano z vložitvijo tožbe, s pozivom v varstvo ali z uveljavljanjem pobota terjatev v sporu oziroma s priglasitvijo terjatve v kakšnem drugem postopku, začne znova teči od dneva, ko je spor končan ali kako drugače poravnan.

(4) Če je bilo zastaranje pretrgano s priglasitvijo terjatve v stečajnem postopku, začne znova teči od dneva, ko je končan ta postopek.

(5) To velja tudi, če je bilo zastaranje pretrgano z zahtevo za prisilno izvršbo ali zavarovanje.

(6) Zastaranje, ki začne po pretrganju znova teči, se dovrši, ko preteče toliko časa, kolikor ga določa zakon za zastaranje, ki je bilo pretrgano.

Zastaranje pri prenovitvi (novaciji)

393. člen

( se preneha uporabljati )

Če je bilo zastaranje pretrgano z dolžnikovo pripoznavo dolga, upnik in dolžnik pa sta se sporazumela, da bosta spremenila podlago ali predmet obveznosti, zastara nova terjatev v času, ki je določen za njeno zastaranje.

V. poglavje

RAZNE VRSTE OBVEZNOSTI

1. ODDELEK

Denarne obveznosti

1. odsek

SPLOŠNE DOLOČBE

Načelo monetarnega nominalizma

394. člen

( se preneha uporabljati )

Če je predmet obveznosti vsota denarja, mora dolžnik plačati tisto število denarnih enot, na katero se glasi obveznost, razen če zakon določa kaj drugega.

Valuta obveznosti

395. člen

( se preneha uporabljati )

Če se denarna obveznost v nasprotju s posebnim zveznim zakonom glasi na plačilo v zlatu ali kakšni tuji valuti, je njeno izpolnitev mogoče zahtevati le v domačem denarju po tečaju, ki je veljal ob nastanku obveznosti.

Indeksna klavzula

396. člen

( se preneha uporabljati )

Nično je pogodbeno določilo, s katerim je znesek denarne obveznosti v domačem denarju vezan na spremembe cen za dobrine, blago in storitve, izraženih z indeksom cen, ki ga ugotovi pooblaščena organizacija (indeksna klavzula), vendar je veljavno, če je izbrani indeks v neposredni gospodarski zvezi s predmetom posla, tako da nima špekulativnega pomena, ali če je takšno določilo dogovorjeno za zavarovanje življenjske ravni pogodbene stranke.

Drsna lestvica

397. člen

( se preneha uporabljati )

V pogodbah, v katerih se ena pogodbena stranka zavezuje, da bo izdelala in dobavila določene predmete, je dovoljeno določiti, da bo cena odvisna od cen za material in od dela ter od drugih elementov, ki vplivajo na višino proizvodnih stroškov, ob določenem času na določenem trgu.

Predčasno plačilo

398. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Dolžnik lahko predčasno izpolni denarno obveznost.

(2) Nično je pogodbeno določilo, s katerim se dolžnik odpoveduje tej pravici.

(3) Če dolžnik predčasno izpolni denarno obveznost, ima pravico odbiti od dolga obresti za čas od dneva plačila do zapadlosti le, če je k temu upravičen po pogodbi ali če je to v navadi.

2. odsek

POGODBENE OBRESTI

Pogodbena obrestna mera

399. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Pogodbena obrestna mera med posamezniki ne sme presegati obrestne mere, ki se v kraju izpolnitve plačuje za hranilne vloge na vpogled.

(2) Glede najvišje pogodbene obrestne mere med drugimi osebami se uporabljajo določbe posebnega zakona.

(3) Če so obresti dogovorjene, nista pa določeni obrestna mera in zapadlost, velja med posamezniki obrestna mera, ki se v kraju izpolnitve plačuje za hranilne vloge na vpogled, med drugimi osebami pa velja obrestna mera, ki jo banka ali druga bančna organizacija plačuje oziroma s pogodbo določa za tako ali podobno vrsto posla, in zapadejo po izteku leta, če ni za posamezen primer določeno kaj drugega.

(4) Če so dogovorjene večje obresti od dovoljenih, velja največja obrestna mera dovoljenih obresti.

Obrestne obresti

400. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Nično je pogodbeno določilo, ki določa, da bodo od obresti, ko zapadejo v plačilo, začele teči obresti, če ne bodo plačane.

(2) Vendar je lahko v pogodbi vnaprej dogovorjeno, da bo obrestna mera večja, če dolžnik ne bo pravočasno plačal zapadlih obresti.

(3) Določbi prejšnjih dveh odstavkov ne veljata za kreditno poslovanje bank in drugih bančnih organizacij.

Kdaj obresti nehajo teči

401. člen

(črtan)

Obresti pri nedenarnih obveznostih

402. člen

( se preneha uporabljati )

Določbe tega zakona o pogodbenih obrestih veljajo smiselno tudi za druge obveznosti, pri katerih so predmet stvari, določene po vrsti.

2. ODDELEK

Obveznosti z več predmeti

1. odsek

ALTERNATIVNE OBVEZNOSTI

Pravica izbire

403. člen

( se preneha uporabljati )

Če ima kakšna obveznost dva ali več predmetov, vendar mora dolžnik dati le enega, da bi bil prost obveznosti, potem ima, če ni dogovorjeno kaj drugega, pravico izbire dolžnik in obveznost preneha, ko izroči predmet, ki ga je izbral.

Nepreklicnost in učinek izbire

404. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Izbira je opravljena, ko stranka, ki ima to pravico, obvesti drugo stranko o tem, kaj je izbrala, in se od takrat ne more več spremeniti.

(2) Od izbire dalje se šteje, da je bila obveznost od začetka enostavna in da je bila njen predmet že od začetka izbrana stvar.

Trajanje pravice izbire

405. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Dolžnik ima pravico izbire vse dotlej, dokler ni v prisilni izvršbi ena izmed dolgovanih stvari popolnoma ali delno izročena upniku po njegovi izbiri.

(2) Če ima pravico izbire upnik in se ta ne izreče o njej v roku, ki je določen za izpolnitev, lahko dolžnik zahteva od njega, naj izbere, in mu za to določi primeren rok; po izteku tega roka preide pravica izbire na dolžnika.

Izbira, zaupana tretjemu

406. člen

( se preneha uporabljati )

Če naj bi izbiro opravil nekdo tretji, ki pa tega ne stori, lahko vsaka stranka zahteva, naj to stori sodišče.

Omejitev na preostali predmet

407. člen

( se preneha uporabljati )

Če postane kakšen predmet obveznosti nemogoč zaradi kakšnega dogodka, za katerega ni odgovorna nobena stranka, se obveznost omeji na preostali predmet.

Omejitev v primeru odgovornosti ene stranke

408. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Če postane kakšen predmet obveznosti nemogoč zaradi dogodka, za katerega odgovarja dolžnik, in ima on pravico izbire, se obveznost omeji na preostali predmet; če ima pravico izbire upnik, pa lahko po svoji izbiri zahteva preostali predmet ali odškodnino.

(2) Če postane kakšen predmet obveznosti nemogoč zaradi dogodka, za katerega je odgovoren upnik, preneha dolžnikova obveznost, vendar lahko v primeru, če ima on pravico izbire, zahteva odškodnino in izpolni svojo obveznost s preostalim predmetom; če pa ima pravico izbire upnik, lahko da odškodnino in zahteva preostali predmet.

2. odsek

FAKULTATIVNE OBVEZNOSTI IN FAKULTATIVNE TERJATVE

I. FAKULTATIVNE OBVEZNOSTI

Pravica dolžnika pri fakultativni obveznosti

409. člen

( se preneha uporabljati )

Dolžnik, čigar obveznost ima en predmet, kateremu pa je dopuščeno, da se oprosti svoje obveznosti s tem, da da kakšen drug določen predmet, lahko izkoristi to možnost vse dotlej, dokler ne dobi upnik v prisilni izvršbi popolnoma ali delno predmet obveznosti.

Pravica upnika pri fakultativni obveznosti

410. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Upnik sme pri fakultativni obveznosti zahtevati od dolžnika le predmet obveznosti, ne pa tudi drugi predmet, s katerim lahko dolžnik, če hoče, prav tako izpolni svojo obveznost.

(2) Če postane predmet obveznosti nemogoč zaradi dogodka, za katerega dolžnik odgovarja, sme upnik zahtevati le odškodnino, vendar se dolžnik lahko oprosti obveznosti s tem, da da predmet, ki ga je upravičen dati namesto dolgovanega predmeta.

II. FAKULTATIVNE TERJATVE

411. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Če pogodba ali zakon določa, da lahko upnik namesto dolgovanega predmeta zahteva od dolžnika kakšen drug določen predmet, mu je dolžnik, če upnik to zahteva, dolžan izročiti ta predmet.

(2) Sicer veljajo za takšne fakultativne terjatve glede na namen pogodbenikov in okoliščine posla ustrezna pravila o fakultativnih in o alternativnih obveznostih.

3. ODDELEK

Obveznosti z več dolžniki ali upniki

1. odsek

DELJIVE OBVEZNOSTI

Delitev obveznosti in terjatev

412. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Obveznost je deljiva, če se lahko tisto, kar se dolguje, razdeli in izpolni v delih, ki imajo iste lastnosti kot celi predmet, in če s to delitvijo ne izgubi ničesar od svoje vrednosti; sicer je obveznost nedeljiva.

(2) Če je pri kakšni deljivi obveznosti več dolžnikov in ni določena drugačna delitev, se obveznost med njimi deli na enake dele in je vsak izmed njih odgovoren za svoj del obveznosti.

(3) Če je pri kakšni deljivi obveznosti več upnikov in ni določeno kaj drugega, se terjatev deli med njimi na enake dele in more vsak upnik zahtevati le svoj del terjatve.

Domneva solidarnosti

413. člen

( se preneha uporabljati )

Če je več dolžnikov pri kakšni deljivi, z gospodarsko pogodbo nastali obveznosti, odgovarjajo ti upniku solidarno, razen če so pogodbeniki izrecno odklonili solidarno odgovornost.

2. odsek

SOLIDARNE OBVEZNOSTI

I. SOLIDARNOST DOLŽNIKOV

Vsebina solidarnosti dolžnikov

414. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Vsak dolžnik solidarne obveznosti odgovarja upniku za celo obveznost in lahko upnik zahteva njeno izpolnitev od kogar hoče, vse dotlej, dokler ni popolnoma izpolnjena; vendar pa obveznost preneha, ko jo en dolžnik izpolni, in so vsi dolžniki prosti.

(2) Izmed več solidarnih dolžnikov lahko vsak dolguje z drugim rokom izpolnitve, z drugimi pogoji in sploh z različnimi odmiki.

Pobot

415. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Vsak solidarni dolžnik se lahko sklicuje na pobot svojega sodolžnika.

(2) Solidarni dolžnik lahko pobota terjatev svojega sodolžnika do upnika z upnikovo terjatvijo, vendar samo za toliko, kolikor znaša del dolga tega sodolžnika v solidarni obveznosti.

Odpust dolga

416. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Z odpustom dolga po sporazumu s kakšnim solidarnim dolžnikom so prosti obveznosti tudi drugi dolžniki.

(2) Če pa je imel odpust namen oprostiti obveznosti le dolžnika, kateremu je bil dolg odpuščen, se solidarna obveznost zmanjša za del, ki glede na medsebojna razmerja med dolžniki pada nanj, drugi dolžniki pa solidarno odgovarjajo za ostanek obveznosti.

Prenovitev

417. člen

( se preneha uporabljati )

(1) S prenovitvijo, ki jo je upnik sklenil s kakšnim solidarnim dolžnikom, so prosti tudi drugi dolžniki.

(2) Če pa sta upnik in dolžnik omejila prenovitev na del obveznosti, ki pada na dolžnika, potem obveznost drugih ne preneha, temveč se le zmanjša za ta del.

Poravnava

418. člen

( se preneha uporabljati )

Poravnava, ki jo je sklenil eden izmed solidarnih dolžnikov z upnikom, nima učinka nasproti drugim dolžnikom, vendar jo imajo ti pravico sprejeti, če ni omejena na dolžnika, s katerim je bila sklenjena.

Združitev

419. člen

( se preneha uporabljati )

Če se v eni osebi združita lastnost upnika in lastnost dolžnika iste solidarne obveznosti, se obveznost drugih dolžnikov zmanjša za del, ki pada nanj.

Zamuda upnika

420. člen

( se preneha uporabljati )

Če pride upnik v zamudo nasproti enemu solidarnemu dolžniku, je v zamudi tudi nasproti drugim solidarnim dolžnikom.

Zamuda enega dolžnika in pripoznava dolga

421. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Zamuda enega solidarnega dolžnika nima učinka nasproti drugim dolžnikom.

(2) Isto velja tudi za dolg, ki bi ga pripoznal eden izmed solidarnih dolžnikov.

Zadržanje in pretrganje zastaranja ter odpoved zastaranju

422. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Če zastaranje ne teče ali je pretrgano nasproti enemu dolžniku, teče naprej za druge solidarne dolžnike in se lahko dovrši; vendar ima dolžnik, nasproti kateremu obveznost ni zastarala in ki jo je moral izpolniti, pravico zahtevati od drugih dolžnikov, nasproti katerim je obveznost zastarala, da mu povrnejo vsak svoj del obveznosti.

(2) Odpoved dopolnjenemu zastaranju nima učinka nasproti drugim dolžnikom.

Pravica izpolnitelja do povračila

423. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Dolžnik, ki je izpolnil obveznost, ima pravico zahtevati od vsakega sodolžnika, da mu povrne del obveznosti, ki pada nanj.

(2) Pri tem je brez vpliva okoliščina, če je upnik kateremu izmed sodolžnikov dolg odpustil ali zmanjšal.

(3) Del, ki pada na dolžnika, od katerega ni mogoče dobiti povračila, se porazdeli sorazmerno na vse dolžnike.

Delitev na enake dele in izjema

424. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Če ni dogovorjeno ali ne izhaja sicer iz pravnih razmerij med udeleženci v poslu kaj drugega, pride na vsakega dolžnika enak del.

(2) Vendar je v primeru, če je bila solidarna obveznost sklenjena v izključnem interesu nekega solidarnega dolžnika, ta dolžan povrniti celoten znesek obveznosti sodolžniku, ki je poplačal upnika.

II. SOLIDARNOST UPNIKOV

Solidarnost se ne domneva

425. člen

( se preneha uporabljati )

Kadar je na upniški strani več oseb, so solidarne le, če je solidarnost dogovorjena ali z zakonom določena.

Vsebina solidarnosti

426. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Vsak solidarni upnik ima pravico zahtevati od dolžnika izpolnitev cele obveznosti; vendar obveznost preneha tudi nasproti drugim upnikom, ko je eden izmed njih poplačan.

(2) Dolžnik lahko izpolni obveznost upniku, ki ga sam izbere, vse dokler neki upnik ne zahteva izpolnitve.

Pobot

427. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Dolžnik lahko pobota svojo obveznost s terjatvijo nasproti upniku, ki zahteva od njega izpolnitev.

(2) S terjatvijo, ki jo ima nasproti kakšnemu drugemu upniku, more dolžnik pobotati svojo obveznost le do višine tistega dela solidarne terjatve, ki pripada temu upniku.

Odpust dolga in prenovitev

428. člen

( se preneha uporabljati )

Z odpustom dolga in s prenovitvijo med dolžnikom in enim upnikom se zmanjša solidarna obveznost za toliko, kolikor znaša upnikov delež pri terjatvi.

Poravnava

429. člen

( se preneha uporabljati )

Poravnava, ki jo sklene eden izmed solidarnih upnikov z dolžnikom, nima učinka nasproti drugim upnikom; vendar jo imajo ti pravico sprejeti, razen če se nanaša le na delež upnika, s katerim je bila sklenjena.

Združitev

430. člen

( se preneha uporabljati )

Če se v osebi enega solidarnega upnika združi tudi lastnost dolžnika, sme vsak izmed drugih solidarnih upnikov zahtevati od njega le svoj del terjatve.

Zamuda

431. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Če pride dolžnik v zamudo nasproti enemu solidarnemu upniku, je v zamudi tudi nasproti drugim upnikom.

(2) Zamuda enega solidarnega upnika ima učinek tudi nasproti drugim upnikom.

Pripoznava dolga

432. člen

( se preneha uporabljati )

Pripoznava dolga enemu upniku je v prid vsem upnikom.

Zastaranje

433. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Če en upnik pretrga zastaranje ali če zastaranje nasproti njemu ne teče, to ni v prid drugim upnikom in teče nasproti njim še naprej.

(2) Odpoved zastaranju nasproti enemu upniku je v prid tudi drugim upnikom.

Razmerja med upniki po izpolnitvi

434. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Vsak solidarni upnik ima pravico zahtevati od upnika, ki je prejel izpolnitev od dolžnika, naj mu izroči delež, ki mu gre.

(2) Če iz razmerja med upniki ne izhaja kaj drugega, gre vsakemu solidarnemu upniku enak delež.

3. odsek

NEDELJIVE OBVEZNOSTI

435. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Za nedeljive obveznosti, pri katerih je več dolžnikov, se smiselno uporabljajo predpisi o solidarnih obveznostih.

(2) Kadar je pri nedeljivi obveznosti več upnikov, med katerimi ni niti s pogodbo dogovorjena niti z zakonom določena solidarnost, sme posamezen upnik le tedaj zahtevati, naj jo dolžnik izpolni njemu, če so ga drugi upniki pooblastili, da sprejme izpolnitev; sicer pa lahko vsak upnik zahteva od dolžnika, da izpolni obveznost vsem skupaj ali da jo položi pri sodišču.

VI. poglavje

SPREMEMBA UPNIKA ALI DOLŽNIKA

1. ODDELEK

Odstop terjatve s pogodbo (cesija)

1. odsek

SPLOŠNE DOLOČBE

Katere terjatve se lahko prenesejo s pogodbo

436. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Upnik lahko s pogodbo, ki jo sklene s kom tretjim, prenese nanj svojo terjatev, izvzemši tiste terjatve, katerih prenos je z zakonom prepovedan, kot tudi tiste, ki so povezane z osebnostjo upnika ali njihova narava nasprotuje prenosu na drugega.

(2) Če sta se dolžnik in upnik dogovorila, da upnik ne bo smel prenesti terjatve na drugega ali da je ne bo smel prenesti brez dolžnikove privolitve, potem pogodba o odstopu nasproti dolžniku nima učinka.

Stranske pravice

437. člen

( se preneha uporabljati )

(1) S terjatvijo preidejo na prevzemnika stranske pravice, kot so pravica do prednostnega poplačila, hipoteka, zastava, pravice iz pogodbe s porokom, pravice do obresti, do pogodbene kazni ipd.

(2) Vendar sme odstopnik izročiti zastavljeno stvar prevzemniku le, če zastavnik v to privoli; sicer ostane stvar pri odstopniku, da jo hrani za prevzemnika.

(3) Domneva se, da so zapadle, pa ne plačane obresti odstopljene z glavno terjatvijo.

Obvestitev dolžnika

438. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Za prenos terjatve ni potrebna dolžnikova privolitev, vendar ga mora odstopnik obvestiti o odstopu.

(2) Izpolnitev odstopniku pred obvestilom o odstopu je veljavna in je z njo dolžnik prost obveznosti, vendar samo, če ni vedel za odstop; sicer obveznost ostane in jo mora izpolniti prevzemniku.

Večkratni odstop

439. člen

( se preneha uporabljati )

Če je upnik odstopil isto terjatev raznim osebam, pripada terjatev tistemu prevzemniku, o katerem je odstopnik najprej obvestil dolžnika ali ki se je pri dolžniku prvi oglasil.

2. odsek

RAZMERJE MED PREVZEMNIKOM IN DOLŽNIKOM

440. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Prevzemnik ima nasproti dolžniku enake pravice, kot jih je imel do odstopa nasproti njemu odstopnik.

(2) Dolžnik lahko uveljavlja proti prevzemniku poleg ugovorov, ki jih ima proti njemu, tudi tiste ugovore, ki bi jih lahko uveljavljal proti odstopniku do takrat, ko je zvedel za odstop.

3. odsek

RAZMERJE MED ODSTOPNIKOM IN PREVZEMNIKOM

Izročitev zadolžnice

441. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Odstopnik mora izročiti prevzemniku obveznico ali drugo zadolžnico, če jo ima, ter druge dokaze o odstopljeni terjatvi in stranskih pravicah.

(2) Če je odstopnik prenesel na prevzemnika le del terjatve, mu mora izročiti overjen prepis obveznice ali kakšne druge zadolžnice, s katero se dokazuje obstoj odstopljene terjatve.

(3) Odstopnik mora izdati prevzemniku na njegovo zahtevo overjeno potrdilo o odstopu.

Odgovornost za obstoj terjatve

442. člen

( se preneha uporabljati )

Kadar je terjatev odstopljena z odplačno pogodbo, odgovarja odstopnik za obstoj terjatve takrat, ko jo je odstopil.

Odgovornost za izterljivost

443. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Odstopnik odgovarja za izterljivost odstopljene terjatve, če je bilo to dogovorjeno, vendar le do višine tistega, kar je prejel od prevzemnika, ter za izterljivost obresti in stroškov v zvezi z odstopom in stroškov v postopku zoper dolžnika.

(2) Za večjo odgovornost poštenega odstopnika se ni mogoče dogovoriti.

4. odsek

POSEBNI PRIMERI ODSTOPA TERJATEV

Odstop namesto izpolnitve ali v izterjavo

444. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Če dolžnik odstopi upniku svojo terjatev ali njen del namesto izpolnitve svoje obveznosti, ugasne takrat, ko je sklenjena pogodba o odstopu, njegova obveznost do zneska odstopljene terjatve.

(2) Če pa dolžnik odstopi svojemu upniku svojo terjatev samo v izterjavo, ugasne ali se zmanjša njegova obveznost šele tedaj, ko upnik izterja odstopljeno terjatev.

(3) V prvem in drugem primeru mora prevzemnik izročiti odstopniku vse, kar je izterjal več, kot znaša njegova terjatev od njega.

(4) Pri odstopu v izterjavo lahko dolžnik odstopljene terjatve izpolni svojo obveznost tudi odstopniku, celo če je bil obveščen o odstopu.

V zavarovanje

445. člen

( se preneha uporabljati )

Če je bila terjatev odstopljena v zavarovanje prevzemnikove terjatve proti odstopniku, je prevzemnik dolžan kot dober gospodarstvenik oziroma kot dober gospodar skrbeti za izterjavo odstopljene terjatve in po izterjatvi, potem ko obdrži zase, kolikor je potrebno za poplačilo njegove lastne terjatve proti odstopniku, temu izročiti presežek.

2. ODDELEK

Sprememba dolžnika

1. odsek

PREVZEM DOLGA

I. SPLOŠNE DOLOČBE

Pogodba o prevzemu dolga

446. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Prevzem dolga se opravi s pogodbo med dolžnikom in prevzemnikom, v katero je privolil upnik.

(2) O sklenitvi pogodbe lahko obvesti upnika vsak od njiju, upnik pa lahko vsakemu od njiju sporoči svojo privolitev v prevzem dolga.

(3) Domneva se, da je upnik dal svojo privolitev, če je brez omejitve sprejel kakšno izpolnitev od prevzemnika, ki jo je ta izpolnil v svojem imenu.

(4) Pogodbenika, kakor tudi vsak od njiju posebej, lahko zahtevata od upnika, naj se v določenem roku izreče, ali privoli v prevzem dolga; če se ta ne izreče v določenem roku, se šteje, da je privolitev odklonil.

(5) Pogodba o prevzemu dolga ima učinek pogodbe o prevzemu izpolnitve, dokler upnik vanjo ne privoli, kakor tudi, če privolitev odkloni.

Primer, ko je dolg zavarovan s hipoteko

447. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Če je bilo ob odtujitvi kakšne nepremičnine, na kateri je hipoteka, med pridobiteljem in odtujiteljem dogovorjeno, da bo pridobitelj prevzel dolg nasproti hipotekarnemu upniku, se v primeru, če hipotekarni upnik na pismeno zahtevo odtujitelja v treh mesecih ne odkloni svoje privolitve v pogodbo o prevzemu dolga, šteje, da je vanjo privolil.

(2) V pismeni zahtevi je treba upnika opozoriti na to posledico, kar se sicer šteje, kakor da zahteve ni bilo.

II. UČINKI POGODBE O PREVZEMU DOLGA

Sprememba dolžnika

448. člen

( se preneha uporabljati )

(1) S prevzemom dolga stopi prevzemnik na mesto prejšnjega dolžnika, ta pa je s tem prost obveznosti.

(2) Vendar v primeru, če je bil prevzemnik ob upnikovi privolitvi v pogodbo o prevzemu dolga prezadolžen, upnik pa tega ni vedel in tudi ni moral vedeti, prejšnji dolžnik s tem ni prost obveznosti, pogodba o prevzemu dolga pa ima učinek pogodbe o pristopu k dolgu.

(3) Med prevzemnikom in upnikom obstaja ista obveznost, ki je dotlej obstajala med prejšnjim dolžnikom in upnikom.

Stranske pravice

449. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Stranske pravice, ki so dotlej obstajale poleg terjatve, ostanejo še naprej; vendar pa poroštva in zastave, ki so jih dale tretje osebe, prenehajo, če poroki in zastavniki ne privolijo v to, da bodo odgovarjali tudi za novega dolžnika.

(2) Če ni bilo dogovorjeno kaj drugega, prevzemnik ne odgovarja za neizterjane obresti, ki so zapadle do prevzema.

Ugovori

450. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Prevzemnik lahko uveljavlja proti upniku vse ugovore, ki izvirajo iz pravnega razmerja med prejšnjim dolžnikom in upnikom, iz katerega izvira prevzeti dolg, ter ugovore, ki jih ima sam proti upniku.

(2) Prevzemnik ne more uveljavljati proti upniku ugovorov, ki izvirajo iz pravnega razmerja med njim in prejšnjim dolžnikom, ki je bilo podlaga za prevzem dolga.

2. odsek

PRISTOP K DOLGU

Pogodba o pristopu k dolgu

451. člen

( se preneha uporabljati )

S pogodbo med upnikom in tretjim, s katero se ta upniku zavezuje, da bo izpolnil njegovo terjatev od dolžnika, stopi tretji v zavezo poleg dolžnika.

Pristop k dolgu pri prevzemu kakšne premoženjske celote

452. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Tisti, na katerega preide po pogodbi kakšna premoženjska celota (obrtna delavnica ipd.) posameznika ali civilne pravne osebe ali posamezen njen del, odgovarja poleg dotedanjega imetnika in solidarno z njim za dolgove, ki se nanašajo na to celoto oziroma njen del, vendar le do vrednosti njenih aktiv.

(2) Nima pravnega učinka nasproti upnikom pogodbeno določilo, ki bi izključevalo ali omejevalo odgovornost iz prejšnjega odstavka.

3. odsek

PREVZEM IZPOLNITVE

453. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Izpolnitev se prevzema s pogodbo med dolžnikom in nekom tretjim, s katero se ta dolžniku zavezuje, da bo izpolnil njegovo obveznost nasproti njegovemu upniku.

(2) Prevzemnik odgovarja dolžniku, če ne izpolni pravočasno obveznosti upniku in ta zahteva izpolnitev od dolžnika.

(3) Vendar on ne prevzema dolga in tudi ne pristopa k dolgu, zato nima upnik nasproti njemu nobene pravice.

Drugi del

POGODBE

VII. poglavje

PRODAJA

1. ODDELEK

Splošne določbe

Pojem

454. člen

( se preneha uporabljati )

(1) S prodajno pogodbo se prodajalec zavezuje, da bo stvar, ki jo prodaja, izročil kupcu tako, da bo ta pridobil pravico razpolaganja oziroma lastninsko pravico, kupec pa se zavezuje, da bo prodajalcu plačal kupnino.

(2) Prodajalec kakšne pravice se zavezuje, da bo kupcu priskrbel prodano pravico; če izvrševanje te pravice zahteva posest stvari, pa tudi, da mu bo stvar izročil.

Oblika prodaje nepremičnin

455. člen

( se preneha uporabljati )

Pogodba o prodaji nepremičnih stvari, ki jih družbene pravne osebe izročajo v pravni promet v mejah svojega rednega poslovanja, mora biti sklenjena v pismeni obliki.

Nevarnost

456. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Do izročitve stvari kupcu trpi nevarnost naključnega uničenja ali poškodovanja stvari prodajalec, z izročitvijo stvari pa preide nevarnost na kupca.

(2) Nevarnost ne preide na kupca, če je ta zaradi kakšne napake, ki jo ima izročena stvar, razdrl pogodbo ali zahteval zamenjavo stvari.

Prehod nevarnosti pri kupčevi zamudi

457. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Če stvar zaradi kupčeve zamude ni bila izročena, preide nevarnost na kupca takrat, ko pride v zamudo.

(2) Kadar so predmet pogodbe stvari, določene po vrsti, preide nevarnost na kupca v zamudi, če je prodajalec izločil stvari, ki so bile očitno namenjene za izročitev, in o tem poslal kupcu obvestilo.

(3) Kadar pa so po vrsti določene stvari takšne narave, da prodajalec ne more izločiti njihovega dela, zadošča, če je prodajalec storil vse, kar je bilo potrebno, da bi jih kupec lahko prevzel, in mu o tem odposlal obvestilo.

2. ODDELEK

Sestavine prodajne pogodbe

1. odsek

STVAR

Splošno pravilo

458. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Stvar, za katero gre pri pogodbi, mora biti v prometu in je nična pogodba o prodaji stvari, ki je izven prometa.

(2) Za prodajo stvari, katerih promet je omejen, veljajo posebni predpisi.

(3) Prodaja se lahko nanaša tudi na bodočo stvar.

Če je bila stvar uničena pred pogodbo

459. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Prodajna pogodba nima pravnega učinka, če je bila stvar, za katero gre pri pogodbi, ob njeni sklenitvi že uničena.

(2) Če je bila stvar ob sklenitvi pogodbe le delno uničena, lahko kupec razdre pogodbo ali pa ostane pri njej ob sorazmernem znižanju cene.

(3) Vendar ostane pogodba v veljavi in ima kupec le pravico do znižanja cene, če delno uničenje stvari ne moti, da pogodba doseže svoj namen, ali če je za določeno stvar taka navada v pravnem prometu.

Prodaja tuje stvari

460. člen

( se preneha uporabljati )

Prodaja tuje stvari veže pogodbenika; vendar lahko kupec, ki ni vedel ali ni moral vedeti, da je stvar tuja, razdre pogodbo, če zaradi tega ne more doseči njenega namena, in zahteva odškodnino.

Prodaja sporne pravice

461. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Sporna pravica je lahko predmet prodajne pogodbe.

(2) Vendar je nična pogodba, s katero bi odvetnik ali kakšen drug prevzemnik naročila kupil sporno pravico, katere uveljavitev mu je bila zaupana, ali si izgovoril delež pri delitvi zneska, prisojenega njegovemu naročitelju.

2. odsek

CENA

Če cena ni določena

462. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Če cena v prodajni pogodbi ni določena in tudi ni v njej dovolj podatkov, na podlagi katerih bi jo bilo mogoče določiti, pogodba nima pravnega učinka.

(2) Če v gospodarski prodajni pogodbi cena ni določena in tudi ni v njej dovolj podatkov, na podlagi katerih bi jo bilo mogoče določiti, mora kupec plačati ceno, ki jo je prodajalec normalno zaračunaval ob sklenitvi pogodbe; če te ni, pa primerno ceno.

(3) Za primerno ceno se šteje dnevna cena ob sklenitvi pogodbe; če te ni mogoče ugotoviti, pa cena, ki jo ugotovi sodišče glede na okoliščine primera.

Predpisana cena

463. člen

( se preneha uporabljati )

Če je dogovorjena večja cena od cene, ki jo je za posamezno vrsto stvari predpisal pristojni organ, dolguje kupec le predpisano ceno; če pa je dogovorjeno ceno že plačal, ima pravico zahtevati vrnitev razlike.

Če je dogovorjena dnevna cena

464. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Če je dogovorjena dnevna cena, dolguje kupec ceno, ugotovljeno z uradno evidenco na trgu prodajalčevega kraja takrat, ko bi morala slediti izpolnitev.

(2) Če takšne evidence ni, se dnevna cena določi na podlagi elementov, s katerimi se ugotavlja cena po tržnih običajih.

Če je določitev cene zaupana tretjemu

465. člen

( se preneha uporabljati )

Če nekdo tretji, kateremu je bila zaupana določitev cene, noče ali ne more določiti cene, pogodbenika pa se pozneje ne zedinita o njej, vendar pogodbe ne razdreta, se šteje, da je dogovorjena primerna cena.

Če je določitev cene prepuščena enemu pogodbeniku

466. člen

( se preneha uporabljati )

Za pogodbeno določilo, s katerim se določitev cene pušča na voljo enemu pogodbeniku, se šteje, kot da sploh ni bilo dogovorjeno, kupec pa tedaj dolguje ceno kot v primeru, ko cena ni bila določena.

3. ODDELEK

Obveznosti prodajalca

1. odsek

IZROČITEV STVARI

I. SPLOŠNO O IZROČITVI

Čas in kraj izročitve

467. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Prodajalec je dolžan izročiti stvar kupcu v času in na kraju, ki sta določena v pogodbi.

(2) Prodajalec izpolni obveznost izročitve kupcu praviloma tedaj, ko mu izroči stvar ali listino, s katero je stvar mogoče prevzeti.

Predmet izročitve

468. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Če ni dogovorjeno ali če ne izvira iz narave posla kaj drugega, je prodajalec dolžan izročiti stvar kupcu v brezhibnem stanju, skupaj z njenimi pritiklinami.

(2) Plodovi in druge koristi od stvari pripadajo kupcu od dneva, ko bi mu jih bil moral prodajalec izročiti.

Če je dogovorjena izročitev v določenem času

469. člen

( se preneha uporabljati )

Če je dogovorjeno, da bo stvar izročena v določenem času, ni pa določeno, katera stranka bo imela pravico določiti v mejah tega časa dan izročitve, ima to pravico prodajalec, razen če iz okoliščin primera izhaja, da je bila določitev dneva izročitve prepuščena kupcu.

Če dan izročitve ni določen

470. člen

( se preneha uporabljati )

Če dan izročitve stvari kupcu ni določen, mora prodajalec izročiti stvar v primernem roku po sklenitvi pogodbe, glede na naravo stvari in na druge okoliščine.

Če kraj izročitve ni določen v pogodbi

471. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Če kraj izročitve ni določen v pogodbi, je treba stvar izročiti v kraju, v katerem je imel prodajalec ob sklenitvi pogodbe stalno prebivališče ali, če tega ni imel, začasno prebivališče; če pa je prodajalec sklenil pogodbo v opravljanju svoje redne gospodarske dejavnosti, je treba stvar izročiti v kraju, v katerem ima sedež.

(2) Če pa je bilo pogodbenikoma ob sklenitvi pogodbe znano, kje je stvar oziroma kje naj bo izdelana, je treba stvar izročiti v tem kraju.

Izročitev prevozniku

472. člen

( se preneha uporabljati )

Če je treba stvar po pogodbi prepeljati, v pogodbi pa ni določen kraj izpolnitve, je izročitev opravljena z izročitvijo stvari prevozniku ali tistemu, ki organizira odpravo.

Organiziranje prevoza

473. člen

( se preneha uporabljati )

Če je prodajalec dolžan poslati stvar kupcu, mora na običajen način in pod običajnimi pogoji skleniti pogodbe, ki so potrebne za prevoz do določenega kraja.

Stroški

474. člen

( se preneha uporabljati )

Stroške z izročitvijo ter stroške pred njo trpi prodajalec, stroške, da se odnese oziroma odpelje stvar, ter vse druge stroške po izročitvi pa kupec, če ni dogovorjeno kaj drugega.

II. SOČASNA IZROČITEV STVARI IN PLAČILO KUPNINE

Odložitev izročitve do plačila kupnine

475. člen

( se preneha uporabljati )

Če ni kaj drugega dogovorjeno ali v navadi, prodajalec ni dolžan izročiti stvari, če mu kupec sočasno ne plača kupnine ali če ni pripravljen to sočasno storiti; vendar kupec ni dolžan plačati kupnine, preden nima možnosti, da stvar pregleda.

Odložitev izročitve pri prevozu stvari

476. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Kadar se stvar izroča z izročitvijo prevozniku, lahko prodajalec odloži odpošiljatev stvari do plačila kupnine, ali pa stvar pošlje tako, da si pridrži pravico razpolagati z njo med prevozom.

(2) Če si je pridržal pravico razpolagati s stvarjo med prevozom, lahko prodajalec zahteva, naj stvar ne bo izročena kupcu v namembnem kraju, dokler ne plača kupnine; kupec pa ni dolžan plačati kupnine, preden nima možnosti, da stvar pregleda.

(3) Če pa je v pogodbi predvideno plačilo proti izročitvi ustrezne listine, kupec nima pravice zavrniti plačila kupnine zaradi tega, ker ni imel možnosti, da bi bil stvar pregledal.

Preprečitev izročitve odposlane stvari

477. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Če se po odpošiljatvi stvari kupcu pokaže, da so njegove gmotne razmere take, da je utemeljen dvom, ali bo sploh mogel plačati kupnino, lahko prodajalec prepreči izročitev stvari kupcu celo tedaj, ko ima ta že v rokah listino, s katero je upravičen zahtevati izročitev stvari.

(2) Prodajalec pa ne more preprečiti izročitve, če jo zahteva nekdo tretji s pravilno listino, ki mu daje pravico zahtevati izročitev stvari, razen če listina vsebuje pridržke glede učinka njenega prenosa ali če prodajalec dokaže, da je imetnik listine, ko si jo je pridobil, vedoma ravnal v njegovo škodo.

2. odsek

ODGOVORNOST ZA STVARNE NAPAKE

I. SPLOŠNO O STVARNIH NAPAKAH

Stvarne napake, za katere odgovarja prodajalec

478. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Prodajalec odgovarja za stvarne napake, ki jih je stvar imela takrat, ko je nevarnost prešla na kupca, ne glede na to, ali mu je bilo to znano ali ne.

(2) Prodajalec odgovarja tudi za tiste stvarne napake, ki se pokažejo potem, ko je nevarnost prešla na kupca, če so posledica vzroka, ki je obstajal že pred tem.

(3) Neznatna stvarna napaka se ne upošteva.

Kdaj gre za stvarne napake

479. člen

( se preneha uporabljati )

Napaka je stvarna

1) če stvar nima lastnosti, ki so potrebne za njeno normalno rabo ali za promet;

2) če stvar nima lastnosti, ki so potrebne za posebno rabo, za katero jo kupec kupuje, ki pa je bila prodajalcu znana oziroma bi mu morala biti znana;

3) če stvar nima lastnosti in odlik, ki so bile izrecno ali molče dogovorjene oziroma predpisane;

4) če je prodajalec izročil stvar, ki se ne ujema z vzorcem ali modelom, razen če je bil vzorec ali model pokazan le zaradi obvestila.

Napake, za katere prodajalec ne odgovarja

480. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Prodajalec ne odgovarja za napake iz 1. in 3. točke prejšnjega člena, če so bile ob sklenitvi pogodbe kupcu znane ali mu niso mogle ostati neznane.

(2) Šteje se, da kupcu niso mogle ostati neznane tiste napake, ki bi jih skrben človek s poprečnim znanjem in izkušenostjo človeka enakega poklica in stroke kot kupec lahko opazil pri običajnem pregledu stvari.

(3) Vendar odgovarja prodajalec tudi za napake, ki bi jih bil kupec z lahkoto opazil, če je izjavil, da stvar nima nobenih napak ali da ima določene lastnosti ali odlike.

Pregled stvari in očitne napake

481. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Kupec je dolžan prejeto stvar na običajen način pregledati ali jo dati v pregled, brž ko je to po normalnem teku stvari mogoče, in o očitnih napakah obvestiti prodajalca v osmih dneh, pri gospodarskih pogodbah pa nemudoma, sicer izgubi pravico, ki mu gre iz tega naslova.

(2) Če je bil pregled opravljen v navzočnosti obeh strank, mora kupec takoj sporočiti prodajalcu svoje pripombe zaradi očitnih napak, sicer izgubi pravico, ki mu gre iz tega naslova.

(3) Če je kupec odpravil stvar naprej, ne da bi jo predložil, prodajalcu pa je bila ob sklenitvi pogodbe znana ali bi mu morala biti znana možnost takšne nadaljnje odprave, je pregled mogoče odložiti, dokler stvar ne prispe v novi namembni kraj; kupec mora v tem primeru prodajalca obvestiti o napakah, brž ko je po normalnem teku stvari lahko zvedel zanje od svojih odjemalcev.

Skrite napake

482. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Če se potem, ko je kupec prevzel stvar, pokaže, da ima stvar kakšno napako, ki je z običajnim pregledom pri prevzemu ni bilo mogoče opaziti (skrita napaka), mora kupec obvestiti o njej prodajalca v osmih dneh, šteto od dneva, ko je napako opazil, pri gospodarskih pogodbah pa nemudoma; sicer izgubi to pravico.

(2) Prodajalec ne odgovarja za napake, ki se pokažejo potem, ko mine šest mesecev, odkar je bila stvar izročena, razen če je bil v pogodbi določen daljši rok.

Roki pri popravilu, zamenjavi ipd.

483. člen

( se preneha uporabljati )

Če je bilo treba zaradi kakšne napake stvar popraviti, izročiti drugo stvar, zamenjati dele ipd., začno roki iz prejšnjih dveh členov teči od izročitve popravljene stvari, izročitve druge stvari, zamenjave delov ipd.

Obvestilo o napaki

484. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Kupec mora v obvestilu o napaki stvari natančneje opisati napako in zahtevati od prodajalca, da stvar pregleda.

(2) Če je obvestilo o napaki, ki ga je kupec pravočasno poslal prodajalcu s priporočenim pismom, brzojavko ali na kakšen drug zanesljiv način, prispelo z zamudo ali če ga prodajalec sploh ni dobil, se vendarle šteje, da je kupec izpolnil svojo obveznost in prodajalca obvestil.

Pomen dejstva, da je prodajalec vedel za napako

485. člen

( se preneha uporabljati )

Kupec ne izgubi pravice sklicevati se na kakšno napako niti tedaj, ko ni izpolnil svoje obveznosti, da bi bil stvar nemudoma pregledal, ali obveznosti, da bi bil v določenem roku obvestil prodajalca o napaki, in niti tedaj, ko se je napaka pokazala šele po šestih mesecih od izročitve stvari, če je bila prodajalcu napaka znana ali mu ni mogla ostati neznana.

Pogodbena omejitev ali izključitev prodajalčeve odgovornosti za stvarne napake

486. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Pogodbenika lahko omejita ali popolnoma izključita prodajalčevo odgovornost za stvarne napake stvari.

(2) Pogodbeno določilo o omejitvi ali izključitvi odgovornosti za napake stvari je nično, če je bila napaka prodajalcu znana, pa o njej ni obvestil kupca, kot tudi tedaj, ko mu je prodajalec to določilo vsilil, ker je izkoristil svoj poseben monopolni položaj.

(3) Kupec, ki se je odpovedal pravici razdreti pogodbo zaradi napake stvari, obdrži zaradi teh napak druge pravice.

Prisilna javna dražba

487. člen

( se preneha uporabljati )

Imetnik stvari, ki je bila prodana na prisilni javni dražbi, ne odgovarja za njene napake.

II. PRAVICE KUPCA

Izpolnitev, znižanje cene, razveza pogodbe, povrnitev škode

488. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Kupec, ki je o napaki pravočasno in pravilno obvestil prodajalca, lahko

1) zahteva od prodajalca, da napako odpravi ali da mu izroči drugo stvar brez napake (izpolnitev pogodbe);

2) zahteva znižanje cene;

3) izjavi, da razdira pogodbo.

(2) V vsakem izmed teh primerov ima kupec pravico zahtevati povrnitev škode.

(3) Poleg tega in neodvisno od tega odgovarja prodajalec kupcu tudi za škodo, ki jo je ta zaradi napake stvari pretrpel na drugih svojih dobrinah, in sicer po splošnih pravilih o odškodninski odgovornosti.

Če pogodba ni izpolnjena v primernem roku

489. člen

( se preneha uporabljati )

Če kupec ne dobi zahtevane izpolnitve pogodbe v primernem roku, obdrži pravico razdreti pogodbo ali znižati ceno.

Kdaj kupec lahko razdre pogodbo

490. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Kupec lahko razdre pogodbo le, če je poprej pustil prodajalcu primeren dodaten rok za izpolnitev pogodbe.

(2) Kupec sme razdreti pogodbo tudi, ne da bi pustil dodatni rok, če mu je prodajalec po obvestilu o napakah sporočil, da ne bo izpolnil pogodbe, ali če iz okoliščin danega primera očitno izhaja, da je prodajalec niti v dodatnem roku ne bo mogel izpolniti.

Če pogodba ni izpolnjena v dodatnem roku

491. člen

( se preneha uporabljati )

Če prodajalec v dodatnem roku ne izpolni pogodbe, je ta razdrta po samem zakonu, vendar jo kupec lahko obdrži v veljavi, če nemudoma izjavi prodajalcu, da pogodba ostaja v veljavi.

Delne napake

492. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Če ima napake le del izročene stvari ali če je bil izročen le del stvari oziroma manjša količina, kot je bila dogovorjena, sme kupec pogodbo razdreti v smislu prejšnjih členov le glede tistega dela, ki ima napake, ali le glede tistega dela ali količine, ki manjka.

(2) Kupec sme razdreti celo pogodbo le, če dogovorjena količina ali izročena stvar sestavlja celoto ali če ima kupec sicer opravičen interes, da sprejme dogovorjeno stvar ali količino le v celoti.

Če je dal prodajalec kupcu večjo količino

493. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Če je prodajalec po vrsti določenih stvari dal kupcu po gospodarski pogodbi večjo količino, kot je bila dogovorjena, kupec pa ne izjavi v primernem roku, da presežek odklanja, se šteje, da je sprejel tudi ta presežek in ga mora plačati po enaki ceni.

(2) Če kupec noče sprejeti presežka, mu mora prodajalec povrniti škodo.

Če je določena ena cena za več stvari

494. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Če je z eno pogodbo in za eno ceno prodanih več stvari ali skupina stvari, napake pa imajo samo nekatere od njih, sme kupec pogodbo razdreti le glede teh stvari, ne pa tudi glede drugih.

(2) Če pa sestavljajo stvari celoto, tako, da bi bilo škodljivo, če bi se ločile, sme kupec razdreti celo pogodbo; če pa vendarle izjavi, da razdira pogodbo le glede stvari z napako, sme prodajalec s svoje strani razdreti pogodbo tudi glede drugih stvari.

Izguba pravice razdreti pogodbo zaradi napake

495. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Kupec izgubi pravico razdreti pogodbo zaradi napake stvari, če stvari ne more vrniti ali je ne more vrniti v stanju, v kakršnem jo je prejel.

(2) Kupec pa vendarle lahko razdre pogodbo zaradi kakšne napake, če je bila stvar popolnoma ali delno uničena ali pa poškodovana zaradi napake, ki opravičuje razvezo pogodbe, ali zaradi kakšnega dogodka, ki ne izvira niti od njega niti od koga drugega, za katerega bi on odgovarjal.

(3) To velja tudi, če je bila stvar popolnoma ali delno uničena ali poškodovana zaradi obveznosti kupca, da pregleda stvar, ali če je kupec, še preden je bila napaka odkrita, porabil ali zamenjal del stvari med njeno normalno rabo, kot tudi, če je poškodba ali zamenjava nepomembna.

Ohranitev drugih pravic

496. člen

( se preneha uporabljati )

Kupec, ki je zato, ker ni mogel vrniti stvari ali je ni mogel vrniti v stanju, v kakršnem jo je prejel, izgubil pravico razdreti pogodbo, obdrži druge pravice, ki mu jih daje zakon zaradi kakšne napake.

Učinki razveze zaradi napak

497. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Razveza pogodbe zaradi napak stvari ima enake učinke kot razveza dvostranskih pogodb zaradi neizpolnitve.

(2) Kupec dolguje prodajalcu povračilo za korist od stvari tudi tedaj, ko nima možnosti, da bi vrnil celo stvar ali njen del, pogodba pa je bila vendarle razdrta.

Znižanje cene

498. člen

( se preneha uporabljati )

Cena se zniža v razmerju med vrednostjo stvari brez napake in vrednostjo stvari z napako ob sklenitvi pogodbe.

Postopno odkrivanje napak

499. člen

( se preneha uporabljati )

Kupec, ki je dosegel znižanje cene zaradi kakšne napake, sme pogodbo razdreti ali zahtevati ponovno znižanje cene, če se pozneje odkrije še kakšna druga napaka.

Izguba pravic

500. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Pravice kupca, ki je pravočasno obvestil prodajalca o napaki, ugasnejo po enem letu, šteto od dneva, ko mu je odposlal obvestilo, razen če jih zaradi prodajalčeve prevare ni mogel uporabiti.

(2) Kupec, ki je pravočasno obvestil prodajalca o napaki, pa lahko po preteku tega roka, če še ni plačal kupnine, kot ugovor zoper prodajalčev zahtevek, naj mu plača kupnino, uveljavlja svoj zahtevek, naj mu zniža ceno ali povrne škodo.

III. GARANCIJA ZA BREZHIBNO DELOVANJE PRODANE STVARI

Odgovornost prodajalca in proizvajalca

501. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Če je prodajalec kakšnega stroja, motorja, kakšnega aparata ali drugih podobnih stvari, ki sodijo v tako imenovano tehnično blago, izročil kupcu garancijski list, s katerim proizvajalec jamči za brezhibno delovanje stvari v določenem času, šteto od njene izročitve kupcu, stvar pa ne deluje brezhibno, lahko kupec zahteva tako od prodajalca kot tudi od proizvajalca, da jo v primernem roku popravi ali, če tega ne stori, da mu namesto nje izroči stvar, ki brezhibno deluje.

(2) Ta pravila ne posegajo v pravila o odgovornosti prodajalca za napake stvari.

Zahteva za popravilo ali zamenjavo

502. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Če stvar ne deluje pravilno, lahko kupec v garancijskem roku zahteva od prodajalca oziroma od proizvajalca, da jo popravi ali zamenja, ne glede na to, kdaj se je pokazala napaka v delovanju.

(2) Pravico ima tudi do povračila škode, ki jo je pretrpel zaradi tega, ker stvari ni mogel uporabljati, in sicer od trenutka, ko je zahteval popravilo ali zamenjavo, do njune izvršitve.

Podaljšanje garancijskega roka

503. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Pri manjšem popravilu se garancijski rok podaljša za toliko, kolikor časa kupec ni mogel uporabljati stvari.

(2) Če pa je bila stvar zaradi nepravilnega delovanja zamenjana ali bistveno popravljena, začne garancijski rok teči znova od zamenjave oziroma od vrnitve popravljene stvari.

(3) Če je bil zamenjan ali bistveno popravljen le kakšen del stvari, začne garancijski rok znova teči samo za ta del.

Razveza pogodbe in znižanje cene

504. člen

( se preneha uporabljati )

Če prodajalec v primernem roku ne popravi ali ne zamenja stvari, lahko kupec razdre pogodbo ali zniža ceno in zahteva odškodnino.

Stroški in nevarnost

505. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Prodajalec oziroma proizvajalec je dolžan na svoje stroške spraviti stvar do kraja, v katerem naj bo popravljena oziroma zamenjana, ter jo popravljeno oziroma zamenjano vrniti kupcu.

(2) Ta čas trpi prodajalec oziroma proizvajalec nevarnost uničenja ali poškodovanja stvari.

Odgovornost kooperantov

506. člen

( se preneha uporabljati )

Če je pri izdelavi posameznih delov stvari ali pri posameznih dejanjih sodelovalo več samostojnih proizvajalcev, preneha njihova iz teh delov ali iz teh dejanj izvirajoča odgovornost nasproti končnemu proizvajalcu za nepravilno delovanje stvari tedaj, ko preneha odgovornost končnega proizvajalca nasproti kupcu stvari.

Izguba pravic

507. člen

( se preneha uporabljati )

Pravice kupca nasproti proizvajalcu iz garancijskega lista ugasnejo po enem letu, šteto od dneva, ko je zahteval od njega popravilo ali zamenjavo stvari.

3. odsek

ODGOVORNOST ZA PRAVNE NAPAKE (VARSTVO PRED EVIKCIJO)

Pravne napake

508. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Prodajalec odgovarja, če ima na prodani stvari kdo tretji kakšno pravico, ki izključuje, zmanjšuje ali omejuje kupčevo pravico, pa o njej kupec ni bil obveščen in tudi ni privolil, da bi vzel stvar, ki je z njo obremenjena.

(2) Prodajalec kakšne druge pravice jamči, da ta obstaja in da ni pravnih ovir za njeno uveljavitev.

Obvestitev prodajalca

509. člen

( se preneha uporabljati )

Če se pokaže, da si tretji lasti kakšno pravico na stvari, mora kupec o tem obvestiti prodajalca, razen če mu je to že znano, in zahtevati od njega, da stvar v primernem roku oprosti take pravice ali zahteve; če pa so predmet pogodbe stvari, določene po vrsti, mu mora izročiti drugo stvar brez pravne napake.

Sankcije za pravne napake

510. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Če prodajalec ne ravna po kupčevi zahtevi in kdo kupcu stvar vzame, je pogodba razdrta po samem zakonu; če pa je kupčeva pravica zmanjšana ali omejena, sme kupec po svoji izbiri razdreti pogodbo ali zahtevati sorazmerno znižanje kupnine.

(2) Če prodajalec ne ugodi kupčevi zahtevi, naj v primernem roku oprosti stvar pravice ali zahteve tretjega, sme kupec razdreti pogodbo, če zaradi tega ni mogoče doseči njenega namena.

(3) V vsakem primeru ima kupec pravico do povračila škode, ki jo je pretrpel.

(4) Če pa je kupec ob sklenitvi pogodbe vedel za možnost, da mu bo stvar vzeta ali da bo njegova pravica zmanjšana ali omejena, nima pravice do odškodnine, če se ta možnost uresniči, pač pa ima pravico zahtevati vrnitev oziroma znižanje kupnine.

Če kupec ne obvesti prodajalca

511. člen

( se preneha uporabljati )

Kupec, ki se je, ne da bi obvestil prodajalca, spustil s tretjim v spor in spor izgubil, se vendarle lahko sklicuje na prodajalčevo odgovornost za pravne napake, razen če prodajalec dokaže, da je imel na voljo sredstva, s katerimi bi bil dosegel zavrnitev zahtevka tretjega.

Če je pravica tretjega očitno utemeljena

512. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Kupec ima pravico sklicevati se na prodajalčevo odgovornost za pravne napake tudi tedaj, ko je brez prodajalčevega obvestila in brez spora pripoznal očitno utemeljeno pravico tretjega.

(2) Če je kupec izplačal tretjemu določeno vsoto denarja, da bi se ta odpovedal svoji očitni pravici, je prodajalec lahko prost svoje odgovornosti, če povrne kupcu izplačano vsoto in prizadejano škodo.

Pogodbena omejitev ali izključitev prodajalčeve odgovornosti

513. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Odgovornost prodajalca za pravne napake se lahko s pogodbo omeji ali povsem izključi.

(2) Če pa je bila prodajalcu ob sklenitvi pogodbe znana ali mu ni mogla ostati neznana kakšna napaka v njegovi pravici, je pogodbeno določilo o omejitvi ali o izključitvi odgovornosti za pravne napake nično.

Omejitve javnopravne narave

514. člen

( se preneha uporabljati )

Prodajalec odgovarja tudi za posebne omejitve javnopravne narave, ki kupcu niso bile znane, če je on vedel zanje ali vedel, da jih je mogoče pričakovati, pa jih kupcu ni sporočil.

Izguba pravice

515. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Kupčeva pravica iz pravnih napak ugasne po enem letu od dneva, ko je zvedel za pravico tretjega.

(2) Če pa je tretji začel spor, preden je ta rok iztekel, kupec pa zahteval od prodajalca, naj kot intervenient stopi vanj, ugasne kupčeva pravica šele po šestih mesecih po pravnomočno končanem sporu.

4. ODDELEK

Obveznosti kupca

1. odsek

PLAČILO KUPNINE

Čas in kraj plačila

516. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Kupec mora plačati kupnino ob času in v kraju, ki sta določena v pogodbi.

(2) Če ni takšnega pogodbenega določila ali drugačnih običajev, je treba kupnino plačati ob izročitvi v kraju, kjer se izroča stvar.

(3) Če kupnine ni treba plačati ob izročitvi, jo je treba plačati v prodajalčevem stalnem prebivališču oziroma sedežu.

Obresti pri prodaji na kredit

517. člen

( se preneha uporabljati )

Če daje na kredit prodana stvar plodove ali kakšne druge koristi, dolguje kupec obresti od tedaj, ko mu je bila izročena, ne glede na to, ali je kupnina zapadla v plačilo ali ne.

Plačilo kupnine pri zaporednih dobavah

518. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Pri zaporednih dobavah mora kupec plačati kupnino za vsako dobavo takrat, ko jo prevzame, razen če je dogovorjeno ali če izhaja iz okoliščin posla kaj drugega.

(2) Če je dal kupec prodajalcu v pogodbi z zaporednimi dobavami predujem, se prve dobave zaračunajo iz predujma, razen če ni bilo dogovorjeno kaj drugega.

2. odsek

PREVZEM STVARI

519. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Prevzem stvari sestoji iz dejanj, ki so potrebna, da bi bila izročitev možna, in iz tega, da kupec stvar odnese.

(2) Če kupec brez utemeljenega razloga noče prevzeti stvari, katere izročitev mu je bila na dogovorjen ali običajen način pravočasno ponujena, sme prodajalec, če utemeljeno dvomi, da mu kupec ne bo plačal kupnine, izjaviti, da razdira pogodbo.

5. ODDELEK

Obveznost hrambe stvari za sopogodbenika

Primeri obvezne hrambe

520. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Če je nevarnost zaradi kupčeve zamude prešla nanj, preden mu je bila stvar izročena, mora prodajalec stvar hraniti kot dober gospodarstvenik oziroma kot dober gospodar in v ta namen potrebno ukreniti.

(2) To velja tudi za kupca, če mu je bila stvar izročena, pa jo želi vrniti prodajalcu, bodisi zato, ker je razdrl pogodbo, bodisi zato, ker je namesto nje zahteval drugo stvar.

(3) Tako v prvem kot v drugem primeru ima pogodbenik, ki mora ukreniti potrebno za ohranitev stvari, pravico do povračila za ohranitev potrebnih stroškov.

Če kupec noče sprejeti poslane stvari

521. člen

( se preneha uporabljati )

Če kupec noče sprejeti stvari, ki mu je bila poslana v namembni kraj in tam dana na razpolago, jo mora prevzeti za prodajalca, če ta v namembnem kraju ni navzoč in tudi nima tam koga drugega, ki bi jo zanj prevzel, toda pod pogojem, da mu je to mogoče brez plačila kupnine in brez večjih nevšečnosti ali pretiranih stroškov.

Pravice stranke, ki je dolžna hraniti stvar

522. člen

( se preneha uporabljati )

Pogodbena stranka, ki je po prejšnjih določbah dolžna ukreniti potrebno za ohranitev stvari, jo lahko pod pogoji in s posledicami, navedenimi v določbah tega zakona o položitvi pri sodišču in o prodaji dolgovane stvari, položi pri sodišču, izroči v hrambo komu drugemu ali pa proda na račun druge stranke.

6. ODDELEK

Povrnitev škode v primeru, če se prodaja razdre

Splošno pravilo

523. člen

( se preneha uporabljati )

Če je bila prodaja razdrta zaradi tega, ker je en pogodbenik prekršil pogodbo, ima druga stranka pravico do povračila škode, ki jo zaradi tega trpi, po splošnih pravilih o povrnitvi škode, nastale s kršitvijo pogodbe.

Če ima stvar dnevno ceno

524. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Če je bila prodaja razdrta zaradi tega, ker je en pogodbenik prekršil pogodbo, stvar pa ima dnevno ceno, lahko druga stranka zahteva razliko med ceno, ki je bila določena v pogodbi, in dnevno ceno na dan, ko je bila pogodba razdrta, na trgu kraja, v katerem je bil opravljen posel.

(2) Če na trgu kraja, v katerem je bil opravljen posel, ni dnevne cene, se za izračun povračila vzame dnevna cena na trgu, ki ga v danem primeru lahko nadomesti, tej ceni pa je treba prišteti razliko v prevoznih stroških.

Če so stvari prodane ali kupljene zaradi kritja

525. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Če je predmet prodaje neka količina po vrsti določenih stvari, pa ena stranka ne izpolni pravočasno svoje obveznosti, jih sme druga stranka prodati oziroma kupiti zaradi kritja ter zahtevati razliko med ceno, ki je bila določena v pogodbi, in ceno pri kritni prodaji oziroma kritnem kupu.

(2) Prodaja oziroma kup zaradi kritja morata biti opravljena v primernem roku in na primeren način.

(3) O nameravani prodaji oziroma nameravanem kupu mora upnik obvestiti dolžnika.

Povrnitev druge škode

526. člen

( se preneha uporabljati )

Poleg pravice do povračila škode po pravilih iz prejšnjih členov ima pogodbi zvesta stranka tudi pravico do povračila morebitne večje škode.

7. ODDELEK

Primeri prodaje s posebnimi dogovori

1. odsek

PRODAJA S PREDKUPNO PRAVICO

Pojem

527. člen

( se preneha uporabljati )

S pogodbenim določilom o predkupni pravici se kupec zavezuje, da bo prodajalca obvestil o nameravani prodaji stvari določeni osebi ter o pogojih te prodaje in mu ponudil, naj jo on kupi za enako ceno.

Roki za pravico in za plačilo kupnine

528. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Prodajalec mora na zanesljiv način obvestiti kupca o svoji odločitvi, da bo izkoristil predkupno pravico, in sicer v enem mesecu, šteto od dneva, ko ga je kupec obvestil o nameravani prodaji tretjemu.

(2) Hkrati z izjavo, da on kupuje stvar, mora prodajalec plačati kupnino, ki je bila dogovorjena s tretjim, ali jo položiti pri sodišču.

(3) Če je v pogodbi s tretjim določen rok za plačilo kupnine, lahko prodajalec izkoristi ta rok le, če da zadostno zavarovanje.

Možnost dedovanja in odtujitve

529. člen

( se preneha uporabljati )

Predkupne pravice glede premičnin ni mogoče odtujiti in ne podedovati, če zakon ne določa drugače.

Pri prisilni javni dražbi

530. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Pri prisilni javni dražbi se prodajalec ne more sklicevati na svojo predkupno pravico.

(2) Vendar lahko prodajalec, čigar predkupna pravica je bila vpisana v javni knjigi, zahteva razveljavitev dražbe, če ni bil nanjo posebej povabljen.

Trajanje predkupne pravice

531. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Predkupna pravica preneha po petih letih od sklenitve pogodbe, če ni bilo dogovorjeno, da bo prenehala prej.

(2) Dogovorjeni daljši rok se skrajša na pet let.

Če je bil opravljen prenos lastnine, ne da bi bil o tem obveščen prodajalec

532. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Če je kupec prodal stvar in prenesel lastnino na tretjega, ne da bi o tem obvestil prodajalca, in če je bilo tretjemu znano ali mu ni moglo ostati neznano, da ima prodajalec predkupno pravico, lahko ta v šestih mesecih, šteto od dneva, ko je zvedel za prenos, zahteva, da se prenos razveljavi in stvar pod enakimi pogoji odstopi njemu.

(2) Če je kupec napačno obvestil prodajalca o pogojih za prodajo tretjemu in je bilo tretjemu to znano ali mu ni moglo ostati neznano, začne teči ta šestmesečni rok od dneva, ko je prodajalec zvedel za prave pogodbene pogoje.

(3) Predkupna pravica preneha v vsakem primeru po petih letih od prenosa lastnine stvari na tretjega.

Zakonita predkupna pravica

533. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Določene osebe imajo lahko predkupno pravico po zakonu.

(2) Trajanje zakonite predkupne pravice ni omejeno.

(3) Tisti, ki imajo predkupno pravico po samem zakonu, morajo biti pismeno obveščeni o nameravani prodaji in o njenih pogojih, sicer imajo pravico zahtevati njeno razveljavitev.

(4) Pravila o prodaji s predkupno pravico se smiselno uporabljajo tudi za zakonito predkupno pravico.

2. odsek

KUP NA POSKUŠNJO

Pojem

534. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Če je dogovorjeno, da vzame kupec stvar pod pogojem, da jo preizkusi in ugotovi, ali ustreza njegovim željam, mora v roku, ki je določen v pogodbi ali je v navadi, sicer pa v primernem roku, ki mu ga določi prodajalec, obvestiti prodajalca, ali ostaja pri pogodbi ali ne; sicer se šteje, da je od nje odstopil.

(2) Če pa je bila stvar izročena kupcu na poskušnjo do določenega roka, pa je ta ne vrne nemudoma po izteku roka ali ne izjavi prodajalcu, da odstopa od pogodbe, se šteje, da je ostal pri njej.

Objektivna poskušnja

535. člen

( se preneha uporabljati )

Če je bila poskušnja dogovorjena zato, da bi bilo ugotovljeno, ali ima stvar določeno lastnost oziroma ali je primerna za določeno rabo, tedaj obstanek pogodbe ni odvisen od kupčevega preudarka, temveč od tega, ali ima stvar zares te lastnosti oziroma ali je primerna za določeno rabo.

Nevarnost

536. člen

( se preneha uporabljati )

Nevarnost naključnega uničenja ali poškodovanja stvari, ki je bila kupcu izročena na poskušnjo, trpi prodajalec do kupčeve izjave, da ostaja pri pogodbi, oziroma do izteka roka, ko mu je bil kupec dolžan stvar vrniti.

Kup po pregledu oziroma s pridržkom poskusa

537. člen

( se preneha uporabljati )

Določbe o kupu na poskušnjo se smiselno uporabljajo za kup po pregledu in za kup s pridržkom poskusa.

3. odsek

PRODAJA PO VZORCU ALI MODELU

538. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Pri prodaji po vzorcu ali modelu odgovarja prodajalec, če stvar, ki jo je izročil kupcu, ne ustreza vzorcu ali modelu, kadar gre za gospodarsko pogodbo, po predpisih o odgovornosti prodajalca za stvarne napake stvari, v drugih primerih pa po predpisih o odgovornosti za neizpolnitev obveznosti.

(2) Vendar prodajalec ne odgovarja za neustreznost, če je vzorec oziroma model pokazal kupcu le zato, da bi ga obvestil in da bi ta približno ugotovil lastnost stvari, ne da bi bil pri tem obljubil ustreznost.

4. odsek

PRODAJA S SPECIFIKACIJO

539. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Če je v pogodbi kupcu pridržana pravica, da pozneje določi obliko, mero ali kakšne druge podrobnosti stvari, kupec pa tega ne stori do dogovorjenega dne ali do preteka primernega roka, šteto od prodajalčeve zahteve, naj to stori, lahko prodajalec izjavi, da razdira pogodbo, ali pa opravi to specifikacijo glede na tisto, kar mu je znano o kupčevih potrebah.

(2) Če opravi specifikacijo sam prodajalec, mora obvestiti kupca o njenih podrobnostih ter mu določiti primeren rok, da sam določi drugačno.

(3) Če kupec ne izrabi te možnosti, je obvezna specifikacija, ki jo je napravil prodajalec.

5. odsek

PRODAJA S PRIDRŽKOM PRAVICE RAZPOLAGANJA OZIROMA LASTNINSKE PRAVICE

Pogoji

540. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Prodajalec določene premične stvari si lahko s posebnim pogodbenim določilom pridrži pravico razpolaganja oziroma lastninsko pravico tudi potem, ko stvar izroči kupcu, vse dotlej, dokler kupec ne plača vse kupnine.

(2) Pridržek pravice učinkuje nasproti kupčevim upnikom le, če ima obliko javno overjene listine, sestavljene pred kupčevim stečajem ali pred rubežem stvari.

(3) Na premičnih stvareh, o katerih se vodijo posebne javne knjige, si je mogoče pridržati pravico razpolaganja oziroma lastninsko pravico le, če tako določajo predpisi o ureditvi in vodenju teh knjig.

(4) Pridržka pravice razpolaganja si ni mogoče izgovoriti pri prodaji premične stvari med družbenimi pravnimi osebami, razen če zvezni zakon ne določa drugače.

Nevarnost

541. člen

( se preneha uporabljati )

Nevarnost naključnega uničenja ali poškodovanja stvari trpi kupec od takrat, ko mu je stvar izročena.

6. odsek

PRODAJA NA OBROKE

Pojem

542. člen

( se preneha uporabljati )

(1) S pogodbo o prodaji premične stvari na obroke se prodajalec zavezuje, da bo kupcu izročil določeno premično stvar, še preden mu bo kupnina popolnoma izplačana, kupec pa se zavezuje, da jo bo odplačal v obrokih v določenih časovnih presledkih.

(2) Določbe tega odseka o prodaji na obroke se uporabljajo le, če je kupec posameznik.

Oblika pogodbe

543. člen

( se preneha uporabljati )

Pogodba o prodaji na obroke mora biti sestavljena v pismeni obliki.

Bistvene sestavine pogodbe

544. člen

( se preneha uporabljati )

(1) V pogodbeni listini morajo biti poleg stvari in njene cene pri prodaji za gotovino, ker bi bila pogodba sicer nična, navedeni: skupen znesek vseh obročnih odplačil, vštevši tudi tisto, kar je bilo plačano ob sklenitvi pogodbe, znesek posameznih obrokov, njihovo število ter njihovi roki.

(2) Pogodbena listina mora vsebovati, ker bi bila pogodba sicer nična, določilo, da lahko kupec odstopi od pogodbe, če to pismeno sporoči prodajalcu v treh dneh po podpisu listine, ter da se kupec tej pravici ne more vnaprej odpovedati.

Kupčeva pravica, da plača kupnino naenkrat

545. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Kupec lahko ob vsakem času naenkrat plača ostanek dolžne kupnine.

(2) Ta ostanek plača čistega, brez pogodbenih obresti in brez stroškov.

(3) Nasprotno pogodbeno določilo je nično.

Razveza pogodbe in zahteva za popolno plačilo kupnine

546. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Prodajalec lahko razdre pogodbo, če pride kupec v zamudo z začetnim obrokom.

(2) Po plačilu začetnega obroka lahko prodajalec razdre pogodbo, če pride kupec v zamudo z najmanj dvema zaporednima obrokoma, ki pomenita najmanj osmino kupnine.

(3) Izjemoma lahko prodajalec razdre pogodbo, če pride kupec v zamudo le z enim obrokom, kadar za plačilo kupnine niso predvideni več kot štirje obroki.

(4) V primerih iz drugega in tretjega odstavka tega člena lahko prodajalec, namesto da bi razdrl pogodbo, zahteva od kupca, da plača ves ostanek kupnine, vendar mu mora pred tem pustiti dodaten petnajstdnevni rok.

Sodno podaljšanje odplačilnih rokov

547. člen

( se preneha uporabljati )

Kadar to opravičujejo okoliščine primera, lahko sodišče na zahtevo kupca podaljša roke za plačilo zamujenih obrokov, če da kupec zavarovanje, da bo izpolnil svoje obveznosti, in če prodajalec zaradi tega ne trpi škode.

Ničnost pogodbene kazni

548. člen

( se preneha uporabljati )

Nično je pogodbeno določilo o pogodbeni kazni za primer, če bi se pogodba razdrla, ali za primer, če bi kupec prišel v zamudo s plačilom kakšnega obroka kupnine.

Razveza pogodbe

549. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Če se pogodba razdre, mora prodajalec vrniti kupcu prejete obroke z zakonitimi obrestmi od dneva, ko jih je prejel, in mu povrniti nujne stroške, ki jih je imel za stvar.

(2) Kupec mora s svoje strani vrniti prodajalcu stvar v stanju, v kakršnem je bila tedaj, ko mu je bila izročena, in mu dati povračilo za njeno uporabo vse do razveze pogodbe.

Uporaba pravil o prodaji na obroke

550. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Pravila o prodaji na obroke veljajo tudi pri drugih dogovorih, ki imajo enako vsebino, kot je na primer zakupna pogodba z določilom, da bo v zakup dana stvar prešla v zakupnikovo lastnino, če bo določen čas plačeval zakupnino.

(2) Ta pravila se uporabljajo tudi pri posojilu, ki je bilo dano kupcu in namenjeno za nakup določenih stvari, če sta se posojilodajalec in prodajalec sporazumela, da bo kupec stvar, ki mu jo je prodal prodajalec, odplačeval posojilodajalcu v obrokih po pogodbi, sklenjeni med kupcem in prodajalcem.

Ničnost določil, neugodnih za kupca

551. člen

( se preneha uporabljati )

Nična so določila pogodbe o prodaji na obroke, ki bi bila za kupca manj ugodna od določb tega poglavja, razen določb o pridržku pravice razpolaganja oziroma lastninske pravice.

VIII. poglavje

MENJAVA

Pojem

552. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Z menjalno pogodbo se vsak pogodbenik zavezuje nasproti svojemu sopogodbeniku, da mu bo izročil za menjavo stvar, tako da bo ta pridobil pravico razpolaganja oziroma lastninsko pravico.

(2) Predmet menjave so lahko tudi druge prenosne pravice.

Učinki menjalne pogodbe

553. člen

( se preneha uporabljati )

Iz menjalne pogodbe nastanejo za vsakega pogodbenika obveznosti in pravice, ki nastanejo iz prodajne pogodbe za prodajalca.

IX. poglavje

PRODAJNO NAROČILO

Pojem

554. člen

( se preneha uporabljati )

(1) S pogodbo o prodajnem naročilu se prevzemnik naročila zavezuje, da bo določeno premično stvar, ki mu jo je izročil naročitelj, prodal za določeno ceno v določenem roku, ali pa mu jo v tem roku vrnil.

(2) Prodajnega naročila ni mogoče preklicati.

Nevarnost uničenja in poškodovanja stvari

555. člen

( se preneha uporabljati )

Stvar, ki je bila izročena prevzemniku naročila, ostane naročiteljeva in on trpi nevarnost, če bi bila po naključju uničena ali poškodovana, vendar ne more razpolagati z njo, dokler mu ni vrnjena.

Kdaj se šteje, da je prevzemnik naročila stvar kupil

556. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Če prevzemnik naročila ne proda stvari in ne izroči naročitelju določene kupnine do določenega roka, pa je v tem roku tudi ne vrne, se šteje, da jo je kupil.

(2) Vendar njegovi upniki stvari ne morejo zarubiti, dokler naročitelju ne izplača kupnine.

X. poglavje

POSOJILO

1. ODDELEK

Splošne določbe

Pojem

557. člen

( se preneha uporabljati )

(1) S posojilno pogodbo se posojilodajalec zavezuje, da bo posojilojemalcu izročil določen znesek denarja ali določeno količino drugih nadomestnih stvari, posojilojemalec pa se zavezuje, da mu bo po določenem času vrnil enak znesek denarja oziroma enako količino stvari iste vrste in kakovosti.

(2) Na prejetih stvareh pridobi posojilojemalec pravico razpolaganja oziroma lastninsko pravico.

Obresti

558. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Posojilojemalec se lahko zaveže, da poleg glavnice dolguje tudi obresti.

(2) V gospodarskih pogodbah dolguje posojilojemalec obresti, tudi če niso bile dogovorjene.

2. ODDELEK

Obveznosti posojilodajalca

Izročitev obljubljenih stvari

559. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Posojilodajalec mora izročiti določene stvari ob dogovorjenem času, če rok za izročitev ni določen, pa tedaj, ko posojilojemalec to zahteva.

(2) Posojilojemalčeva pravica, da zahteva izročitev določene stvari, zastara v treh mesecih, odkar je prišel posojilodajalec v zamudo, vsekakor pa v enem letu od sklenitve pogodbe.

Slabe gmotne razmere posojilojemalca

560. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Če se izkaže, da so gmotne razmere posojilojemalca take, da je negotovo, ali bo mogel vrniti posojilo ali ne, lahko posojilodajalec odkloni izročitev obljubljenih stvari, če tega ob sklenitvi pogodbe ni vedel, kot tudi če so se posojilojemalčeve gmotne razmere poslabšale po sklenitvi pogodbe.

(2) Vendar pa mora izpolniti svojo obveznost, če mu da posojilojemalec ali kdo drug zanj zadostno zavarovanje.

Škoda zaradi napak posojenih stvari

561. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Posojilodajalec mora povrniti posojilojemalcu morebitno škodo, ki mu je bila povzročena zaradi stvarnih napak posojenih stvari.

(2) Vendar mora v primeru, ko gre za neodplačno posojilo, povrniti škodo le tedaj, če so mu bile napake stvari znane ali mu niso mogle ostati neznane, pa o njih ni obvestil posojilojemalca.

3. ODDELEK

Obveznosti posojilojemalca

Rok za vrnitev posojila

562. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Posojilojemalec mora v dogovorjenem roku vrniti enako količino stvari iste vrste in kakovosti.

(2) Če pogodbenika nista določila roka za vrnitev posojila in ga tudi ni mogoče določiti iz okoliščin, mora posojilojemalec vrniti posojilo po izteku primernega roka, ki ne more biti krajši od dveh mesecev, šteto od posojilodajalčeve zahteve, naj mu posojilo vrne.

Izbira ob vrnitvi posojila

563. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Če na posodo ni bil dan denar, dogovorjeno pa je bilo, da bo posojilojemalec posojilo vrnil v denarju, je posojilojemalec vseeno upravičen po lastni izbiri vrniti izposojene stvari ali denarni znesek, ki ustreza njihovi vrednosti v času in v kraju, ki sta v pogodbi določena za vrnitev.

(2) To velja tudi v primeru, ko ni mogoče vrniti enake količine stvari iste vrste in iste kakovosti.

Odstop od pogodbe

564. člen

( se preneha uporabljati )

Posojilojemalec lahko odstopi od pogodbe, preden mu posojilodajalec izroči obljubljene stvari; če pa ima posojilodajalec zaradi tega kakšno škodo, jo mora povrniti.

Predčasna vrnitev posojila

565. člen

( se preneha uporabljati )

Posojilojemalec lahko vrne posojilo tudi pred rokom, ki je določen za vrnitev, vendar mora posojilodajalca vnaprej obvestiti o svoji nameri in mu povrniti škodo.

4. ODDELEK

Namensko posojilo

566. člen

( se preneha uporabljati )

Če je v pogodbi določen namen, v katerega sme posojilojemalec porabiti izposojeni denar, ta pa ga uporabi v kakšen drug namen, lahko posojilodajalec izjavi, da razdira pogodbo.

XI. poglavje

ZAKUP

1. ODDELEK

Splošne določbe

Pojem

567. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Z zakupno (najemno) pogodbo se zakupodajalec (najemodajalec) zavezuje, da bo zakupniku (najemniku) izročil določeno stvar v rabo, ta pa se zavezuje, da mu bo za to plačeval določeno zakupnino (najemnino).

(2) Raba obsega tudi uživanje stvari (pobiranje plodov), če ni drugače dogovorjeno ali drugače v navadi.

Uporaba posebnih predpisov

568. člen

( se preneha uporabljati )

Določbe tega poglavja se ne uporabljajo za zakupe, ki so urejeni s posebnimi predpisi.

2. ODDELEK

Obveznosti zakupodajalca

Izročitev stvari

569. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Zakupodajalec mora izročiti zakupniku zakupljeno stvar v dobrem stanju, skupaj z njenimi pritiklinami.

(2) Stvar je v dobrem stanju, če je v stanju, ki ga določa pogodba, če ni pogodbe, pa v stanju, da lahko rabi namenu, za katerega je pogodba sklenjena.

Vzdrževanje stvari

570. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Zakupodajalec mora med zakupom stvar vzdrževati v dobrem stanju in jo zato po potrebi popravljati.

(2) Zakupniku mora povrniti stroške z vzdrževanjem stvari, ki jih je ta plačal namesto njega.

(3) Stroški za drobna popravila, ki jih je povzročila normalna raba stvari, ter stroški same rabe gredo v breme zakupnika.

(4) Zakupnik mora o potrebnih popravilih obvestiti zakupodajalca.

Razveza pogodbe in znižanje zakupnine zaradi popravil

571. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Če potrebna popravila v zakup vzete stvari v precejšnji meri in daljši čas ovirajo njeno rabo, lahko zakupnik pogodbo razdre.

(2) Pravico ima do znižanja zakupnine, v sorazmerju s tem, koliko je bila zaradi takih popravil raba stvari omejena.

Spremembe na zakupljeni stvari

572. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Med trajanjem zakupa zakupodajalec brez privolitve zakupnika ne sme delati sprememb na stvari, ki jo je dal v zakup, če bi to oviralo njeno rabo.

(2) Če se s spremembami na stvari v določeni meri zmanjša zakupnikova raba, se v ustreznem sorazmerju zmanjša tudi zakupnina.

Odgovornost za stvarne napake

573. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Zakupodajalec odgovarja zakupniku za vse napake v zakup dane stvari, ki ovirajo njeno dogovorjeno ali normalno rabo, ne glede na to, ali je zanje vedel ali ne, ter za manjkajoče lastnosti ali odlike, ki so bile izrecno ali molče dogovorjene.

(2) Manj pomembne napake se ne upoštevajo.

Napake, za katere zakupodajalec ne odgovarja

574. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Zakupodajalec ne odgovarja za napake v zakup dane stvari, ki so bile ob sklenitvi pogodbe zakupniku znane ali mu niso mogle ostati neznane.

(2) Vendar odgovarja zakupodajalec tudi za napako v zakup dane stvari, ki je ostala zakupniku neznana iz hude malomarnosti, če je zanjo vedel, pa jo je zakupniku namenoma zamolčal.

Razširitev odgovornosti za stvarne napake

575. člen

( se preneha uporabljati )

Zakupodajalec odgovarja za vse napake v zakup dane stvari, če je trdil, da stvar nima nikakršnih napak.

Pogodbena izključitev ali omejitev odgovornosti

576. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Odgovornost za stvarne napake v zakup dane stvari je lahko s pogodbo izključena ali omejena.

(2) Pogodbeno določilo, s katerim naj bi bila ta odgovornost izključena ali omejena, je nično, če je zakupodajalec vedel za napake, pa jih je zakupniku namenoma zamolčal, ali če je napaka taka, da onemogoča rabo v zakup vzete stvari, kot tudi, če je zakupodajalec izkoristil svoj monopolni položaj in mu to določilo vsilil.

Obvestitev zakupodajalca o napakah in nevarnostih

577. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Zakupnik je dolžan brez nepotrebnega odlašanja obvestiti zakupodajalca o vsaki napaki v zakup vzete stvari, ki se pokaže med zakupom, razen če zakupodajalec zanjo že ve.

(2) Prav tako je dolžan obvestiti zakupodajalca o vsaki nepričakovani nevarnosti, ki med zakupom zagrozi v zakup vzeti stvari, da lahko potrebno ukrene.

(3) Zakupnik, ki zakupodajalca ne obvesti o napaki ali o nastali nevarnosti, za katero ta ni vedel, izgubi pravico do povračila morebitne škode, ki jo pretrpi zaradi napake ali nastale nevarnosti, povrniti pa mora škodo, ki jo zaradi tega pretrpi zakupodajalec.

Zakupnikove pravice, če ima stvar kakšno napako

578. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Če ima v zakup vzeta stvar ob izročitvi kakšno napako, ki je ni mogoče odpraviti, lahko zakupnik po lastni izbiri razdre pogodbo ali zahteva znižanje zakupnine.

(2) Če ima stvar kakšno napako, ki jo je mogoče odpraviti brez večjih nevšečnosti za zakupnika, izročitev stvari v določenem roku pa ni bila bistvena sestavina pogodbe, lahko zakupnik zahteva, da mu zakupodajalec napako v primernem roku odpravi ali zniža zakupnino.

(3) Če zakupodajalec napake ne odpravi v primernem dodatnem roku, ki mu ga je določil zakupnik, lahko ta pogodbo razdre ali zahteva nižjo zakupnino.

(4) Zakupnik ima v vsakem primeru pravico do povračila škode.

Če nastane napaka med zakupom in če stvar nima dogovorjene ali običajne lastnosti

579. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Določbe prejšnjega člena se uporabljajo tudi v primeru, če se pokaže med zakupom na zakupljeni stvari kakšna napaka.

(2) Uporabljajo se tudi tedaj, če zakupljena stvar nima neke lastnosti, ki bi jo morala imeti po pogodbi ali po običaju, ali če izgubi to lastnost med zakupom.

Odgovornost zakupodajalca za pravne napake

580. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Kadar si kdo tretji lasti na zakupljeni stvari ali na nekem njenem delu kakšno pravico in se s svojo zahtevo obrne na zakupnika, kot tudi če samovoljno vzame stvar zakupniku, mora ta o tem obvestiti zakupodajalca, razen če on to že ve; sicer odgovarja za škodo.

(2) Če se ugotovi, da ima tretji kakšno pravico, ki popolnoma izključuje zakupnikovo pravico do rabe stvari, je zakupna pogodba razdrta po samem zakonu, zakupodajalec pa mora zakupniku povrniti škodo.

(3) Če se s pravico tretjega zgolj omejuje zakupnikova pravica, lahko ta po lastni izbiri pogodbo razdre ali zahteva znižanje zakupnine, v vsakem primeru pa lahko zahteva tudi povrnitev škode.

3. ODDELEK

Obveznosti zakupnika

Raba stvari po pogodbi

581. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Zakupnik je dolžan uporabljati stvar kot dober gospodarstvenik oziroma dober gospodar.

(2) Uporabljati jo sme le tako, kot to določa pogodba ali kakršen je namen stvari.

(3) Odgovoren je za škodo, ki nastane zato, ker je v zakup vzeto stvar uporabljal v nasprotju s pogodbo ali z njenim namenom, ne glede na to, ali jo je uporabljal sam ali nekdo, ki je delal po njegovem naročilu, podzakupnik ali kdo drug, ki mu je on omogočil rabo stvari.

Odpoved zaradi pogodbi nasprotne rabe

582. člen

( se preneha uporabljati )

Če zakupnik tudi po zakupodajalčevem opominu uporablja stvar v nasprotju s pogodbo ali z njenim namenom ali če zanemarja njeno vzdrževanje in je nevarno, da bo nastala za zakupodajalca precejšnja škoda, lahko ta pogodbo odpove brez odpovednega roka.

Plačevanje zakupnine

583. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Zakupnik je dolžan plačevati zakupnino v rokih, ki jih določa pogodba ali zakon, če ni pogodbe in zakona, pa tako, kot je navada v kraju, kjer mu je bila stvar izročena.

(2) Če ni drugače dogovorjeno ali drugačna navada v kraju izročitve in je stvar dana v zakup za eno ali več let, se plačuje zakupnina polletno; če je dana v zakup za krajši čas, pa po izteku tega časa.

Odpoved zaradi neplačane zakupnine

584. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Zakupodajalec lahko odpove zakupno pogodbo, če zakupnik ne plača zakupnine niti v 15 dneh, odkar je zakupodajalec to zahteval.

(2) Vendar ostane pogodba v veljavi, če plača zakupnik dolžno zakupnino, preden mu je sporočena odpoved.

Vrnitev v zakup vzete stvari

585. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Zakupnik je dolžan varovati v zakup vzeto stvar in jo po prenehanju zakupa vrniti nepoškodovano.

(2) Stvar vrne v kraju, v katerem mu je bila izročena.

(3) Zakupnik ne odgovarja za obrabljenost stvari zaradi normalne rabe in tudi ne za poškodbe, nastale zaradi tega, ker je stvar doslužila.

(4) Če je med zakupom izvršil na stvari kakšne spremembe, jo je dolžan vrniti v stanju, v kakršnem je bila, ko jo je dobil v zakup.

(5) Vzeti sme dodatke, ki jih je dodal stvari, če se dajo ločiti, ne da bi se stvar poškodovala, vendar jih zakupodajalec lahko obdrži, če mu nadomesti njihovo vrednost ob vrnitvi.

4. ODDELEK

Podzakup

Kdaj se stvari lahko dajo v podzakup

586. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Če ni drugače dogovorjeno, lahko da zakupnik zakupljeno stvar v zakup drugemu (podzakup) ali mu jo kako drugače izroči v rabo, vendar le, če s tem ne prizadene škode zakupodajalcu.

(2) Zakupnik jamči zakupodajalcu, da bo podzakupnik stvar uporabljal po zakupni pogodbi.

Kdaj lahko zakupodajalec odkloni dovoljenje

587. člen

( se preneha uporabljati )

Kadar je za podzakup stvari potrebno dovoljenje zakupodajalca, ga sme ta odkloniti samo iz utemeljenih razlogov.

Odpoved zaradi nedovoljenega podzakupa

588. člen

( se preneha uporabljati )

Zakupodajalec lahko odpove zakupno pogodbo, če da zakupnik v zakup vzeto stvar v podzakup brez njegovega dovoljenja, ko je to po zakonu ali po pogodbi potrebno.

Neposredna zahteva zakupodajalca

589. člen

( se preneha uporabljati )

Da zakupodajalec izterja od zakupnika svoje iz zakupa nastale terjatve, lahko zahteva neposredno od podzakupnika plačilo zneska, ki ga ta dolguje zakupniku iz podzakupa.

Prenehanje podzakupa po samem zakonu

590. člen

( se preneha uporabljati )

Podzakup preneha v vsakem primeru, ko preneha zakup.

5. ODDELEK

Odtujitev v zakup dane stvari

Odtujitev po izročitvi v zakup

591. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Pri odtujitvi stvari, ki je bila pred tem izročena nekomu drugemu v zakup, stopi pridobitelj stvari na mesto zakupodajalca in nastajajo potem pravice in obveznosti iz zakupa med njim in zakupnikom.

(2) Pridobitelj ne more zahtevati, naj mu zakupnik izroči stvar pred pretekom časa, za katerega je bil zakup dogovorjen; če trajanje zakupa ni določeno ne s pogodbo ne z zakonom, pa ne pred iztekom odpovednega roka.

(3) Za obveznosti, ki jih ima pridobitelj iz zakupa, odgovarja prenosnik kot solidarni porok.

Pravica do zakupnine

592. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Pridobitelj v zakup dane stvari ima pravico do zakupnine od prvega naslednjega roka po pridobitvi stvari, če ni bilo kako drugače dogovorjeno; če pa je prenosnik prejel to zakupnino vnaprej, mu jo mora odstopiti.

(2) Od trenutka, ko je zakupnik obveščen o odtujitvi v zakup dane stvari, sme plačati zakupnino samo pridobitelju.

Odtujitev v zakup dane stvari pred izročitvijo zakupniku

593. člen

( se preneha uporabljati )

(1) Če je bila stvar, glede katere je bila sklenjena zakupna pogodba, izročena pridobitelju, ne pa zakupniku, stopi pridobitelj stvari na mesto zakupodajalca in prevzame njegove obveznosti do zakupnika, če je ob sklenitvi pogodbe o odtujitvi vedel za zakupno pogodbo.

(2) Pridobitelj, ki ob sklenitvi pogodbe o odtujitvi ni vedel za zakupno pogodbo, ni dolžan izročiti stvari zakupniku, zakupnik pa lahko zahteva od zakupodajalca le povrnitev škode.

(3) Za obveznosti, ki jih ima pridobitelj nasproti zakupniku iz zakupa, odgovarja prenosnik kot solidarni porok.

Odpoved pogodbe zaradi odtujitve stvari

594. člen

( se preneha uporabljati )

Če so zaradi odtujitve v zakup dane stvari pravice in obveznosti zakupodajalca prešle na pridobitelja, lahko zakupnik v vsakem primeru odpove pogodbo, spoštovati pa mora zakonite odpovedne roke.

6. ODDELEK

Prenehanje zakupa

Pretek določenega časa