Zakon o zračni plovbi (ZZraP) (zzrap)

1. člen

Ta zakon ureja zračno plovbo v zračnem prostoru Socialistične federativne republike Jugoslavije (v nadaljnjem besedilu: jugoslovanski zračni prostor) oziroma pogoje za varno zračno plovbo, kontrolo letenja, meteorološko varnost zračne plovbe, preiskovanje ogrožanja varnosti letal, iskanje in reševanje letal, preiskovanje letalskih nesreč, prekrške v zračni plovbi, inšpekcijo varnosti zračne plovbe ter določena materialno-pravna razmerja glede uporabe letal, letališč in vzletišč ter graditve, vzdrževanja in registracije letal, letališč in vzletišč.

Določbe tega zakona se uporabljajo za vsa domača in tuja letala, vendar se za domača vojaška letala uporabljajo samo, če je to izrecno določeno s tem zakonom.

Določbe tega zakona se uporabljajo tudi za vojaška letališča in za vojaški del vojaško-civilnih letališč (mešana letališča), če je to izrecno določeno s tem zakonom.

2. člen

Jugoslovanski zračni prostor je nedotakljiv.

Tuje letalo krši jugoslovanski zračni prostor, če prileti v jugoslovanski zračni prostor ali odleti iz njega brez dovoljenja pristojnega organa; če prileti v jugoslovanski zračni prostor ali odleti iz njega z dovoljenjem, toda izven mejnega koridorja; če leti v jugoslovanskem zračnem prostoru brez dovoljenja ali v nasprotju s pogoji, navedenimi v dovoljenju; če leti čez prepovedano cono; če leti čez aktivirano pogojno prepovedano cono brez dovoljenja pristojne kontrole letenja.

Kršitev jugoslovanskega zračnega prostora je tudi letenje tujih vodenih in nevodenih letečih objektov v tem prostoru brez dovoljenja pristojnega organa.

3. člen

Civilna letala so po tem zakonu vsa letala, razen vojaških letal, letal organov za notranje zadeve in carinskih letal.

4. člen

Za zračno plovbo se sme uporabljati letalo, ki izpolnjuje pogoje, predpisane s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi.

Hrup in dim, ki ju povzroča letalo pri vzletanju in pristajanju, ne smeta presegati največje predpisane jakosti hrupa oziroma največje predpisane količine dima, določene s predpisom, izdanim na podlagi tega zakona.

5. člen

Letališče in vzletišče morata izpolnjevati pogoje za varno zračno plovbo, predpisane s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi.

6. člen

Letalsko in drugo strokovno osebje mora imeti za opravljanje posameznih del v zračni plovbi predpisano strokovno izobrazbo in dovoljenje za opravljanje določenih strokovnih del ter mora izpolnjevati druge pogoje, določene s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi.

7. člen

Kontrola letenja v jugoslovanskem zračnem prostoru se opravlja po tem zakonu in predpisih, izdanih na njegovi podlagi.

Kontrola letenja se opravlja tudi v zračnem prostoru nad Jadranskim morjem izven teritorialnih voda Socialistične federativne republike Jugoslavije do mej, predvidenih z mednarodnimi pogodbami, ki zavezujejo Socialistično federativno republiko Jugoslavijo.

Za meteorološko varnost zračne plovbe veljajo pogoji in način, ki so določeni s tem zakonom in predpisom, izdanim na njegovi podlagi.

8. člen

Podjetje, družbena organizacija ali druga organizacija, ki proizvaja, uporablja, vzdržuje, obnavlja, popravlja ali opravlja spremembe na letalu, motorju, propelerju (vijaku), opremi letala in na padalu, oskrbuje letala z gorivom in mazivom, opravlja prevoz v javnem zračnem prometu, opravlja posebne storitve z letalom, opravlja letališke storitve oziroma uporablja letališče in vzletišče, mora organizirati kontrolo nad deli, pomembnimi za varnost zračne plovbe, ki jih opravlja, in zagotoviti trajno opravljanje te kontrole.

Kontrola iz prvega odstavka tega člena se opravlja zlasti

1. nad uporabo tehničnih normativov in drugih predpisov o izdelavi, vzdrževanju, obnovi, popravilu in spremembi na letalu, motorju, propelerju (vijaku), opremi letala in na padalu;

2. nad kakovostjo vgrajenega materiala in nadomestnih delov;

3. nad kakovostjo opravljenih del;

4. nad strokovno usposobljenostjo letalskega in drugega strokovnega osebja ter nad njegovim zdravstvenim stanjem;

5. nad delovnim časom, časom letenja, številom vzletov in pristankov ter počitkom članov posadke;

6. nad brezhibnostjo manevrskih površin in ploščadi, objektov, instalacij in naprav za varno vzletanje, pristajanje in gibanje letal;

7. nad delom in opremo službe za sprejem in odpremo letal, potnikov in stvari; gasilske službe, službe za prvo pomoč na letališču, službe za vzdrževanje manevrskih površin, ploščadi, objektov, instalacij in naprav za varno vzletanje, pristajanje in gibanje letal;

8. nad oskrbovanjem letal z gorivom in mazivom;

9. nad pripravo, načrtovanjem letenja in uporabo letal.

Podjetje, družbena organizacija ali druga organizacija iz prvega odstavka tega člena mora zveznemu upravnemu organu za promet in zveze prijaviti vsak izreden dogodek, ki utegne ogroziti varnost zračne plovbe, in mora analizirati te dogodke.

9. člen

Posamezni izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo tale pomen

1. jugoslovanski zračni prostor je zračni prostor nad kopnom in obalnim morjem Socialistične federativne republike Jugoslavije;

2. zračna plovba je letenje letal ali gibanje letal po manevrskih površinah in letališki ploščadi;

3. zračna pot je del zračnega prostora določene širine, višine in smeri, ki je določen za zračno plovbo in označen z radionavigacijskimi napravami na zemlji;

4. mejni koridor je del zračne poti nad državno mejo, določen za prilet letala v jugoslovanski zračni prostor in odlet iz njega;

5. prepovedana cona je del jugoslovanskega zračnega prostora določenih razsežnosti nad določenim ozemljem, v katerem je prepovedana zračna plovba;

6. pogojno prepovedana cona je del jugoslovanskega zračnega prostora nad določenim ozemljem, v katerem v določenem času in pod določenimi pogoji ni dovoljena zračna plovba;

7. nevarna cona je del zračnega prostora, v katerem poteka aktivnost, ki je nevarna za zračno plovbo, ali v katerem utegnejo nastati pojavi, ki so nevarni za zračno plovbo;

8. kontrola letenja je izdajanje ukazov, dovoljenj, instrukcij in obvestil posadkam letal, da bi bila zračna plovba varna, redna in učinkovita;

9. ukaz pristojne kontrole letenja je usten ukaz vodji letala, da opravi določena opravila zaradi predpisanega razdvajanja in zagotavljanja varnega leta;

10. dovoljenje pristojne kontrole letenja je ustno dovoljenje, dano vodji letala na njegovo zahtevo, da leti pod določenimi pogoji;

11. instrukcija pristojne kontrole letenja je ustno navodilo vodji letala, da leti na določen način;

12. obvestilo pristojne kontrole letenja je dajanje ustnih informacij vodji letala, koristnih za varen in učinkovit let;

13. letališka kontrola letenja je pristojna kontrola, ki opravlja kontrolo letenja v delu zračnega prostora okoli letališča;

14. meteorološka opazovanja so spremljanje enega ali več meteoroloških elementov in pojavov;

15. meteorološka informacija je analiza, napoved in vsako drugo poročilo, ki se nanaša na obstoječe ali pričakovane meteorološke razmere za določen čas ali lokacijo;

16. meteorološka napoved je poročilo o pričakovanih meteoroloških razmerah v določenem času ali obdobju ter za določen prostor ali del zračnega prostora;

17. letališka meteorološka postaja je postaja, določena za opazovanje in pripravo meteoroloških poročil, namenjenih za uporabo v zračni plovbi, ter druga meteorološka opazovanja;

18. meteorološka opozorila so poročila o vremenskih razmerah, ki utegnejo neugodno vplivati na letala v letu in na zemlji na območju letališča;

19. meteorološko poročilo je skupek podatkov o opazovanih meteoroloških pogojih, ki se nanašajo na določen čas in lokacijo;

20. načrt leta je skupek podatkov o nameravanem letu letala, ki se pristojni kontroli letenja praviloma predloži pisno;

21. letalo je vsaka naprava, ki se lahko obdrži v atmosferi zaradi reakcije zraka, razen reakcije zraka, ki se odbija od površine zemlje;

22. tuje državno letalo je vojaško, policijsko in carinsko letalo;

23. akrobatsko letenje je namerno spreminjanje lege letala v letu z naglimi spremembami smeri, višine in hitrosti letenja, pri čemer je letalo v različnih legah proti zemlji;

24. homologacija letala, motorja, propelerja in opreme letala ter padala je ugotavljanje, ali nov tip letala, motorja, propelerja in opreme letala oziroma padala ustreza tehničnim pogojem, predpisanim za varno zračno plovbo;

25. sposobnost letala za plovbo je na predpisan način ugotovljena sposobnost letala za varno zračno plovbo;

26. letališče je določena kopenska ali vodna površina z manevrskimi površinami, ploščadmi, objekti, napravami in postroji, namenjenimi za varno gibanje, vzletanje, pristajanje in postanek letal;

27. javno letališče je letališče ali del letališča, usposobljeno in odprto za javni prevoz v zračnem prometu;

28. čas, v katerem je javno letališče odprto, označuje začetek in konec dela služb, določenih s tem zakonom;

29. vzletišče je določena kopenska ali vodna površina, ki izpolnjuje pogoje, predpisane za varno vzletanje in pristajanje letal, ki se praviloma uporabljajo v kmetijstvu in gozdarstvu;

30. namembno letališče je letališče, na katerem letalo konča let po določenem načrtu leta;

31. alternativno letališče je letališče, določeno z načrtom leta, na katerem mora letalo pristati ali lahko pristane, če iz kateregakoli razloga ne more pristati na namembnem letališču;

32. ploščad je del letališča, ki je določen za sprejem in odpremo letal, potnikov in stvari, za oskrbovanje letal z gorivom in mazivom, parkiranje, postanek in vzdrževanje letal, ki ne ovirajo prometa na letališču;

33. manevrska površina je del letališča, ki je določen za vzletanje in pristajanje letal ter za njihovo gibanje po zemlji v zvezi z vzletanjem in pristajanjem, razen ploščadi;

34. vzletno-pristajalna steza je pravokotna površina na zemlji, vodi ali objektu, namenjena za vzletanje in pristajanje letal;

35. vozna steza je letališka steza na zemlji, določeni za gibanje letal na zemlji in za povezovanje delov letališča;

36. letališko območje je prostor, ki je opredeljen s površinami za omejevanje ovir;

37. letalsko osebje so osebe, ki na podlagi dovoljenja opravljajo ali zagotavljajo zračno plovbo. V letalsko osebje spadajo

a) letalno osebje, ki upravlja letalo in opravlja druga dela in naloge v zvezi z njegovim upravljanjem;

b) letalsko-tehnično osebje, ki opravlja dela in naloge v zvezi z vzdrževanjem in spremembami letala, motorja, propelerja in opreme letala;

c) osebje kontrole letenja, ki opravlja kontrolo letenja in drugo delo in naloge v zvezi s kontrolo letenja;

d) letalsko osebje za tehnične priprave, ki opravlja dela in naloge v zvezi z izdelavo tehnično-tehnološke dokumentacije za uporabo, vzdrževanje in spremembe na letalu, motorju, propelerju in opremi letala;

e) letalsko-prometno osebje, ki opavlja dela in naloge v zvezi z določanjem pogojev za let in postopki za pripravo leta;

f) tehnično osebje kontrole letenja, ki vzdružuje tehnična sredstva, naprave za kontrolo letenja in naprave za meteorološko varnost zračne plovbe;

g) padalsko osebje - osebe, ki skačejo iz letala s padalom;

h) kabinsko osebje - osebe, ki v letalu v potniški kabini opravljajo dela, ki se nanašajo na varnost tistih vkrcanih oseb, ki niso letalno osebje, in osebe, ki opravljajo verifikacijo radionavigacijskih naprav iz zraka;

i) osebje, ki skrbi za meteorološko varnost zračne plovbe;

j) osebje tehnološke priprave in službe za zvezo kontrole letenja;

38. posadko letala sestavljajo letalno osebje in kabinsko osebje v letalu;

39. drugo strokovno osebje so strokovno usposobljene osebe, ki opravljajo dela, pomembna za varnost zračne plovbe. V drugo strokovno osebje spadajo: osebje za sprejem in odpremo, osebje za požarno varnost na letališču, osebje, ki polni letala z gorivom in mazivom, ter osebje, ki vzdržuje manevrske površine, objekte in instalacije na letališču, pomembne za varnost zračne plovbe;

40. dovoljenje je listina, s katero se potrdi, da je oseba, ki spada v letalsko in drugo strokovno osebje, usposobljena za opravljanje določenih strokovnih del;

41. pooblastilo je odobritev, vpisana v dovoljenje ali je sestavni del dovoljenja, ki določa posebne pogoje, pravice ali omejitve, ki se nanašajo na dovoljenje;

42. strokovna izobrazba je vrsta in stopnja šolske izobrazbe;

43. strokovna usposobljenost je raven znanja in sposobnosti za opravljanje posebnih strokovnih del v zračni plovbi, s katero se ne pridobi stopnja strokovne izobrazbe;

44. delovni čas člana posadke letala je čas, ki ga član posadke prebije na delu, in se začne eno uro pred časom, določenim za vzletanje, konča pa 30 minut po zadnjem pristanku;

45. nevarno približevanje letal je takšna medsebojna lega letal, zaradi katere so morali eden ali več vodij letal manevrirati, da bi se izognili trčenju, ali ko je bilo na predpisan način ugotovljeno, da so se letala znašla v navedeni medsebojni legi, zaradi katere bi utegnilo priti do trčenja;

46. nevarno približevanje letal oviram na zemlji ali oviram na manevrskih površinah je lega letala, zaradi katere je moral vodja letala manevrirati, da bi se izognil trčenju, ali je bilo na predpisan način ugotovljeno, da se je letalo znašlo v navedeni legi, zaradi katere bi letalo utegnilo trčiti v to oviro;

47. letalska nesreča je dogodek, ki nastane od tedaj, ko se ena ali več oseb vkrca v letalo, da opravi let, do tedaj, ko se vse sebe izkrcajo iz letala, njegova posledica pa je smrt ali huda telesna poškodba ene ali več oseb v letalu ali zunaj njega, uničenje letala, pogrešanje letala kot posledica nesreče, poškodba osnovne konstrukcije letala ali večje poškodavanje premoženja tretje osebe;

48. letalska nezgoda je dogodek, ki nastane od tedaj, ko se ena ali več oseb vkrca v letalo, da opravi let, do tedaj, ko se vse osebe izkrcajo iz letala, njena posledica pa je okvara delov letala ali pogonske skupine, lažja telesna poškodba oseb v letalu ali zunaj njega ali manjše poškodovanje premoženja tretje osebe;

49. zračni promet je zračna plovba zaradi prevoza oseb in stvari;

50. javni prevoz v zračnem prometu je reden in poseben prevoz oseb ali stvari iz enega kraja v drugega v domačem oziroma mednarodnem zračnem prometu;

51. domači zračni promet je promet, v katerem sta odhodni in namembni kraj na ozemlju Socialistične federativne republike Jugoslavije;

52. mednarodni zračni promet je promet, v katerem sta odhodni in namembni kraj na ozemlju dveh držav ali na ozemlju ene države, če je predvideno pristajanje na ozemlju druge države;

53. redni javni prevoz v zračnem prometu je prevoz oseb in stvari, ki je pod enakimi pogoji dostopen vsakomur in se opravlja na vnaprej določenih linijah po vnaprej določenem redu letenja ter objavljenih cenah in splošnih prevoznih pogojih;

54. poseben javni prevoz v zračnem prometu je prevoz po posebej dogovorjenih pogojih: čarter prevoz (posamičen ali serijski prevoz) ter letalski taksi prevoz;

55. linija v rednem javnem prevozu v zračnem prometu je serija letov med dvema ali več kraji, ki se opravljajo po redu letenja;

56. panoramsko letenje je letenje po določeni ruti zaradi razgledovanja iz zraka;

57. domači prevoznik je podjetje, ki v zračnem prometu opravlja javni prevoz potnikov in stvari;

58. uporabnik letala je pravna ali fizična oseba, ki ni imetnik pravice razpolaganja z letalom oziroma lastnik letala, temveč ga uporablja na podlagi zakupne pogodbe ali na kakšni drugi pravni podlagi;

59. red letenja je določen čas za vzletanje in pristajanje letal v rednem javnem prevozu v zračnem prometu;

60. objavljanje na način, ki je običajen v zračni plovbi, je objavljanje v Zborniku letalskih podatkov Socialistične federativne republike Jugoslavije (AIP) (v nadaljnjem besedilu: Zbornik) ali objavljanje z nujnimi obvestili (NOTAM) ali z letalskimi informativnimi okrožnicami (AIC);

61. izreden dogodek je vsak dogodek, zaradi katerega bi bila lahko ogrožena varna zračna plovba, posledica pa ni nastopila.

10. člen

Določbe tega zakona in drugih predpisov, ki se nanašajo na mednarodni zračni promet ali so pomembni za zračno plovbo, se objavijo tudi v uradni publikaciji Zvezne uprave za kontrolo letenja.

V Zborniku se objavljajo določbe predpisov, ki se razlikujejo od standardov Organizacije za mednarodno civilno letalstvo, skupaj z obvestilom, od katerega standarda se razlikujejo.

V Zborniku se lahko objavijo tudi drugi podatki, pomembni za zračno plovbo oziroma zračni promet.

Nujna obvestila (NOTAM) in letalska informativna okrožnica (AIC), ki so začasnega ali trajnega značaja, niso pa objavljeni v Zborniku, se lahko objavijo tudi na drug ustrezen način.

Drugi del

ZRAČNA PLOVBA

1. poglavje

SPLOŠNE DOLOČBE

11. člen

V zračni plovbi se letala v skladu z vrsto, kategorijo in namenom, ki so določeni v spričevalu o sposobnosti letala za plovbo, uprabljajo v gospodarske, znanstvenoraziskovalne, šolske, športne in druge namene.

Pogoji in način, pravila in postopki letenja se določijo s predpisom, izdanim na podlagi tega zakona.

12. člen

V jugoslovanskem zračnem prostoru sme leteti tudi letalo brez posadke, če ima dovoljenje Zvezne uprave za kontrolo letenja in soglasje zveznega upravnega organa za promet in zveze.

13. člen

Zračna plovba je lahko stalno ali začasno prepovedana nad določenim območjem, ki je razglašeno za prepovedano ali pogojno prepovedano cono.

Zračna plovba nad določenimi območji je lahko omejena časovno ali s tem, da se določi višina, pod katero ali nad katero ni dovoljena.

Prepovedane in pogojno prepovedane cone določi zvezni upravni organ za ljudsko obrambo, prepoved pa se objavi na način, ki je običajen v zračni plovbi.

Če se letalo približuje območju prepovedane ali pogojno prepovedane cone ali leti nad njo, ga mora služba, pristojna za kontrolo letenja v tem delu jugoslovanskega zračnega prostora (v nadaljnjem besedilu: pristojna kontrola letenja), s predpisanimi ukrepi vrniti na smer leta, določeno s potrjenim načrtom leta.

Če vodja letala iz četrtega odstavka tega člena ne ravna po ukazu pristojne kontrole letenja, ukrene ta kontrola letenja, kar je predpisano za prisilno pristajanje letala.

O nevarnih conah in ocenjeni stopnji nevarnosti obvesti Zvezna uprava za kontrolo letenja na podlagi dobljenih obvestil vse udeležence v zračni plovbi, z aktivnostmi, ki so nevarne za zračno plovbo, pa pristojna kontrola letenja seznani vodjo letala, če se letalo približuje nevarni coni.

14. člen

Po zračni poti oziroma v zaključnem kontroliranem območju in letališki coni ne sme leteti letalo brez lastnega pogona in ne letalo brez naprav za vzdrževanje radijske zveze s pristojno kontrolo letenja.

Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko Zvezna uprava za kontrolo letenja dovoli letenje po zračni poti letalu brez lastnega pogona, če ga vleče drugo letalo, ki ima naprave za vzdrževanje radijske zveze, oziroma skupini letal brez radijske zveze, ki jo vodi letalo z radijsko zvezo.

Letalo brez lastnega pogona, ki ima radijsko zvezo s pristojno kontrolo letenja, sme križati zračno pot oziroma prileteti v zaključno kontrolirano območje in letališko cono, če je posadka letala usposobljena, da z uporabo standardne letalske terminologije vzdržuje radijsko zvezo s pristojno kontrolo letenja, in če ima dovoljenje kontrole letenja, ki ga v tistem trenutku kontrolira.

15. člen

Prepovedana je zračna plovba pod določeno višino nad mesti, naseljenimi kraji in industrijskimi objekti.

Prepovedano je akrobatsko letenje nad mesti in naseljenimi kraji.

Ne glede na prvi odstavek tega člena je zračna plovba nad mesti, naseljenimi kraji in industrijskimi objekti dovoljena pod določeno višino, če Zvezna uprava za kontrolo letenja izda za to dovoljenje. Dovoljenje se sme izdati, če tako plovbo zahteva izpolnitev določene naloge.

Dovoljenje iz tretjega odstavka tega člena ni potrebno, če gre za helikopterje za prvo pomoč in helikopterje organov za notranje zadeve, vendar mora biti vsak let s takim helikopterjem prijavljen pristojni kontroli letenja.

Višina iz prvega odstavka tega člena se določi s predpisom, izdanim na podlagi tega zakona, oziroma z dovoljenjem, danim v skladu s tem predpisom.

16. člen

Med letom ni dovoljeno metati iz letala nobenih predmetov.

Vodja letala sme ne glede na prvi odstavek tega člena ukazati, če je to v interesu varnosti letala ali varstva življenja in zdravja ljudi v njem, da se iz letala odvržejo gorivo, tovor ali del tovora nad nenaseljenimi kraji in po vrstnem redu, ki ga on določi.

Kemična sredstva in vodo za potrebe kmetijstva, gozdarstva in zdravstva ali za gašenje gozdnih in drugih požarov, opremo, živila, zdravila idr. ob elementarnih nesrečah ter letake in druge reklamne predmete je dovoljeno metati iz letala na način in pod pogoji, ki so določeni s predpisom, izdanim na podlagi tega zakona.

17. člen

Rakete in druge leteče objekte, ki utegnejo ogroziti varnost zračne plovbe v jugoslovanskem zračnem prostoru, je dovoljeno lansirati v znanstvene, športne in druge namene na način in pod pogoji, ki so določeni s predpisom, izdanim na podlagi tega zakona.

18. člen

Rakete za obrambo proti toči je dovoljeno izstreljevati samo s soglasjem pristojne kontrole letenja.

Pogoje in način za izstreljevanje raket iz prvega odstavka tega člena ureja predpis, izdan na podlagi tega zakona.

19. člen

Na zračni poti oziroma v zaključnem kontroliranem območju in letališki coni ter nad javnim letališčem je prepovedano skakati iz letala s padalom, razen če je letalo v nevarnosti ali če je dala dovoljenje za skakanje Zvezna uprava za kontrolo letenja v skladu s tem zakonom in predpisom, izdanim na njegovi podlagi.

20. člen

Za izdelavo, homologacijo, vzdrževanje in način uporabe padal, balonov in zmajev veljajo pogoji in način, ki jih določa predpis, izdan na podlagi tega zakona.

21. člen

Letalo sme prileteti v jugoslovanski zračni prostor oziroma odleteti iz njega samo na mejnem koridorju.

Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko pristojna kontrola letenja ob morebitni nevarnosti ali neugodnih meteoroloških razmerah, če gre za humanitarne akcije in akcije za zaščito ljudi in materialnih dobrin (požar, toča ipd.), dovoli prilet oziroma odlet letala tudi izven mejnega koridorja, pri čemer mora o izdanem dovoljenju takoj obvestiti zvezni upravni organ za ljudsko obrambo.

22. člen

Tuje letalo sme leteti v jugoslovanskem zračnem prostoru samo z dovoljenjem za letenje v jugoslovanskem zračnem prostoru, če v mednarodnem sporazumu, ki zavezuje Socialistično federativno republiko Jugoslavijo, ni drugače določeno.

Dovoljenje za letenje iz prvega odstavka tega člena izda

1. zvezni upravni organ za zunanje zadeve v soglasju z zveznim upravnim organom za ljudsko obrambo - za tuja državna letala;

2. Zvezna uprava za kontrolo letenja - za tuja civilna letala.

V dovoljenju za letenje iz prvega odstavka tega člena mora biti navedeno, ali je izdano samo za prelet čez Socialistično federativno republiko Jugoslavijo ali za pristajanje na določeno letališče, skozi kateri mejni koridor mora letalo prileteti v jugoslovanski zračni prostor in iz njega odleteti ter po kateri zračni poti mora leteti.

Tuja letala morajo biti pri letenju v jugoslovanskem zračnem prostoru zavarovana za škodo, povzročeno tretjim osebam na zemlji.

23. člen

Za tuje vojaško letalo, ki dobi dovoljenje za letenje iz 22. člena tega zakona, se uporabljajo posebni predpisi, če v tem zakonu ni drugače določeno.

Tuje vojaško letalo, ki se ne uporablja v vojaške namene in ima dovoljenje za letenje iz 22. člena tega zakona, se šteje za civilno letalo in se zanj uporabljajo določbe tega zakona in predpisi, izdani na njegovi podlagi, tudi, kadar zaradi višje sile ali po ukazu pristojnega organa Socialistične federativne republike Jugoslavije pristane na ozemlju Socialistične federativne republike Jugoslavije.

24. člen

Tuje letalo, ki je dobilo po 22. členu tega zakona dovoljenje, da leti v jugoslovanskem zračnem prostoru, sme leteti samo po zračni poti, ki je dovoljena za mednarodni zračni promet, oziroma vzleteti in pristati na letališču, ki je odprto za mednarodni zračni promet.

Za vzletanje in pristajanje na letališčih, ki niso navedena v prvem odstavku tega člena, in za letenje po zračnih poteh, določenih za domači zračni promet, ali izven njih, mora imeti tuje letalo posebno dovoljenje, ki ga izda zvezni upravni organ za promet in zveze s soglasjem zveznega upravnega organa za ljudsko obrambo in zveznega upravnega organa za notranje zadeve.

Soglasje iz drugega odstavka tega člena ni potrebno, če tuje športno ali turistično letalo po pristanku na letališču, ki je odprto za mednarodni zračni promet, nadaljuje letenje v coni ali po ruti, ki je določena za letenje športnih oziroma turističnih letal.

Letališča, cone in rute iz tega člena določi Zvezna uprava za kontrolo letenja na zahtevo športne, turistične ali druge zainteresirane organizacije na podlagi poprejšnjega soglasja zveznega upravnega organa za ljudsko obrambo in zveznega upravnega organa za notranje zadeve.

25. člen

Tujemu letalu je prepovedano, da v jugoslovanskem zračnem prostoru nosi aktivno nabito strelno, raketno ali bombniško orožje ter aktivno opremo za snemanje.

II. poglavje

ZRAČNI PROMET IN DRUGE DEJAVNOSTI V ZRAČNI PLOVBI

I. oddelek

Posebni pogoji za opravljanje javnega prevoza v zračnem prometu

26. člen

Javni prevoz v zračnem prometu se opravlja praviloma po zračnih poteh.

Javni prevoz v zračnem prometu se sme pod pogoji, ki jih določa ta zakon, opravljati tudi izven zračnih poti.

27. člen

Javni prevoz v zračnem prometu je lahko reden ali poseben prevoz v domačem ali mednarodnem zračnem prometu.

28. člen

Da bi bil javni zračni promet varen in reden, mora podjetje, ki opravlja javni prevoz v zračnem prometu (v nadaljnjem besedilu: prevoznik), izpolnjevati predpisane pogoje, v odvisnosti od vrste prometa, predvsem glede: odobrenega priročnika o operativnih postopkih opravljanja tega prevoza, vrste in namena letala ter letalskega in drugega strokovnega osebja. Prevoznik mora zagotoviti tudi vzdrževanje letal in razpolagati z odobrenimi priročniki o letalno-operativnih postopkih v skladu s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi.

Prevozniku, ki predloži dokazila, da izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka tega člena, izda zvezni upravni organ za promet iz zveze potrdilo, da jih izpolnjuje.

29. člen

Javni prevoz v mednarodnem zračnem prometu sme opravljati domači prevoznik, ki poleg pogojev iz 28. člena tega zakona izpolnjuje tudi pogoje, določene v mednarodnih pogodbah in drugih mednarodnih aktih, ki urejajo varno in redno opravljanje prevoza v mednarodnem zračnem prometu.

Tuji prevoznik sme opravljati javni prevoz v mednarodnem zračnem prometu s Socialistično federativno republiko Jugoslavijo v skladu s pogoji iz pogodbe o mednarodnem rednem ali posebnem zračnem prometu, ki zavezuje Socialistično federativno republiko Jugoslavijo, ali v skladu s pogoji iz posebnega dovoljenja za opravljanje rednega ali posebnega javnega prevoza v mednarodnem zračnem prometu.

Dovoljenje iz drugega odstavka tega člena izda zvezni upravni organ za promet in zveze na podlagi poprejšnjega mnenja zainteresiranih podjetij, ki opravljajo storitve v zračnem prometu.

Tuji prevoznik, ki ne opravlja javnega prevoza v mednarodnem zračnem prometu s Socialistično federativno republiko Jugoslavijo, sme leteti v jugoslovanskem zračnem prostoru brez dovoljenja iz drugega odstavka tega člena v skladu s predloženim načrtom leta, ki ga potrdi Zvezna uprava za kontrolo letenja.

30. člen

Prevoznik odloča o uvedbi linije v domačem prometu samostojno, v mednarodnem prometu pa v skladu z ustreznim dvostranskim sporazumom, ki ga je sklenila Socialistična federativna republika Jugoslavija.

Če se v mednarodnem zračnem prometu uvaja nova linija ali če namerava drugi prevoznik na že uvedeni liniji uvesti promet, se morata prevoznika o tem sporazumeti v Gospodarski zbornici Jugoslavije.

Če se prevoznika ne sporazumeta, izda zvezni upravni organ za promet in zveze zaradi izpolnjevanja pogodbene obveznosti iz prvega odstavka tega člena odločbo, kateri prevoznik bo opravljal promet na liniji, o kateri ni bil dosežen sporazum.

Odločba iz tretjega odstavka velja, dokler se zainteresirana prevoznika ne sporazumeta, najdalj pa eno leto.

31. člen

Red letenja se določi posebej za poletno in posebej za zimsko prometno obdobje.

Red letenja se usklajuje v Gospodarski zbornici Jugoslavije.

Če se red letenja ne uskladi v 15 dneh pred njegovo objavo, izda zvezni upravni organ za promet in zveze odločbo o veljavnosti reda letenja iz predhodnega ustreznega prometnega obdobja.

Odločba iz tretjega odstavka tega člena velja do uskladitve reda letenja.

Red letenja se spreminja po istem postopku, kot je določen za njegovo sprejemanje.

Prevoznik mora objaviti red letenja najmanj 15 dni pred začetkom veljavnosti reda letenja za določeno prometno obdobje, spremembe v redu letenja pa najmanj 10 dni prej, preden začnejo veljati.

32. člen

Prevoznik mora redno in v redu vzdrževati zračni promet v skladu z redom letenja.

Podjetje za letališke storitve, podjetje, ki oskrbuje letalo z gorivom in mazivom, organizacija, ki prevaža potnike do letališča in z letališča, služba organov za notranje zadeve, carinska služba, območna organizacijska enota Zvezne uprave za kontrolo letenja, služba za meteorološko varnost zračne plovbe in sanitarna služba morajo opravljati svoje delo tako, da se lahko zračni promet redno in v redu vzdržuje.

Prevozniki in podjetja za letališke storitve morajo mesečno evidenco o rednosti in redu v zračnem prometu poslati zveznemu upravnemu organu za promet in zveze.

Če prevoznik na določeni liniji v trimesečnem obdobju ne vzdržuje zadovoljivo rednega zračnega prometa, mu lahko zvezni upravni organ za promet in zveze prepove njeno vzdrževanje, če se zagotovi, da jo prevzame drug prevoznik.

33. člen

Med veljavnostjo reda letenja sme prevoznik ustaviti zračni promet na liniji oziroma spremeniti red letenja na njej zaradi višje sile ali drugih izrednih dogodkov, ki onemogočajo njeno vzdrževanje.

Obvestilo o prekinitvi zračnega prometa oziroma spremembi reda letenja zaradi višje sile ali izrednih dogodkov, ki neodvisno od prevoznikove volje onemogočajo vzdrževanje linije, mora prevoznik takoj objaviti.

34. člen

V letalo se sme vkrcati toliko oseb, kolikor je v letalu vdelanih sedežev z varnostnimi pasovi.

V letalo, s katerim se opravlja javni prevoz, se sme vkrcati toliko potnikov, kolikor je v letalu vdelanih sedežev, namenjenih za prevoz potnikov.

Ne glede na drugi odstavek tega člena se sme v letalo vkrcati tudi več potnikov, če se prevažajo otroci, vendar v letalu ne sme biti skupaj več ljudi, kot je v potniški kabini letala vdelanih mask za kisik.

Otroci in osebe, ki so zbolele za določenimi boleznimi, ter invalidi določenih kategorij se prevažajo na način in pod pogoji, določenimi s predpisom, izdanim na podlagi tega zakona.

35. člen

V potniški kabini se smejo prevažati stvari v skladu s tehničnimi pogoji, ki so predpisani za sposobnost letala ustrezne kategorije za plovbo.

Posmrtnih ostankov ni dovoljeno prevažati v potniški kabini letala, v kateri so osebe, ki niso spremljevalci posmrtnih ostankov.

Z letalom, s katerim se prevažajo osebe, se smejo pod pogoji, določenimi s posebnimi predpisi, prevažati tudi živali.

36. člen

V potniško kabino letala je prepovedano vnašati hladno in ognjeno orožje, strelivo ali druga eksplozivna in vnetljiva sredstva.

Kdor ima hladno ali ognjeno orožje ali strelivo, ga mora pred vkrcanjem v letalo, s katerim se opravlja javni prevoz v zračnem prometu, izročiti pristojnemu organu za notranje zadeve na javnem letališču oziroma pooblaščeni osebi prevoznika, če je odhodno letališče v tujini.

Hladno in ognjeno orožje ali strelivo vrne osebi iz drugega odstavka tega člena po izkrcanju na namembnem letališču pristojni organ za notranje zadeve, če je namembno letališče v tujini, pa vodja letala ali kdo drug, ki ga ta določi.

Pooblaščena oseba organa za notranje zadeve sme na lastno pobudo ali na zahtevo prevoznika pred samim vkrcanjem potnikov v letalo ali po izkrcanju iz njega opraviti v interesu varnosti potnikov in letala preiskavo oseb in stvari.

II. oddelek

Posebni pogoji za opravljanje drugih dejavnosti v zračni plovbi

37. člen

Če se z letalom opravlja storitev, ki ne spada v prevoz ljudi in stvari, mora imeti izvajalec take storitve ustrezno opremo in strokovno osebje za njeno opravljanje in mora izpolnjevati tudi druge pogoje za varno zračno plovbo, določene s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi.

38. člen

V kmetijstvu, gozdarstvu in zdravstvu se storitve opravljajo s posebej opremljenim in za to registriranim letalom.

Podjetje, ki opravlja storitve z letalom v kmetijstvu, gozdarstvu in zdravstvu, mora izpolnjevati posebne pogoje glede opreme letala ter letalskega in drugega strokovnega osebja.

Pogoje iz drugega odstavka tega člena predpisuje zvezni upravni organ za promet in zveze.

39. člen

Podjetje ali druga samoupravna organizacija in skupnost, družbenopolitična skupnost, družbena organizacija, društvo, druga civilna pravna oseba ali fizična oseba sme z letalom prevažati osebe in stvari za lastne potrebe, če izpolnjuje pogoje glede odobrenega priročnika o operativnih postopkih za opravljanje tega prevoza, kategorije letala, namena letala, letalskega in drugega strokovnega osebja, vzdrževanja letala in razpolaganja z odobrenimi priročniki o letalno-operativnih postopkih v skladu s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi.

Organizaciji, skupnosti, društvu, civilni pravni osebi ali fizični osebi, ki predloži dokaze, da izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka tega člena, izda zvezni upravni organ za promet in zveze potrdilo, da jih izpolnjuje.

Organizacija, skupnost, društvo ali civilna pravna oseba iz prvega odstavka tega člena sme opravljati tudi letalski taksi prevoz, če izpolni pogoje iz 28. člena tega zakona.

40. člen

Organizacije Letalske zveze Jugoslavije ali druge organizacije smejo uporabljati letalo, namenjeno športni dejavnosti in usposabljanju osebja iz 1. točke 149. člena tega zakona, če izpolnjujejo predpisane pogoje za varno zračno plovbo glede letala, opreme, letališča, letalskega in drugega strokovnega osebja v skladu s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi.

Organizacije iz prvega odstavka tega člena smejo opravljati tudi letalski taksi prevoz in panoramske lete, če izpolnjujejo pogoje za varno zračno plovbo iz 28. člena tega zakona.

III. poglavje

LETALIŠČE IN VZLETIŠČE

41. člen

Letališča so lahko civilna, vojaška in vojaško-civilna (mešana).

Civilna letališča so

1. letališča za javni prevoz v zračnem prometu (v nadaljnjem besedilu: javna letališča);

2. letališča za usposabljanje letalnega osebja (v nadaljnjem besedilu: šolska letališča);

3. letališča za športne dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: športna letališča);

4. letališča za potrebe podjetij ali drugih organizacij oziroma družbenopolitičnih ali drugih skupnosti (v nadaljnjem besedilu: letališča za lastne potrebe).

Za vzletanje in pristajanje določenih vrst in kategorij letal se lahko poleg letališč uporabljajo pod predpisanimi pogoji tudi vzletišča.

42. člen

Letališča se po fizičnih karakteristikah in opremljenosti glavne vzletno-pristajalne steze in vozne steze razvrščajo v razrede in kategorije.

Razredi letališč se določijo glede na dolžino in širino glavne vzletno-pristajalne steze in širino vozne steze ter glede na dolžino in širino vodnih površin, določenih za vzletanje in pristajanje letal. Dolžina in širina vzletno-pristajalne steze in širina vozne steze se določita po dimenzijah letala ter po drugih tehničnih pogojih za varno vzletanje, pristajanje in gibanje vseh ali samo določenih tipov letal.

Kategorije letališč se določijo glede na stopnjo opremljenosti glavne vzletno-pristajalne steze, naprave in sredstva za prilet, opremljenost voznih stez in spojnic ter glede na druge naprave in sredstva, ki se uporabljajo za varno vzletanje, pristajanje in gibanje letal.

43. člen

Javno letališče je lahko odprto za domači in mednarodni javni prevoz v zračnem prometu ali samo za domači zračni promet.

Vojaško letališče ali del vojaškega letališča, ki izpolnjuje predpisane pogoje, se sme uporabljati kot javno letališče pod pogojem in na način, ki sta določena s pogodbo med zveznim upravnim organom za ljudsko obrambo in podjetjem za letališke storitve na tem letališču oziroma njegovem delu.

S pogodbo iz drugega odstavka tega člena se določijo vzletno-pristajalne in druge steze, ploščadi, naprave, sredstva in drugi deli vojaškega letališča, ki se smejo uporabljati za zračni promet, način uporabe in pogoji za vzdrževanje vojaškega letališča ali njegovih posameznih delov, naprav ali sredstev ter medsebojne pravice in obveznosti pogodbenic.

44. člen

Imetnik pravice razpolaganja z letališčem ali vzletiščem oziroma podjetje za letališke storitve mora uporabljati vzletno-pristajalne in druge steze, ploščad, objekte, naprave in opremo glede na njihov namen in zmogljivost v skladu s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi.

45. člen

Imetnik pravice razpolaganja z letališčem oziroma podjetje za letališke storitve mora zagotoviti in vzdrževati sistem svetlobnega zaznamovanja, da bi se lahko letališče uporabljalo ponoči in ob zmanjšani vidljivosti.

Organizacija iz prvega odstavka tega člena mora na letališču zagotoviti osnovno in nadomestno napajanje vseh sistemov svetlobnega zaznamovanja ter osnovne vire napajanja vseh drugih sistemov in naprav z električno energijo.

46. člen

Imetnik pravice razpolaganja z letališčem oziroma podjetje za letališke storitve mora letalu, ki ima dovoljenje, da leti v jugoslovanskem zračnem prostoru, omogočiti uporabo manevrskih površin, ploščadi, objektov, naprav in opreme glede na njihov namen, v skladu z veljavnimi predpisi in v mejah razpoložljivih zmogljivosti.

47. člen

Za vzletanje in pristajanje letal v javnem prevozu v zračnem prometu se praviloma uporablja javno letališče.

Javno letališče, ki je odprto za mednarodni zračni promet, se uporablja za vzletanje in pristajanje letal, ki priletijo iz tujine ali odletijo v tujino, ter letal v domačem zračnem prometu.

Letalo v posebnem javnem prevozu v domačem zračnem prometu, s katerim se opravlja letalski taksi prevoz, sme uporabljati za vzletanje in pristajanje poleg javnega letališča tudi drugo letališče ali vzletišče pod pogoji, navedenimi v dovoljenju za uporabo letališča ali vzletišča.

Letalo, s katerim se opravlja javni prevoz v domačem zračnem prometu, sme pristati in vzleteti tudi izven javnega letališča, če mora pristati zaradi višje sile ali nevarnosti, druga domača letala pa smejo pristati in vzleteti izven letališča ali vzletišča tudi, če opravljajo posebne naloge (znanstvenoraziskovalno delo, prva pomoč, reševanje idr.).

Letalo, ki prileti iz tujine ali odleti v tujino, sme pristati izven javnega letališča, ki je odprto za mednarodni zračni promet, če mora pristati zaradi višje sile ali nevarnosti, v drugih primerih pa le s posebnim dovoljenjem, ki ga izda Zvezna uprava za kontrolo letenja v soglasju z zveznim upravnim organom za ljudsko obrambo, zveznim upravnim organom za notranje zadeve in zveznim upravnim organom za carinske zadeve.

48. člen

Čas, v katerem mora biti letališče v odvisnosti od prometa odprto za javni prevoz v zračnem prometu (v nadaljnjem besedilu: obratovalni čas), se določi v skladu s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi.

Obratovalni čas javnega letališča in letališča, na katerem je organizirana kontrola letenja in meteorološka varnost zračne plovbe, se usklajuje v Gospodarski zbornici Jugoslavije po postopku in na način, ki sta določena v samoupravnem splošnem aktu v okviru te oblike organiziranja, in po dobljenem soglasju zveznega upravnega organa za ljudsko obrambo in Zvezne uprave za kontrolo letenja, o čemer se najmanj 30 dni pred začetkom določenega prometnega obdobja obvesti zvezni upravni organ za promet in zveze, ki s predpisom določi obratovalni čas.

Če čas iz drugega odstavka tega člena ni usklajen, izda zvezni upravni organ za promet in zveze najmanj 30 dni pred začetkom določenega prometnega obdobja začasno odločbo o obratovalnem času.

Čas, določen na način iz tretjega odstavka tega člena, velja do dokončne uskladitve obratovalnega časa.

Čas, v katerem morajo obratovati druga letališča, določi podjetje za letališke storitve ali imetnik pravice razpolaganja z letališčem.

Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena sme zvezni upravni organ za promet in zveze predpisati tudi čas, v katerem mora javno letališče obratovati zaradi varnosti zračne plovbe. Če se s prihodki od plačil za letališke storitve, opravljene v tem obratovalnem času, ne pokrijejo stroški, nastali v tem času, se razlika nadomesti iz sredstev, zagotovljenih v proračunu federacije. S pogodbo, sklenjeno med zveznim upravnim organom za promet in zveze ter podjetjem za letališke storitve na določenem javnem letališču, ki se sklene za vsako naslednje leto, se določita vrsta storitev, število operacij za sprejem in odpremo letal v tem času ter znesek razlike, ki se kot nadomestilo izplača tej organizaciji.

49. člen

Letališče oziroma vzletišče, ki izpolnjuje predpisane pogoje za varno vzletanje, pristajanje in postanek letal, se vpiše v vpisnik civilnih letališč, vzletišče pa v vpisnik vzletišč.

Vpisnik civilnih letališč obsega podatke o namenu letališča, njegovem razredu in kategoriji, o letaliških službah in opremi za sprejem in odpremo letal, potnikov in stvari ter firmo oziroma ime in sedež imetnika pravice razpolaganja z letališčem.

Vpisnik civilnih letališč in vpisnik vzletišč vodi zvezni upravni organ za promet in zveze.

50. člen

Letališče se vpiše v vpisnik civilnih letališč na podlagi zahteve za uporabo in vpis letališča, ki jo vloži podjetje za letališke storitve oziroma imetnik pravice razpolaganja z letališčem.

Zvezni upravni organ za promet in zveze z odločbo dovoli uporabo letališča, če so izpolnjeni predpisani pogoji, in ga vpiše v vpisnik civilnih letališč.

Odločba iz drugega odstavka tega člena je dokončna v upravnem postopku.

51. člen

Podjetje za letališke storitve oziroma druga organizacija, ki je imetnik pravice razpolaganja z letališčem, mora vložiti pri zveznem upravnem organu za promet in zveze zahtevo za spremembo namena, tehničnih lastnosti, razreda in kategorije letališča, da bi se te spremembe vpisale v vpisnik civilnih letališč.

Zahtevo je treba vložiti v 15 dneh od dneva nastale spremembe, rešuje pa se v skladu s 50. členom tega zakona.

52. člen

Letališče se izbriše iz vpisnika civilnih letališč

1. če eno leto ne izpolnjuje tehničnih in drugih pogojev za varno uporabo in se v tem času ni uporabljalo za zračno plovbo;

2. če to zahteva podjetje za letališke storitve oziroma imetnik pravice razpolaganja z letališčem.

53. člen

Določbe 50., 51. in 52. člena tega zakona se smiselno uporabljajo tudi za vzletišča.

54. člen

Podjetje za letališke storitve oziroma imetnik pravice razpolaganja z letališčem mora o planirani spremembi namena ali kategorije oziroma o planiranih delih večjega obsega, zaradi katerih utegne priti do zapiranja letališča ali omejitve njegove uporabe, obvestiti zvezni upravni organ za ljudsko obrambo in Zvezno upravo za kontrolo letenja najmanj 60 dni pred začetkom del oziroma najmanj 48 ur pred uro, ko se bodo dela začela, če so planirana manjša dela, zaradi katerih utegne biti omejena uporaba manevrskih površin in ploščadi.

O nepričakovanih spremembah že objavljenih podatkov iz prvega odstavka tega člena obvesti podjetje za letališke storitve oziroma imetnik pravice razpolaganja z letališčem Zvezno upravo za kontrolo letenja takoj po nastanku sprememb in pri tem navede, kako dolgo bodo trajale te spremembe.

55. člen

O višini in o spremembi višine pristojbin za pristajanje in postanek tujih letal ter o potniških letaliških taksah mora podjetje za letališke storitve oziroma imetnik pravice razpolaganja z letališčem obvestiti Zvezno upravo za kontrolo letenja najmanj 30 dni pred začetkom uporabe pristojbine za te storitve.

Zvezna uprava za kontrolo letenja mora prijavljeno spremembo iz prvega in drugega odstavka 54. člena in prvega odstavka tega člena takoj objaviti na način, ki je običajen v zračni plovbi.

IV. poglavje

REGISTRACIJA, DRŽAVNA PRIPADNOST IN IDENTIFIKACIJA LETAL

I. oddelek

Registracija letal

56. člen

Jugoslovanski register letal vodi zvezni upravni organ za promet in zveze.

57. člen

Jugoslovanska letala, katerih imetniki pravice razpolaganja so podjetja ali druge samoupravne organizacije in skupnosti, družbenopolitične skupnosti ali družbene organizacije oziroma katerih lastniki so društva, druge civilne pravne osebe ali fizične osebe, se morajo vpisati v Jugoslovanski letalski register.

Če je letalo iz prvega odstavka tega člena že vpisano v tuji letalski register, se sme vpisati v Jugoslovanski letalski register samo, če se predloži dokaz, da je izbrisano iz tujega letalskega registra.

V tujini kupljena in homologirana letala ter homologirana letala, ki so izdelana v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji, dobavljajo pa se tujemu uporabniku, se lahko začasno vpišejo v Jugoslovanski letalski register.

Letalo, izdelano v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji, ki izpolnjuje vse pogoje za varno zračno plovbo, razen da ni homologirano, se lahko začasno vpiše v Jugoslovanski letalski register zaradi preskušanja in ugotavljanja njegovih letalnih in tehničnih karakteristik.

Letalo iz tretjega in četrtega odstavka tega člena je lahko začasno vpisano v Jugoslovanski letalski register najdlje 12 mesecev.

Letalo v izdelavi se lahko vpiše v Jugoslovanski register letal v izdelavi, če to zahteva imetnik pravice razpolaganja oziroma lastnik letala in če se letalo izdeluje v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji.

Letala v izdelavi in amatersko izdelana letala se vpišejo v Jugoslovanski letalski register pod pogoji, ki so določeni v predpisu, izdanem na podlagi tega zakona.

58. člen

Tuje letalo, ki ga je podjetje, druga družbena pravna oseba ali državljan Socialistične federativne republike Jugoslavije vzel v zakup za zračno plovbo, se lahko vpiše v Jugoslovanski letalski register, če je to določeno v zakupni pogodbi in če to dovoljujejo predpisi države, v kateri je bilo prej registrirano.

Za letalo iz prvega odstavka tega člena, ki ni vpisano v Jugoslovanski letalski register, se uporabljajo določbe tega zakona, ki se nanašajo na varnost zračne plovbe.

Jugoslovansko letalo, ki je dano v zakup tuji pravni ali fizični osebi za zračno plovbo v tujini, se lahko na zahtevo zakupnika in s soglasjem imetnika pravice razpolaganja oziroma lastnika letala vpiše v tuji letalski register, če je to določeno s predpisi zadevne države. V knjigah in listinah Jugoslovanskega letalskega registra se tako letalo vodi kot letalo, dano v zakup v tujini.

59. člen

Jugoslovanski letalski register je javna knjiga.

V jugoslovanski letalski register se vpišejo podatki o: identiteti letala; imetniku pravice razpolaganja oziroma lastniku letala; zakupu in drugih pravicah, ki se vpišejo v register civilnih letal, v skladu z zveznim zakonom, s katerim so urejena obligacijska in temeljna materialno-pravna razmerja v zračni plovbi.

60. člen

Letalski register sestavljata glavna knjiga in zbirka listin.

Glavna knjiga sestoji iz vložkov. Vsako letalo se vpiše v poseben vložek.

Vsebino glavne knjige določa predpis, izdan na podlagi tega zakona.

61. člen

Letalo se vpiše v Jugoslovanski letalski register na zahtevo imetnika pravice razpolaganja z letalom oziroma lastnika ali zakupnika letala. Zahteva za vpis se vloži pri zveznem upravnem organu za promet in zveze v 15 dneh po prevzemu in predaji letala.

62. člen

Skupaj z zahtevo za vpis letala v register iz 61. člena tega člena se mora priložiti

1. listina o izdelavi oziroma nakupu letala ali druga listina o pravici razpolaganja oziroma lastninski pravici ali o zakupu;

2. tehnična dokumentacija o letalu;

3. listina o registraciji podjetja oziroma dovoljenje za ustanovitev in delo druge pravne osebe ali listina o jugoslovanskem državljanstvu lastnika letala.

63. člen

Za vpis v letalski registar tujega letala, vzetega v zakup, se poleg listin iz 2. in 3. točke 62. člena tega zakona predloži tudi

1. listina o zakupu;

2. spričevalo o sposobnosti letala za plovbo, ki ga je izdal pristojni organ države, v kateri je letalo registrirano;

3. dokaz, da je zakup letala vpisan v register države, v kateri je letalo registrirano, če je vpis letala v letalski register določen s predpisi te države, oziroma da je izbrisan iz tega registra;

4. dokaz, da je tujec-lastnik letala privolil, da se letalo vpiše v letalski register.

64. člen

Vpis v vpisni list letalskega registra se opravi na podlagi odločbe o vpisu, ki jo izda zvezni upravni organ za promet in zveze.

Vpis v lastninski ali bremenski list letalskega registra se opravi na podlagi odločbe pristojnega sodišča.

65. člen

Zvezni upravni organ za promet in zveze mora v osmih dneh po prejemu pravilne zahteve iz 61. člena tega zakona opraviti ustrezen vpis v Jugoslovanski letalski register in izdati vložniku zahteve spričevalo o registraciji letala.

Če je letalo vpisano začasno, izda zvezni upravni organ za promet in zveze spričevalo o začasni registraciji.

Če je v Jugoslovanski letalski register vpisano letalo v izdelavi, izda zvezni upravni organ za promet in zveze spričevalo o vpisu.

Odločba, s katero se zavrneta vpis v Jugoslovanski letalski register in izdaja spričevala iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena, je dokončna v upravnem postopku.

66. člen

Imetnik pravice razpolaganja z letalom oziroma lastnik letala ali zakupnik mora vsako spremembo podatkov, vpisanih v Jugoslovanski letalski register, prijaviti v 15 dneh po nastali spremembi in zahtevati, da se ta sprememba vpiše v register.

Spremembe, vpisane v Jugoslovanski letalski register, se vpišejo tudi v spričevalo o registraciji letala, če se nanašajo na dejstva, za katera je predpisano, da se vpišejo v to spričevalo.

67. člen

Letalo se izbriše iz Jugoslovanskega letalskega registra na podlagi zahteve imetnika pravice razpolaganja z letalom oziroma lastnika letala.

Zahteva za izbris letala iz Jugoslovanskega letalskega registra se vloži

1. če je letalo uničeno ali je postalo trajno neuporabno za zračno plovbo ali je iz drugih vzrokov vzeto iz uporabe;

2. če je letalo odtujeno v tujino oziroma dano v zakup v tujini, vendar le, če je vložena zahteva za vpis v tuji register letal;

3. če lastniku letala preneha državljanstvo Socialistične federativne republike Jugoslavije.

68. člen

Zvezni upravni organ za promet in zveze mora takoj razveljaviti izdano spričevalo o registraciji letala za tisto letalo, ki je izbrisano iz letalskega registra, in o izbrisu letala iz tega registra obvestiti osebo, katere pravice so vpisane v bremenski list.

69. člen

Določbe 59. do 68. člena tega zakona se uporabljajo smiselno tudi za Jugoslovanski register letal v izdelavi.

II. oddelek

Državna pripadnost in identifikacija letal

70. člen

Letalo, ki je vpisano v Jugoslovanski letalski register, je v sestavi civilnega letalstva Socialistične federativne republike Jugoslavije in mora imeti predpisane znake jugoslovanske državne pripadnosti ter oznake registracije.

Znaka državne pripadnosti sta zastava Socialistične federativne republike Jugoslavije in oznaka „YU”.

71. člen

Letalo, vpisano v Jugoslovanski letalski register, ima lahko oznake imetnika pravice razpolaganja oziroma lastnika letala ali podjetja, ki ga uporablja na podlagi pogodbe o začasni uporabi oziroma zakupne pogodbe ali na kaki drugi pravni podlagi, oznake službe, za katero se uporablja, in svoje ime.

Letala, ki jih uporabljajo organi za notranje zadeve, carinski organi, Zvezna uprava za kontrolo letenja in Zvezni letalski inšpektorat, imajo oznake teh organov oziroma njihovih služb.

72. člen

Tuje letalo mora imeti med letom v jugoslovanskem zračnem prostoru oznake, določene s predpisom države, v kateri je registrirano, ali oznake, ki jih določa mednarodni sporazum.

Tretji del

VARNOST ZRAČNE PLOVBE

I. poglavje

POGOJI ZA VARNO UPORABO LETALA, MOTORJA, PROPELERJA, PADALA, OPREME LETALA IN LETALIŠČA, TER POGOJI, KI JIH MORA IZPOLNJEVATI LETALSKO IN DRUGO STROKOVNO OSEBJE

I. oddelek

Pogoji za varno uporabo letala, motorja, propelerja, padala in opreme letala

1. Splošne določbe

73. člen

Letalo, motor, propeler, padalo in oprema letala se smejo uporabljati samo, če izpolnjujejo pogoje za varno zračno plovbo (tehnični pogoji za sposobnost letala za plovbo), ki jih določajo ta zakon in predpisi, izdani na njegovi podlagi.

Pogoji za varno zračno plovbo iz prvega odstavka tega člena se določijo v odvisnosti od vrste, kategorije in namena letala oziroma namena motorja, propelerja, padala in opreme letala.

74. člen

Letala se razvrščajo kot letala, težja od zraka (avion, giroplan, helikopter, mahokrilec, jadralno letalo in zmaj), in letala, lažja od zraka (prosti balon, vezani balon in zračna ladja).

75. člen

Letala se razvrščajo v tele kategorije: prometno kategorijo, splošno kategorijo (neakrobatska, polakrobatska in akrobatska) in posebno kategorijo (amatersko izdelano letalo, eksperimentalno in ultralahko letalo, zmaj ipd.).

76. člen

Letala se glede na namen razvrščajo: kot letala za prevoz ljudi in stvari, letala za prevoz tovora, letala za delo v kmetijstvu in gozdarstvu, letala za športno dejavnost, letala za usposabljanje letalnega osebja, letala za prvo pomoč idr.

77. člen

Letala se glede na največjo dovoljeno maso pri vzletanju delijo na letala z maso: od 0 do 2 750 kg, od 2 751 do 5 700 kg, od 5 701 do 27 000 kg, od 27 001 do 72 000 kg in nad 72 001 kg.

78. člen

Letala splošne kategorije v odvisnosti od pogojev uporabe (maksimalna teža, maksimalni koeficient obremenitve in maksimalna hitrost), za katera so predpisane omejitve pri načinu uporabe, so letala z omejitvijo.

79. člen

Letalo se sme uporabljati samo za namen, ki je naveden v spričevalu o sposobnosti letala za plovbo, na način, predpisan v odobrenem letalnem priročniku letala.

V letalo morajo biti v odvisnosti od kategorije in namena vdelane naprave in oprema za varno zračno plovbo v skladu s predpisom, izdanim na podlagi tega zakona.

80. člen

Za letala prometne kategorije mora biti pred vsakim letom izdelana lista obremenitve in lege težišča.

2. Izdelava letal

81. člen

Izdelava letal in spremembe na letalu, motorju, propelerju, padalu in opremi letala se opravijo po tehničnih predpisih za izdelavo letal in po predpisih o kakovosti materiala.

Pred začetkom izdelave letala ali spremembe na letalu, motorju, propelerju, padalu in opremi letala in pred spremembo med izdelavo letala je treba zveznemu upravnemu organu za promet in zveze predložiti na vpogled tehnično dokumentacijo o tej izdelavi.

82. člen

Izdelavo letal in spremembe na letalu, motorju, propelerju, padalu in opremi letala ter izdelavo tehnično-tehnološke dokumentacije za izdelavo in spremembe sme opravljati podjetje, ki poleg splošnih pogojev za opravljanje gospodarske dejavnosti izpolnjuje posebne pogoje, zlasti glede delovnih prostorov, opremljenosti s tehničnimi sredstvi za delo, strokovnega osebja za izdelavo letal ter operativno-tehničnih postopkov.

Organizaciji iz prvega odstavka tega člena, ki predloži dokaze, da izpolnjuje predpisane pogoje, izda zvezni upravi organ za promet in zveze potrdilo, da jih izpolnjuje.

83. člen

Zvezni upravni organ za promet in zveze lahko da pripombe k tehnični dokumentaciji in zahteva, da se spremeni, če ugotovi, da ne ustreza tehničnim predpisom za izdelavo letala in za spremembe na letalu, motorju, propelerju, padalu in opremi letala iz 81. člena tega zakona, oziroma če ugotovi, da projektirano letalo ne izpolnjuje tehničnih pogojev za sposobnost letala za plovbo.

84. člen

Proizvajalec letala, motorja, propelerja, padala in opreme letala mora naročniku oziroma kupcu skupaj s proizvodom dobaviti dokumentacijo o uporabi, vzdrževanju, obnovi in popravilu proizvoda ter zagotoviti, da bo pravočasno in neprestano obveščan o tehničnih spremembah oziroma o spremembi načina uporabe, vzdrževanja in popravilih na zadevnem tipu proizvoda.

85. člen

Za nov tip letala, motorja, propelerja, padala in opreme letala je obvezen postopek homologacije, da se ugotovi, ali ustreza tehničnim pogojem glede njegove sposobnosti za plovbo, predpisanim v skladu s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi.

86. člen

Preskušanje za homologacijo novega tipa letala, motorja, propelerja, padala in opreme letala opravi podjetje ali ustanova, ki izpolnjuje predpisane pogoje in jo za to pooblasti zvezni upravni organ za promet in zveze.

Med postopkom homologacije je treba zveznemu upravnemu organu za promet in zveze predložiti v odobritev letalni priročnik in priročnik za vzdrževanje novega tipa letala, propelerja, padala in opreme letala.

Na podlagi projektne in računske dokumentacije ter rezultatov preskušanja opravi zvezni upravni organ za promet in zveze homologacijo in izda homologacijski list.

Homologacijo tipa letala, motorja, propelerja, padala in opreme letal, homologiranih v tujini, ki se prvič uvozijo, oziroma priznavanje homologacijskih preskusov, opravljenih v tujini, opravi zvezni upravni organ za promet in zveze z izdajo jugoslovanskega homologacijskega lista v skladu s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi.

Preskušanje za homologacijo iz prvega odstavka tega člena se ne opravi, če je bilo na podlagi rezultatov preskusov, opravljenih v tujini, ugotovljeno, da homologirano letalo, motor, propeler, padalo in oprema letala izpolnjujejo predpisane tehnične pogoje za sposobnost letala za plovbo oziroma za uporabo.

Serijska izdelava letala, motorja, propelerja, padala in opreme letala se sme začeti po izdaji homologacijskega lista.

Amatersko izdelana in eksperimentalna letala niso zavedna postopku homologacije.

Način in pogoje izdelave, nadzorstvo nad izdelavo, način ugotavljanja sposobnosti letala posebne kategorije za plovbo ter pogoje za uporabo ureja predpis, izdan na podlagi tega zakona.

3. Vzdrževanje letala

87. člen

Imetnik pravice razpolaganja z letalom oziroma lastnik letala mora letalo, motor, propeler, padalo in opremo letala med uporabo pregledovati in preskušati in jih v skladu s tem zakonom in predpisi o vzdrževanju letal, izdanimi na njegovi podlagi, vzdrževati v takem stanju, ki zagotavlja varno zračno povbo.

Pregledi in preskusi, popravila, zamenjave in obnove na letalu, motorju, propelerju, padalu in opremi letala (v nadaljnjem besedilu: vzdrževanje letala), preventivno vzdrževanje letala in spremembe na letalu, motorju, propelerju, padalu in opremi letala ter tehnična kontrola in kontrola kakovosti del se morajo opravljati v skladu s predpisi, izdanimi na podlagi tega zakona, ter tehničnimi predpisi proizvajalca za določen tip letala.

88. člen

Vzdrževanje in tehnična kontrola letala, motorja, propelerja, padala in opreme letala se opravljata po tehničnem sistemu za vzdrževanje, ki se določi za vsak tip letala, motorja, propelerja, padala oziroma vrste opreme.

Tehnični sistem iz prvega odstavka tega člena sestavljajo program in predpisani postopki za vzdrževanje letala, motorja, propelerja, padala in opreme letala ter roki in način njihovega izvajanja, določi pa se v skladu s predpisom, izdanim na podlagi tega zakona, zahtevami za vzdrževanje, ki jih odobrijo pristojni letalski organi oziroma organizacije države proizvajalca, in tehničnimi navodili proizvajalca za vzdrževanje zadevnega tipa letala, motorja, propelerja, padala in določene vrste opreme letala ter načinom njihove uporabe in rezultati preskusa njihove zanesljivosti med uporabo.

Za letalo, za katero je izdano spričevalo o sposobnosti letala za plovbo z neomejenim rokom veljavnosti, mora tehnični sistem iz prvega odstavka tega člena izpolnjevati tudi pogoje, predpisane za vzdrževanje takega letala.

Tehnični sistem za vzdrževanje letala, motorja, propelerja, padala in opreme letala določi imetnik pravice razpolaganja z letalom oziroma lastnik letala, če vzdržuje letalo, motor, propeler, padalo in opremo letala, oziroma podjetje, ki izdeluje dokumentacijo za tehnični sistem za vzdrževanje letala, motorja, propelerja, padala in opreme letala.

Tehnični sistem za vzdrževanje iz prvega odstavka tega člena odobri zvezni upravni organ za promet in zveze na predlog imetnika pravice razpolganja z letalom oziroma lastnika letal.

89. člen

Če imetnik pravice razpolaganja z letalom oziroma lastnik letala zaupa vzdrževanje letala, motorja, propelerja, padala in opreme letala tuji osebi, mora predložiti zveznemu upravnemu organu za promet in zveze dokaz, da jo je letalski organ oziroma pristojna organizacija tuje države pooblastila za vzdrževanje tega tipa letala, motorja, propelerja, padala in tovrstne opreme.

Če se letalo, vpisano v Jugoslovanski letalski register, da v zakup tuji osebi, mora imetnik pravice razpolaganja z letalom oziroma lastnik letala s pogodbo zagotoviti vzdrževanje letala, motorja, propelerja, padala in opreme letala po odobrenem tehničnem sistemu za vzdrževanje, in sicer pri osebi, ki je za ta dela pooblaščena v skladu s prvim odstavkom tega člena.

Osebi iz prvega odstavka tega člena izda zvezni upravni organ za promet in zveze na njeno zahtevo potrdilo, da izpolnjuje pogoje za vzdrževanje letala, vpisanega v Jugoslovanski letalski register, predpisane s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi.

90. člen

Vzdrževanje in tehnično kontrolo vzdrževanja letala, motorja, propelerja, padala in opreme letala sme opravljati ter tehnično-tehnološko dokumentacijo za vzdrževanje izdelovati podjetje, druga samoupravna organizacija, družbena organizacija ali upravni organ, ki izpolnjuje tudi posebne pogoje glede delovnih prostorov, opremljenosti s tehničnimi sredstvi za delo, strokovnega osebja za to delo ter operativno-tehničnih postopkov.

Enomotorna letala splošne kategorije in jadralna letala sme vzdrževati tudi pooblaščena fizična oseba, če ima dovoljenje za ta tip letala, kar pa ne velja za obnovo.

Organizaciji oziroma osebi iz prvega in drugega odstavka tega člena, ki predloži dokaz, da izpolnjuje predpisane pogoje, izda zvezni upravni organ za promet in zveze potrdilo, da izpolnjuje te pogoje.

91. člen

Imetnik pravice razpolaganja z letalom oziroma lastnik letala mora v skladu s predpisom, izdanim na podlagi tega zakona, zagotoviti pregled letala pred vsakim vzletom, da se ugotovi, ali je letalo sposobno za varno zračno plovbo, oseba, ki je pooblaščena za pregled letala, pa mora s svojim podpisom v knjigi letala potrditi, da je bilo letalo pregledano in da je sposobno za varno zračno plovbo.

4. Sposobnost letala za plovbo

92. člen

Sposobnost letala za varno zračno plovbo (v nadaljnjem besedilu: sposobnost letala za plovbo) se ugotovi s pregledom, opravljenim na predpisan način, dokazuje pa se s spričevalom o sposobnosti letala za plovbo.

Spričevalo o sposobnosti letala za plovbo se izda, če letalo ustreza homologiranemu tipu, če je opremljeno s predpisanimi napravami in opremo za varno zračno plovbo in če se s pregledom ugotovi, da je sposobno za varno zračno plovbo.

Spričevalo o sposobnosti letala posebne kategorije za plovbo se izda v skladu s predpisom, izdanim na podlagi tega zakona.

Preglede letal, da se ugotovi njihova sposobnost za plovbo, opravlja zvezni upravni organ za promet in zveze.

93. člen

Pregled letala, da se ugotovi njegova sposobnost za plovbo, se opravi na zemlji in v letu; pregled je lahko osnoven, reden in izreden.

Osnovni, redni in izredni pregled letala se opravijo na zahtevo imetnika pravice razpolaganja z letalom oziroma lastnika letala.

Izredni pregled letala lahko odredi zvezni letalski inšpektor, če utemeljeno sumi, da letalo, ki leti, ni sposobno za varno zračno plovbo.

94. člen

Pregled letala v letu se opravi s preskusom letala v letu ali preveritvijo letala v letu.

Preskus letala v letu se po poprej določenem programu opravi v letu brez potnikov in obsega preskus letalno-tehničnih karakteristik in obnašanja letala v letu.

Preveritev letala v letu se lahko opravi v letu s potniki ter obsega kontrolo delovanja naprav in sistemov letala na način, ki ne ogroža varnost leta.

95. člen

Osnovni pregled letala obsega pregled letala in preverjanje delovanja naprav in opreme letala na zemlji, pregled tehnične dokumentacije ter preskus letala v letu.

Osnovni pregled letala se opravi

1. na novem letalu in v tujini nabavljenem letalu - pred vpisom v Jugoslovanski letalski register;

2. na drugih letalih - po obnovi oziroma popravilu večjega dela nosilne strukture ali po spremembi, ki utegnejo vplivati na bistvene lastnosti letala (trdnost, uporabna doba in tehnične karakteristike);

3. na letalih, ki več kot za 6 mesecev nimajo veljavnega spričevala o sposobnosti za plovbo.

96. člen

Redni pregled letala se opravi pred izdajo oziroma podaljšanjem spričevala o sposobnosti letala za plovbo.

Redni pregled letala obsega praviloma pregled iz prvega odstavka 95. člena tega zakona ter preveritev letala v letu, razen preskusa letala v letu.

Če se med rednim pregledom letala ugotovijo pomanjkljivosti, ki utegnejo vplivati na njegovo varnost, ni jih pa mogoče ugotoviti s preveritvijo letala v letu, se letalo preskusi v letu.

Redni pregled ni potreben za letalo, ki se vzdržuje po tehničnem sistemu iz drugega in tretjega odstavka 88. člena tega zakona.

97. člen

Izredni pregled letala se opravi, če je poškodovan večji del njegove strukture, kar utegne vplivati na njegovo sposobnost za plovbo. Izredni pregled letala se opravi tudi, če se utemeljeno sumi, da letalo, ki leti, ne izpolnjuje predpisanih pogojev za varno zračno plovbo.

Izredni pregled letala obsega: pregled tehnične dokumentacije; pregled letala ali samo njegovih posameznih delov, opreme ali naprav; nujne funkcionalne poskuse na zemlji in preskus letala v letu, če s pregledom na zemlji ni mogoče ugotoviti njegove sposobnosti za varno zračno plovbo.

Program popravila letala iz prvega odstavka tega člena odobri zvezni upravni organ za promet in zveze.

98. člen

Za pregled letala plača imetnik pravice razpolaganja z letalom oziroma lastnik letala pristojbino.

Ne glede na prvi odstavek tega člena imetnik pravice razpolaganja z letalom oziroma lastnik letala ne plača pristojbine za pregled, če se izredni pregled opravi na zahtevo inšpektorja in pri tem ugotovi, da je letalo sposobno za varno zračno plovbo.

99. člen

Spričevalo o sposobnosti letala za plovbo izda oziroma njegovo veljavnost podaljša zvezni upravni organ za promet in zveze.

Spričevalo o sposobnosti letala za plovbo se izda praviloma za 12 mesecev.

Ne glede na drugi odstavek tega člena se za letalo, ki se vzdržuje po tehničnem sistemu iz tretjega odstavka 88. člena tega zakona, spričevalo o sposobnosti letala za plovbo lahko izda z neomejeno veljavnostjo - vse dokler izpolnjuje te pogoje.

100. člen

Če se pri pregledu ugotovi, da letalo ne izpolnjuje pogojev za varno zračno plovbo, zvezni upravni organ za promet in zveze z odločbo zavrne zahtevo za izdajo oziroma podaljšanje veljavnosti spričevala o sposobnosti letala za plovbo.

Odločba iz prvega odstavka tega člena je dokončna v upravnem postopku.

Z odločbo, s katero se zavrne zahteva za podaljšanje veljavnosti spričevala o sposobnosti letala za plovbo, se to spričevalo razveljavi.

Če se s pregledom ugotovi, da letalo izpolnjuje pogoje za varno zračno plovbo, se podaljša spričevalo o sposobnosti letala za plovbo.

101. člen

Če se ugotovi, da niso izpolnjeni vsi pogoji, ki se zahtevajo za izdajo spričevala o sposobnosti letala za plovbo, oziroma če nastane na letalu, ki ima spričevalo o sposobnosti za plovbo, okvara, vendar je z določenimi omejitvami letalo kljub temu sposobno za varen let, lahko zvezni upravni organ za promet in zveze dovoli, da tako letalo odleti z letališča, na katerem je, do letališča, na katerem bo popravljeno.

Ne glede na prvi odstavek tega člena sme letalo, na katerem je nastala okvara, tudi brez dovoljenja zveznega upravnega organa za promet in zveze opraviti tehnični prelet od letališča, na katerem je, do namembnega letališča v skladu z ustreznimi postopki in pogoji, predpisanimi v tehničnem sistemu za vzdrževanje letal, in na način, določen v letalnem priročniku.

102. člen

Če se s pregledom ugotovi, da letalo ne ustreza kategoriji ali namenu, navedenemu v izdanem spričevalu o njegovi sposobnosti za plovbo, se spričevalo odvzame. Na zahtevo imetnika pravice razpolaganja z letalom oziroma lastnika letala se izda novo spričevalo o sposobnosti letala za plovbo za ustrezno kategorijo oziroma namen, za katerega se lahko letalo varno uporablja.

103. člen

Spričevalo o sposobnosti tujega letala za plovbo, izdano v državi registracije letala, velja v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji, če je bilo izdano v skladu z mednarodnim sporazumom o zračni plovbi, ki zavezuje Socialistično federativno republiko Jugoslavijo, ali pod pogojem vzajemnosti.

104. člen

Zvezni upravni organ za promet in zveze lahko razveljavi odločbo o homologaciji oziroma spričevalo o sposobnosti letala za plovbo, če ugotovi ali dobi poročilo od pristojnega organa za promet tiste države, ki je opravila homologacijo določenega tipa letala, motorja, propelerja, padala in opreme letala, njihovega proizvajalca ali uporabnika, da je nastala na njih napaka zaradi napake v konstrukciji, vdelanem materialu, postopku izdelave in homologaciji ter zaradi tega, ker se letalo, motor, propeler, padalo in oprema letala niso uporabljali in vzdrževali na predpisan način, dokler se ta napaka ne odpravi.

Zvezni upravni organ za promet in zveze naloži, da se preveri, ali zaradi napake v konstrukciji, vdelanem materialu, postopku izdelave, pri homologaciji ter zaradi tega, ker se niso uporabljali in vzdrževali na predpisan način, obstaja napaka na letalu, motorju, propelerju, padalu in opremi letala, ki je registrirano v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji, imetniku pravice razpolaganja z letalom, lastniku oziroma uporabniku letala pa naloži, da to napako odpravi v določenem roku.

Če imetnik pravice razpolaganja z letalom, lastnik oziroma uporabnik letala ne izvrši nalogov iz prvega in drugega odstavka tega člena, razveljavi zvezni upravni organ za promet in zveze spričevalo o sposobnosti zadevnega letala za plovbo ali prepove njegovo uporabo.

Če se na letalu domače izdelave, ki je homologirano v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji, ugotovi napaka iz prvega odstavka tega člena, mora zvezni upravni organ za promet in zveze o tem takoj obvestiti pristojni organ za promet tiste države, v katero je bilo letalo izvoženo in v kateri je registrirano.

Če se na jugoslovanskem letalu, izdelanem v tujini, ki mu je homologacija priznana v naši državi in za katerega je izdano spričevalo o sposobnosti letala za plovbo, ugotovi napaka iz prvega odstavka tega člena, mora zvezni upravni organ za promet in zveze o tem takoj obvestiti za promet pristojni organ države, v kateri je bila opravljena homologacija.

105. člen

Strokovna oseba, ki opravlja preglede letal, ter strokovna oseba, ki izvaja izpite za izdajo oziroma podaljšanje dovoljenj letalskemu osebju, mora imeti izkaznico, s katero dokazuje, da je pooblaščena za določena opravila z delovnega področja zveznega upravnega organa za promet in zveze.

5. Listine In knjige letala

106. člen

Letalo, ki se uporablja za zračno plovbo, mora imeti listine in knjige, predpisane s tem zakonom.

Listine in knjige letala rabijo kot dokaz o identiteti, sposobnosti za plovbo in drugih njegovih lastnostih.

Vsebino listin in knjig iz prvega odstavka tega člena ter kako se vodijo, ureja predpis, izdan na podlagi tega zakona.

107. člen

Listine in knjige letala morajo biti napisane v enem izmed jezikov narodov Socialistične federativne republike Jugoslavije.

Spričevalo o registraciji in spričevalo o sposobnosti letala za plovbo ter druge listine in knjige letal, ki so udeleženi v mednarodni zračni plovbi, morajo biti sestavljeni tudi v enem izmed uradnih jezikov Mednarodne organizacije civilnega letalstva.

108. člen

Med zračno plovbo morajo biti v letalu, razen v balonu in zmaju, tele listine in knjige

1. spričevalo o registraciji;

2. spričevalo o sposobnosti letala za plovbo;

3. dovoljenje za delo radijske postaje (če jo ima);

4. dovoljenje člana posadke;

5. operativni dnevnik letala;

6. nalog za let.

V letalu, ki se uporablja za prevoz oseb in stvari, morajo biti poleg listin in knjig iz prvega odstavka tega člena tudi tele listine in knjige

1. lista obremenitve in lege težišča;

2. dokumenti za pripravo leta;

3. listina s podatki o vkrcanih stvareh, če se prevažajo stvari;

4. letalni priročnik letala;

5. letalno-operativni priročnik;

6. potni priročnik letala;

7. seznam opreme v primeru nevarnosti, s katero je letalo opremljeno;

8. potna knjiga letala;

9. potrdilo, da so izpolnjeni pogoji glede jakosti hrupa in količine dima.

Listine in knjige, ki so v letalu, morajo biti urejene in se morajo pokazati na zahtevo pooblaščenih oseb.

109. člen

Če se letalo izbriše iz Jugoslovanskega letalskega registra, se izročijo njegove listine in knjige, razen dovoljenja člana posadke letala, zveznemu upravnemu organu za promet in zveze.

Prvi odstavek tega člena se ne uporablja, če se letalo odtuji v tujino ali če se iz kakšnega drugega vzroka vpiše v tuji letalski register.

110. člen

V spričevalo o registraciji se vpišejo podatki o državni pripadnosti letala, njegovem namenu in imetniku pravice razpolaganja oziroma lastniku letala.

V spričevalo o sposobnosti letala za plovbo se vpišejo podatki o njegovih oznakah, tipu, kategoriji, vrsti in namenu ter drugi predpisani podatki.

Z dovoljenjem za delo radijske postaje se daje pravica, da se določena radijska postaja uporablja na način, urejen z zveznimi predpisi o radijskih zvezah.

V potno knjigo letala se vpišejo podatki o izrednih in drugih dogodkih na letalu med letom, razen podatkov, ki se vpišejo v operativni dnevnik letala.

V dovoljenje člana posadke se vpišejo predpisani osebni podatki in podatki o delih in nalogah, za katere je pooblaščen, da jih opravlja v letalu.

V operativni dnevnik letala se vpišejo podatki o posadki letala, gibanju letala, delovanju motorja in drugih sistemov in naprav na letalu, urah letenja letala, nesrečah, ki so se pripetile letalu, o opravljenih popravilih in pregledih ter o pripravljenosti letala za zračno plovbo.

V listo obremenitve in lege težišča letala se vpišejo podatki o številu potnikov, teži vkrcanih stvari, razporeditvi tovora in količini goriva, ki ga nosi letalo.

V dokumente za pripravo leta se vpišejo meteorološki podatki, načrti leta in seznam podatkov za vzletanje in pristajanje letala.

Letalni priročnik vsebuje navodilo za uporabo letala, njegovih naprav in sistemov.

Potni priročnik vsebuje potne karte in postopke za vzletanje letala z letališča in pristajanje na njem.

Letalno-operativni priročnik vsebuje opis sistemov letala ter opis normalnih in izrednih postopkov in postopkov v primeru nevarnosti.

Nalog za let vsebuje podatke o namenu leta, ruti letenja, namembnem letališču, datumu vzletanja in pristajanja letala ter o vodji letala in drugih članih njegove posadke.

111. člen

Izpolnjeni operativni dnevnik letala, ki se uporablja za prevoz oseb in stvari, mora biti v letalu, dokler ni izpolnjen naslednji operativni dnevnik.

Operativni dnevnik letala, ki se ne uporablja za prevoz oseb in stvari, hrani imetnik pravice razpolaganja oziroma lastnik letala tri leta od dneva, ko je bil izpolnjen.

Izpolnjeni operativni dnevnik letala iz prvega in drugega odstavka tega člena se mora pristojnim organom na njihovo zahtevo dati na vpogled ali v uporabo.

Po poteku roka iz prvega odstavka tega člena se podatki iz operativnega dnevnika letala, ki se uporablja za prevoz oseb in stvari, vpišejo v zbirko tehničnih dokumentov o bistvenih lastnostih in vzdrževanju letala (matična knjiga), ki jo vodi imetnik pravice razpolaganja z letalom oziroma lastnik letala.

Imetnik pravice razpolaganja oziroma lastnik letala mora hraniti matično knjigo letala 10 let po tem, ko je bilo letalo izbrisano iz registra civilnih letal. Če se letalo proda tujemu kupcu, se matična knjiga izroči temu kupcu.

112. člen

Izpolnjeno potno knjigo letala mora imetnik pravice razpolaganja oziroma lastnik letala hraniti leto dni od dneva, ko je bila izpolnjena.

Po poteku roka iz prvega odstavka tega člena in če je letalo izbrisano iz Jugoslovanskega letalskega registra, se potna knjiga letala izroči zveznemu upravnemu organu za promet in zveze, ki jo mora hraniti 10 let od dneva, ko jo je prejel.

Listo obremenitve in lege težišča ter listine s podatki o vkrcanih stvareh morata imetnik pravice razpolaganja oziroma lastnik letala in ustrezna služba na letališču za vzletanje in pristajanje hraniti najmanj 90 dni od dneva, ko se je let začel.

Dokumente za pripravo leta mora imetnik pravice razpolaganja oziroma lastnik letala hranili najmanj 90 dni po letu.

113. člen

Listine in knjige jugoslovanskih vojaških letal, ki so jih izdali pristojni vojaški organi, razen dovoljenja za delo članov posadke, veljajo tudi v času, ko se ta letala uporabljajo za gospodarske ali druge namene, ki se ne štejejo za vojaške.

Letalo iz prvega odstavka tega člena mora izpolnjevati pogoje za sposobnost letala za plovbo v skladu s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi.

114. člen

Listine in knjige tujih letal, izdane po predpisih države registracije letala, veljajo v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji, če je to določeno z mednarodnim sporazumom ali pod pogoji vzajemnosti.

Ne glede na prvi odstavek tega člena veljajo listine in knjige tujega letala v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji tudi brez vzajemnosti, če je to tujemu letalu priznano v dovoljenju za letenje v jugoslovanskem zračnem prostoru.

II. oddelek

Pogoji za varno uporabo letališč in vzletišč

1. Splošne določbe

115. člen

Letališče se sme uporabljati v zračni plovbi, če izpolnjuje poleg pogojev, ki jih določajo posebni tehnični predpisi o projektiranju, gradnji in rekonstrukciji letališč, tudi druge predpisane pogoje v odvisnosti od razreda in kategorije letališča, če ima uporabno dovoljenje in če je vpisano v vpisnik letališč.

116. člen

Vzletišče se sme uporabljati v zračni plovbi, če izpolnjuje predpisane pogoje, ki omogočajo varno vzletanje in pristajanje letal, in če je vpisano v vpisnik vzletišč.

2. Gradnja letališča

117. člen

Letališče mora biti zgrajeno tako, da izpolnjuje pogoje, ki omogočajo varno vzletanje, pristajanje in postanek vseh ali samo posameznih vrst letal.

Letališča, vzletno-pristajalne in druge steze, letališke ploščadi, objekti za sprejem in odpremo letal, potnikov in stvari ter drugi objekti, ki omogočajo varno vzletanje, pristajanje in postanek letal na letališču, se projektirajo, gradijo in rekonstruirajo po posebnih tehničnih predpisih ter v skladu s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi.

118. člen

Pred gradnjo ali rekonstrukcijo letališča in drugih objektov iz 117. člena tega zakona mora investitor oziroma imetnik pravice razpolaganja z letališčem dobiti posebno dovoljenje za gradnjo ali rekonstrukcijo, ki ga izda zvezni upravni organ za promet in zveze s soglasjem zveznega upravnega organa za ljudsko obrambo in zveznega upravnega organa za notranje zadeve, kadar je funkcija teh objektov v pristojnosti teh organov.

119. člen

Po končani gradnji ali rekonstrukciji letališča ali objektov iz 117. člena tega zakona se pred začetkom njihove uporabe opravi tehnični pregled, da se ugotovi, ali so izpolnjeni tehnični in drugi pogoji, ki omogočajo varno vzletanje, pristajanje in postanek letal na letališču.

Pri tehničnem pregledu objektov, instalacij, naprav in opreme, pomembnih za varno pristajanje in vzletanje, sprejem in odpremo letal, potnikov in stvari, sodelujejo predstavniki zveznega upravnega organa za promet in zveze in zveznega upravnega organa za ljudsko obrambo, če gre za objekte, pomembne za opravljanje del in nalog zveznega upravnega organa za notranje zadeve in zveznega upravnega organa za carinske zadeve, pa tudi predstavniki teh organov.

120. člen

Pri tehničnem pregledu iz 119. člena tega zakona se s komisijskim pregledom ugotovi, ali služba za sprejem in odpremo letal, potnikov in stvari, gasilska služba, služba prve pomoči, službe, ki oskrbujejo letalo z gorivom in mazivom, ter druge letališke službe izpolnjujejo predpisane pogoje.

121. člen

Po opravljenem pregledu iz 119. in 120. člena tega zakona izda zvezni upravni organ za promet in zveze odločbo, s katero dovoli uporabo letališča oziroma javnega letališča s stališča varnosti zračne plovbe.

Odločba iz prvega odstavka tega člena ne sme biti izdana, dokler nista predpisana način in postopek za varno vzletanje in pristajanje letal na zadevno javno letališče oziroma letališče.

122. člen

Vzletišče se gradi in teren zanj uredi po posebnih tehninih predpisih.

Po pregledu in ugotovitvi, da so izpolnjeni predpisani pogoji, izda zvezni upravni organ za promet in zveze odločbo, s katero dovoli uporabo vzletišča s stalšča varnosti zračne plovbe.

V odločbi iz drugega odstavka tega člena se določi, katere vrste in kategorije letal smejo uporabljati vzletišče, ter določijo način in pogoji, pod katerimi se sme vzletišče uporabljati v določenem obdobju.

123. člen

Manevrske površine, ploščadi in druge površine na letališču, določene za gibanje letal po zemlji, morajo biti zaznamovane na predpisan način.

Vzletišča in pristajališča za vodna letala (hidrodromi) in letališča za helikopterje (helidromi) morajo biti zaznamovana na predpisan način.

124. člen

Objekti, instalacije in naprave na območju letališča in vzletišča, vštevši objekte in naprave za kontrolo letenja, ter objekti izven območja letališča in vzletišča, ki utegnejo vplivati na varnost zračne plovbe (antenski stolpi, dimniki, stolpi ipd.), se gradijo, postavljajo in zaznamujejo na predpisan način.

Objekte, instalacije in naprave iz prvega odstavka tega člena, ki morajo biti zaznamovani, določi zvezni upravni organ za promet in zveze.

Zemljišče na letališču oziroma v njegovi bližini se obdeluje in uporablja na predpisan način.

125. člen

Objekti in instalacije na območju letališča in vzletišča, ki se glede na svojo lego ali višino razlikujejo od okoliša in utegnejo ogroziti varnost zračne plovbe, morajo biti zaznamovani z orientacijskimi znamenji, ki se objavijo v Zborniku.

Orientacijska znamenja iz prvega odstavka tega člena je treba vzdrževati v brezhibnem stanju.

126. člen

Orientacijska znamenja na objektih iz 124. in 125. člena tega zakona postavlja in vzdržuje

1. imetnik pravice razpolaganja z objektom oziroma lastnik objekta, če so taki objekti zgrajeni po zgraditvi letališča oziroma vzletišča;

2. investitor oziroma imetnik pravice razpolaganja z letališčem, če se letališče gradi oziroma rekonstruira v bližini objektov iz 124. člena tega zakona;

3. investitor oziroma imetnik pravice razpolaganja z objektom izven območja letališča oziroma vzletišča.

127. člen

Če je objekt iz 124. člena tega zakona zgrajen v nasprotju s predpisi, izdanimi na podlagi tega zakona, ga mora njegov imetnik pravice razpolaganja oziroma lastnik odstraniti.

Zvezni upravni organ za promet in zveze lahko odredi, da se objekt iz prvega odstavka tega člena odstrani v primernem roku.

Odločba o odstranitvi objekta iz prvega odstavka tega člena je dokončna v upravnem postopku in se sme takoj izvršiti na stroške zavezanca.

3. Vzdrževanje letališča in vzletišča

128. člen

Manevrske površine, ploščadi, objekti, instalacije, naprave in oprema na letališču se morajo vzdrževati in kontrolirati na predpisan način tako, da se zagotavlja varno vzletanje, pristajanje in postanek letal ter sprejem in odprema letal, potnikov in stvari.

Preglede manevrskih površin, ploščadi, objektov, instalacij, naprav in opreme na letališču opravlja podjetje za letališke storitve oziroma imetnik pravice razpolaganja z letališčem, zlasti pred začetkom obratovanja letališča oziroma neposredno pred začetkom dneva ali noči. Ob neugodnih meteoroloških pojavih (sneg, led idr.) se opravi pregled večkrat na dan.

O stanju in spremembah, ugotovljenih pri dnevnem pregledu, obvesti podjetje za letališke storitve letališko kontrolo letenja. Letališka kontrola letenja ima pravico naposredno preveriti brezhibnost manevrskih površin, objektov, instalacij, naprav in opreme na letališču, pomembnih za varno vzletanje in pristajanje letal.

Na vojaškem letališču in vojaškem delu mešanega letališča mora letališka kontrola letenja preveriti brezhibnost manevrskih površin, objektov, instalcij, naprav in opreme, ki se uporabljajo za varno vzletanje in pristajanje letal.

129. člen

Imetnik pravice razpolaganja z vzletiščem mora vzletišče vzdrževati na predpisan način in ga uporabljati samo pod pogoji in na način, ki so določeni v dovoljenju za uporabo vzletišča.

130. člen

Na vsakem letališču in vzletišču mora biti organizirana požarna varnost v skladu s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, na javnem letališču pa tudi služba za sprejem in odpremo letal, potnikov in stvari, služba prve pomoči in gasilska služba.

Službo za sprejem in odpremo letal mora organizirati podjetje za letališke storitve oziroma imetnik pravice razpolaganja z letališčem.

Požarno varstvo, gasilsko službo in službo prve pomoči mora v sodelovanju z drugimi organi in organizacijami organizirati podjetje za letališke storitve oziroma imetnik pravice razpolaganja z letališčem.

Ne glede na drugi odstavek tega člena lahko službo za sprejem in odpremo letal, potnikov in stvari organizira in za svoje potrebe opravlja tudi domači prevoznik, ko dobi soglasje podjetja za letališke storitve oziroma imetnika pravice razpolaganja z letališčem.

Službe iz prvega odstavka tega člena morajo med obratovalnim časom letališča opravljati svoje delo na način, ki je določen s predpisi, izdanimi na podlagi tega zakona.

131. člen

Na javnem letališču mora biti organizirano oskrbovanje letal z gorivom in mazivom predpisane standardne kakovosti.

Podjetje, ki oskrbuje letala po prvem odstavku tega člena, mora imeti za ta dela ustrezne objekte, instalacije, opremo in strokovno osebje.

Podjetje iz drugega odstavka tega člena mora v odvisnosti od načrtovanega obsega prometa na javnem letališču zagotoviti gorivo in mazivo najmanj za tridnevno uporabo.

Če organizacija iz drugega odstavka tega člena zaradi višje sile ali drugih izrednih dogodkov neodvisno od svoje volje ne more oskrbeti letal z gorivom in mazivom, mora takoj po nastanku teh okoliščin o tem obvestiti Zvezno upravo za kontrolo letenja zaradi obveščanja z nujnimi letalskimi obvestili.

132. člen

Podjetje za letališke storitve oziroma imetnik pravice razpolaganja z letališčem mora zagotoviti prostor za pregled letal, ustrezne prostore za pregled potnikov in stvari, tehnično opremo za pregled potniške prtljage in blaga ter mora pregledati potniško prtljago in blago.

Pristojni organ za notranje zadeve zagotovi opremo, ki jo potrebuje za pregled letal, potnikov in ročne prtljage, in skrbi zanjo ter pregleduje letala, potnike in ročno prtljago.

Pregledi iz prvega in drugega odstavka tega člena se opravljajo v skladu z zakonom in predpisom, izdanim na podlagi tega zakona.

133. člen

Po manevrskih površinah na javnem letališču in ploščadi se smejo gibati samo tisti, ki opravljajo službena opravila in imajo ustrezna dovoljenja za gibanje, ter voziti samo vozila, ki jih te osebe uporabljajo pri opravljanju svojega dela.

Dovoljenje iz prvega odstavka tega člena izda pristojni organ za notranje zadeve.

Po ploščadi na javnem letališču se smejo gibati tudi drugi, da se vkrcajo v letalo oziroma izkrcajo iz njega, vendar morajo imeti spremljevalca, ki ga določi podjetje za letališke storitve.

Vozila vozijo po ploščadi po navodilih pristojne službe podjetja za letališke storitve oziroma imetnika pravice razpolaganja z letališčem.

Osebe in vozila, ki se gibljejo po manevrskih površinah, morajo biti stalno v radijski zvezi z letališko kontrolo letenja in se ravnati po njenih navodilih.

134. člen

Tisti, ki se mudijo na javnem letališču, se morajo ravnati po predpisih o varnosti in redu na javnem letališču, izdanih na podlagi tega zakona.

135. člen

Podjetje za letališke storitve, organizacije združenega dela prevoznikov, pristojni organ za notranje zadeve, območna organizacijska enota Zvezne uprave za kontrolo letenja, pristojni organ za carinske zadeve, organ za ljudsko obrambo, organizacija, ki oskrbuje letala z gorivom in mazivom, ter podjetje za ptt promet ustanovijo na javnem letališču Svet za varnost in rednost zračne plovbe (v nadaljnjem besedilu: svet)

Svet je svetovalni organ za koordinacijo dela organizacij in organov iz prvega odstavka tega člena na področju varnosti in rednosti zračne plovbe.

Svet obravnava vprašanja s področja varnosti in rednosti zračne plovbe na javnem letališču in daje o teh vprašanjih mnenje oziroma predloge organizacijam iz prvega odstavka tega člena za večjo varnost in rednost zračne plovbe.

Organizacije in organi iz prvega odstavka tega člena morajo obravnavati mnenja in predloge sveta in ga obvestiti o svojih stališčih.

Svet sodeluje s sveti drugih javnih letališč zaradi zboljšanja varnosti in rednosti zračnega prometa.

Organizacije in organi iz prvega odstavka tega člena delegirajo v svet po enega predstavnika, če sporazumno ne delegirajo po več predstavnikov.

Pobudo za konstituiranje sveta lahko da vsaka organizacija in organ iz prvega odstavka tega člena.

Svet sprejme poslovnik o svojem delu.

III. oddelek

Letalsko in drugo strokovno osebje

1. Splošni pogoji, ki jih mora izpolnjevati letalsko in drugo strokovno osebje

136. člen

Letalsko in drugo strokovno osebje mora imeti predpisano strokovno izobrazbo, biti strokovno usposobljeno, izpolnjevati posebne zdravstvene in druge pogoje za opravljanje določenega strokovnega dela.

Strokovna izobrazba iz prvega odstavka tega člena se pridobi v redni letalski šoli ali drugi redni šoli.

Strokovna izobrazba osebja kontrole letenja se pridobi v Centru za izobraževanje in izpopolnjevanje Zvezne uprave za kontrolo letenja.

Strokovna usposobljenost iz prvega odstavka tega člena se pridobi v šolah ali šolskih centrih po programih, ki jih določi zvezni upravni organ za promet in zveze.

Letalskemu osebju izda dovoljenje in njegovo veljavnost podaljša zvezni upravni organ za promet in zveze.

Pogoji in način za izdajo in podaljšanje dovoljenja se določijo s predpisom, izdanim na podlagi tega zakona.

Register letalskega in drugega strokovnega osebja vodi zvezni upravni organ za promet in zveze.

137. člen

Ustrezna letalska strokovna izobrazba in drugi predpisani pogoji, pridobljeni v Jugoslovanski ljudski armadi, se priznajo, da se dobi dovoljenje v civilnem letalstvu, če ustrezajo pogojem za njegovo izdajo, določenim v tem zakonu in predpisih, izdanih na njegovi podlagi.

138. člen

Strokovno sposobnost letalskega osebja preveri komisija, ki jo s seznama strokovnjakov imenuje funkcionar, ki vodi zvezni upravni organ za promet in zveze, na način in po programu za strokovno usposabljanje in preverjanje strokovnosti, ki ju predpiše zvezni upravni organ za promet in zveze.

Seznam strokovnjakov določi praviloma na začetku vsakega koledarskega leta funkcionar, ki vodi zvezni upravni organ za promet in zveze.

Za preverjanje strokovne sposobnosti letalskega osebja se plača pristojbina.

139. člen

Podjetje, družbena organizacija ali druga organizacija, ki izdeluje, uporablja in vzdržuje letalo, opravlja spremembe na letalu, motorju, propelerju, padalu in opremi letala, oskrbuje letalo z gorivom in mazivom, opravlja prevoz v javnem zračnem prometu, opravlja posebne storitve z letalom, opravlja letališke storitve oziroma uporablja letališče in vzletišče, oziroma funkcionar, ki vodi zvezni, republiški in pokrajinski upravni organ, ki uporablja letalo, morajo predpisati navodila za delo, uporabo in vzdrževanje sredstev, naprav, opreme in objektov, pomembnih za varnost zračne plovbe.

Organizacija iz prvega odstavka tega člena mora s svojimi splošnimi akti natančneje določiti odgovornost delavcev, ki se po tem zakonu štejejo za letalsko in drugo strokovno osebje, če se pri opravljanju del ne ravnajo po tem zakonu in predpisih, izdanih na njegovi podlagi.

S splošnimi akti iz drugega odstavka tega člena se določi zlasti

1. v katerih primerih se delavec iz navedenega odstavka, ki ne izpolnjuje pogojev za neposredno udeležbo pri opravljanju del in nalog varnosti zračne plovbe, začasno ali za stalno odstrani s teh del in razporedi na druga dela oziroma delovne naloge;

2. katere kršitve določb tega zakona in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, se štejejo za hujše kršitve delovnih dolžnosti, za katere se lahko delavcu izreče ukrep prenehanja delovnega razmerja.

140. člen

Letalsko in drugo strokovno osebje med opravljanjem svojega dela ne sme biti pod vplivom alkohola, mamila ali drugih psihoaktivnih sredstev.

Osebje iz prvega odstavka tega člena ne sme opravljati svojega dela, če je toliko utrujeno ali bolno ali je v takšnem duševnem ali telesnem stanju, da ga ni zmožno pravilno opravljati.

O odstranitvi delavca iz prvega odstavka tega člena z dela, dokler ne prenehajo posledice iz prvega in drugega odstavka tega člena, odloči neposredni vodja.

Vodja iz tretjega odstavka tega člena predloži najmanj enkrat v šestih mesecih pristojnemu organu upravljanja v podjetju oziroma funkcionarju, ki vodi pristojni upravni organ, poročilo o uporabi tega pooblastila.

141. člen

Če delavec iz 136. člena tega zakona zanemarja svoje delovne obveznosti ali jih opravlja nevestno oziroma če pri opravljanju svojih delovnih obveznosti dela nepravilnosti, ki utegnejo vplivati na varnost in rednost zračne plovbe, mu neposredni vodja začasno prepove opravljanje teh del.

V primeru iz prvega odstavka tega člena mora neposredni ali drug pooblaščeni vodja začeti postopek, določen s splošnim aktom iz 139. člena tega zakona.

142. člen

Delavcu, ki spada med letalsko osebje, se ne izda ali podaljša dovoljenje

1. če se pri preveritvi njegovih telesnih ali duševnih zmožnosti ugotovi, da ne izpolnjuje pogojev, predpisanih za opravljanje določenih del;

2. če se pri preveritvi ugotovi, da nima potrebne strokovnosti za uspešno opravljanje določenih del;

3. če se ugotovi, da je nagnjen k uživanju alkohola ali psihoaktivnih sredstev;

4. če se ugotovi, da uživa mamila.

143. člen

Zdravniški pregledi letalskega in drugega strokovnega osebja so redni in izredni.

Redni zdravniški pregled se opravi pred vsako izdajo dovoljenja ali podaljšanjem njegove veljavnosti.

Izredni zdravniški pregled se opravi po bolezni, poškodbi ali po kirurškem posegu, ki utegne bistveno vplivati na zmožnost za opravljanje posameznih del, po pretrpljeni nesreči, če to zahteva neposredni vodja ali zdravnik, ki opravlja preglede, če zvezni letalski inšpektor opravičeno sumi oziroma če komisija za preiskovanje nesreč oceni, da oseba, ki spada med letalsko oziroma drugo strokovno osebje, ni duševno in telesno zmožna za varno opravljanje dela oziroma da je pod vplivom alkohola, mamila ali drugega psihoaktivnega sredstva.

144. člen

Redne in izredne zdravniške preglede letalskega in drugega strokovnega osebja opravljajo in zdravstvene evidence o njih vodijo zdravstvena podjetja, ki izpolnjujejo predpisane pogoje in ki jih za to pooblasti zvezni upravni organ za promet in zveze.

Ne glede na prvi odstavek tega člena opravlja zdravniške preglede in vodi zdravstveno evidenco oseb, ki upravljajo letalo in opravljajo druga dela v zvezi z upravljanjem letala prometne kategorije, s katerim se prevažajo osebe in stvari, vojaška letalska zdravstvena ustanova oziroma zdravstveno podjetje, ki jo za to pooblasti zvezni upravni organ za promet in zveze.

Zdravstveno sposobnost ugotavljajo in zdravniška spričevala izdajajo zdravniške komisije, ki jih imenuje oseba, ki vodi vojaško letalsko zdravstveno ustanovo oziroma zdravstveno podjetje.

Predsednik zdravniške komisije iz tretjega odstavka tega člena je zdravnik, ki izpolnjuje predpisane pogoje.

145. člen

Oseba, ki ni zadovoljna s sklepom komisije vojaške letalske zdravstvene ustanove oziroma zdravstvenega podjetja, lahko zahteva, da zdravniški pregled opravi komisija, ki jo z določenega seznama imenuje funkcionar, ki vodi zvezni upravni organ za promet in zveze.

Zahteva iz prvega odstavka tega člena se vloži pri zveznem upravnem organu za promet in zveze v 15 dneh po vročitvi sklepa iz prvega odstavka tega člena.

Komisija iz prvega odstavka tega člena odloča na podlagi medicinske dokumentacije, dobljene s pregledi in preiskavami v medicinskih institucijah, ter na podlagi mnenja medicinskih letalskih strokovnjakov.

Odločba komisije iz tretjega odstavka tega člena je dokončna.

146. člen

Duševno in telesno stanje letalskega in drugega strokovnega osebja se v primeru opravičenega suma preveri, preden te osebe začno opravljati strokovna dela, ter med njihovim opravljanjem, na tak način, da to ne ovira njihovega dela.

Preveritev iz prvega odstavka tega člena opravi zdravnik, ki ga pooblasti podjetje oziroma upravni organ, pri katerem so te osebe v delovnem razmerju, na predlog neposrednega ali pooblaščenega vodje.

147. člen

Osebi, ki spada v letalsko osebje, se odvzame dovoljenje

1. če ji je bil v kazenskem postopku ali postopku za prekrške izrečen varnostni ali varstveni ukrep prepovedi opravljanja določenih del, dokler traja ta ukrep;

2. če je telesno ali duševno nezmožna za dela in naloge, za katere ji je bilo izdano dovoljenje;

3. če se s preveritvijo ugotovi, da ni zmožna strokovno opravljati del, za katera ji je bilo izdano dovoljenje.

V primeru iz 1. točke prvega odstavka tega člena odvzame dovoljenje organ, pristojen za izvršitev varnostnega ali varstvenega ukrepa.

V primeru iz 2. in 3. točke prvega odstavka tega člena odvzame dovoljenje organ, ki ga je izdal.

Če zvezni letalski inšpektor pri inšpekcijskem nadzorstvu ugotovi, da so podani pogoji iz 2. in 3. točke prvega odstavka tega člana, mora takoj začasno odvzeti dovoljenje in ga v treh dneh poslati organu, ki je dovoljenje izdal, s predlogom za začetek postopka za ugotavljanje ali preveritev zdravstvene oziroma strokovne sposobnosti.

Postopek za preveritev zdravstvene in strokovne sposobnosti mora biti končan v 30 dneh od dneva, ko je bilo dovoljenje začasno odvzeto.

147.a člen

Osebje kontrole letenja, tehnično osebje kontrole letenja, osebje, ki skrbi za meteorološko varnost zračne plovbe, osebje tehnološke priprave in službe za zvezo kontrole letenja ter drugo strokovno osebje, ki opravlja dela pomembna za varnost zračne plovbe (osebje za sprejem in odpremo, osebje za požarno varnost na letališču, osebje, ki vzdržuje manevrske površine, objekte in instalacije na letališču, pomembne za varnost zračne plovbe, osebje letalske informacijske službe in letališke kontrole letenja ter delavci, ki so vključeni v akcije letalskega iskanja in reševanja), morajo zagotoviti

- neoviran zračni promet iz in v tujino,

- preprečevanje možnosti nastanka škode,

- nemoteno delovanje državnih organov,

- iskanje in reševanje v primeru letalske nesreče,

- varno odvijanje zračnega prometa.

2. Posadka letala

148. člen

Med zračno plovbo mora biti v letalu posadka v predpisani sestavi.

Število članov posadke v letalu in njena sestava sta odvisna od vrste, kategorije in namena letala.

149. člen

Članu posadke letala se izda dovoljenje z veljavnostjo

1. 24 mesecev - športnemu pilotu letala;

2. 12 mesecev - poklicnemu pilotu letala;

3. 12 mesecev - poklicnemu pilotu helikopterja;

4. 12 mesecev - poklicnemu pilotu letala prvega razreda;

5. 12 mesecev - prometnemu pilotu letala;

6. 12 mesecev - prometnemu pilotu helikopterja;

7. 12 mesecev - navigatorju-letalcu;

8. 12 mesecev - inženirju-letalcu;

9. 12 mesecev - kabinskemu osebju;

10. 24 mesecev - verifikatorju-letalcu.

Osebe iz 4., 5. in 6. točke prvega odstavka tega člena, starejše kot 40 let, morajo vsakih šest mesecev na predpisani zdravniški pregled in dati dokaze o nepretrganem predpisanem letenju.

Pilota iz 2. do 6. točke prvega odstavka tega člena, ki več kot 60 dni, oziroma športnega pilota, ki več kot 90 dni ne opravlja dela, za katero mu je izdano dovoljenje, mora strokovno preveriti inštruktor letenja oziroma pooblaščeni učitelj.

150. člen

Dovoljenje in pooblastilo, izdana v tujini državljanu Socialistične federativne republike Jugoslavije, se priznata v skladu s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi.

Dovoljenje in pooblastilo, izdana tujcu v kaki državi podpisnici mednarodnega sporazuma o civilnem letalstvu, se priznata za letenje na letalu, vpisanem v Jugoslovanski letalski register, za toliko časa, kolikor sta veljavna.

Dovoljenje in pooblastilo iz prvega in drugega odstavka tega člana priznava in izdaja zvezni upravni organ za promet in zveze.

151. člen

Delovni čas članov posadke letala v javnem prevozu sme trajati tedensko do 40 ur, s tem da v 30 zaporednih dneh ne preseže 160 ur.

Čas letenja članov posadke sme tedensko trajati 28 ur, s tem da v 30 zaporednih dneh znaša 85 ur.

Dnevni počitek člana posadke traja najmanj 10 ur nepretrgoma.

Čas letenja, čas letenja v prometu na dolgih linijah, čas nočnega letenja, število vzletov in pristankov med delovnim časom in trajanje dnevnega počitka članov posadke letala se določijo v skladu s predpisom, izdanim na podlagi tega zakona, glede na vrsto, kategorijo in namen letala, letni čas, v katerem se opravlja zračna plovba, časovno cono ter glede na to, ali se zračna plovba opravlja podnevi ali ponoči.

152. člen

Član posadke letala praviloma opravlja dela, za katera mu je bilo izdano dovoljenje.

Ob nevarnosti lahko vodja letala ukaže članu posadke tudi drugo delo.

153. člen

Član posadke ne sme brez dovoljenja vodje letala zapustiti delovnega mesta v letalu in ne oditi iz letala.

154. člen

Član posadke mora nemudoma obvestiti vodjo letala o vsakem izrednem dogodku v zvezi z letalom ter ljudmi in stvarmi v njem.

155. člen

Ob nevarnosti ali letalski nesreči morajo člani posadke ukreniti vse, kar je potrebno za reševanje oseb in stvari iz letala ter samega letala. Člani posadke ne smejo zapustiti letala, dokler vodja letala ne ukaže, naj se letalo zapusti.

156. člen

Član posadke jugoslovanskega letala sme biti samo državljan Socialistične federativne republike Jugoslavije.

Član posadke jugoslovanskega letala sme biti izjemoma tuji državljan, in sicer

1. dokler se v Socialisitčni federativni republiki Jugoslaviji šola ali usposablja za člana posadke letala;

2. dokler v Socialisitčni federativni republiki Jugoslaviji usposablja člana jugoslovanske posadke;

3. če je neogibno, da je začasno član posadke letala, ki se uporablja za javni prevoz v zračnem prometu;

4. če leti na tujem najetem letalu, ki je vpisano v Jugoslovanski letalski register;

5. če leti z jugoslovanskim letalom, ki ga je najela tuja oseba.

Član posadke iz drugega odstavka tega člena ne sme opravljati del iz 159., 162. in 163. člena tega zakona.

Če je to zaradi izjemnih razlogov potrebno ali če to nujno nalagajo tehnični razlogi v zvezi z letalom, sme član posadke iz drugega odstavka tega člena upravljati letalo, ki se uporablja za javni prevoz v zračnem prometu, vendar samo, da konča začeti let.

V primerih iz četrtega odstavka tega člena izda odobritev zvezni upravni organ za promet in zveze v sporazumu z zveznim upravnim organom za ljudsko obrambo in zveznim upravnim organom za notranje zadeve.

Dovoljenje, da sme biti tuji državljan začasno član posadke oziroma da sme upravljati jugoslovansko letalo, ki se uporablja za javni prevoz v zračnem prometu, izda zvezni upravni organ za promet in zveze v sporazumu z zveznim upravnim organom za notranje zadeve.

V primeru iz 3. točke drugega odstavka tega člena opravlja dolžnosti in pooblastila vodje letala iz 158., 159., 161. in 162. člena tega zakona član posadke - državljan Socialistične federativne republike Jugoslavije, ki je po stopnji najvišji.

Jugoslovanskemu letalu, s katerim se ne opravlja javni prevoz v zračnem prometu, v katerem je tujec član posadke, izda Zvezna uprava za kontrolo letenja dovoljenje za letenje s soglasjem zveznega upravnega organa za ljudsko obrambo in zveznega upravnega organa za notranje zadeve. V zahtevi za dovolitev letenja mora biti navedeno, da gre za jugoslovansko letalo, katerega član posadke je tujec.

3. Vodja letala

157. člen

Vodja letala je pilot, ki praviloma upravlja letalo in je odgovoren za njegov let, njegovo varnost in varnost vkrcanih oseb.

Vodja letala vodi posadko pri vseh delih v letalu.

Vodja letala mora let letala opravljati v skladu s predpisi, od katerih se sme odmakniti samo, če je to skrajno nujno zaradi varnosti letenja.

Vodja letala mora biti seznanjen z vsebino tovora, ki ga prevaža.

Imetnik pravice razpolaganja oziroma lastnik letala določi vodjo letala za vsak let oziroma del leta.

Dela vodje letala, s katerim se prevažajo osebe in stvari, ne sme opravljati oseba, ki je dopolnila 60 let starosti.

158. člen

Vodja letala mora v javnem prevozu v zračnem prometu osebno ali po članih posadke poskrbeti, da se vsi potniki pred vzletanjem oziroma po vzletu seznanijo s postopki, kako morajo ravnati ob nevarnosti ter kje je varnostna oprema in kako se uporablja ob nevarnosti; da so vsi potniki pred vzletanjem in pristajanjem letala ter med letom, če je vzburkan zračni prostor, privezani z varnostnimi pasovi; da se uporabljajo predpisani varnostni ukrepi ter da vsi člani posadke in potniki ob nevarnosti izpolnjujejo njegova navodila in ukaze.

159. člen

Vodja letala predstavlja letalo in je pooblaščen, da v odnosih z organi in organizacijami ukrepa tako, kot določajo ta zakon in predpisi, izdani na njegovi podlagi.

Vodja letala lahko pooblasti člana posadke ali delavca v podjetju, ki mu pripada letalo, da stori določeno opravilo v letalu. Dano pooblastilo ne odvezuje vodje letala odgovornosti za storjeno opravilo.

160. člen

Vodja letala mora pred vzletom preveriti, ali sta posadka in letalo pripravljena in sposobna za varno zračno plovbo in ali so vse predpisane listine in knjige v letalu.

Vodja letala mora pred vzletom preveriti, ali sta v listi obremenitve in lege težišča letala pravilno izračunana teža in lega težišča letala, ali je to listo overila pooblaščena oseba, ter to listo overiti s svojim podpisom.

161. člen

Če kdo, ki je v letalu, s svojim ravnanjem ogroža varnost zračne plovbe ali varnost oseb in premoženja ali krši red in disciplino v letalu, ga vodja letala na najprimernejši način onemogoči pri nadaljnjem ogrožanju varnosti, lahko pa ga izkrca na prvem letališču, na katerem letalo pristane.

Vodja letala mora pri ukrepih iz prvega odstavka tega člena zagotoviti vse pogoje za varnost leta letala.

162. člen

Če med zračno plovbo član posadke letala ali kdo drug v letalu pripravlja, poskusi storiti ali stori kaznivo dejanje, s katerim se ogroža varnost letala ali oseb v njem, mora vodja letala ukrepati, da se tako dejanje prepreči, če je dejanje storjeno, pa omiliti njegove posledice, pri čemer mora paziti na varnost potnikov, posadke in letala.

V primeru iz prvega odstavka tega člena lahko vodja letala ukaže, da se pazi na storilca, po pristanku na prvem letališču pa ga izroči pristojnemu organu, o čemer da poročilo organizaciji, pri kateri je zaposlen.

163. člen

Član posadke letala mora tudi brez ukaza vodje letala nastopiti s potrebnimi ukrepi nasproti tistemu, ki v letalu s svojim ravnanjem ogroža varnost zračne plovbe (prvi odstavek 161. člena), da bi se preprečile in omilile posledice ogrožanja varnosti oziroma preprečilo kaznivo dejanje ali omilile njegove posledice.

O ukrepih iz prvega odstavka tega člena mora član posadke ali kdo drug v letalu nemudoma obvestiti vodjo letala.

164. člen

Vodja letala, član posadke ali kdo drug v letalu, imetnik pravice razpolaganja, uporabnik ali lastnik letala ne morejo biti poklicani na odgovornost zaradi ukrepov iz 161., 162. in 163. člena tega zakona, če so delovali v mejah pooblastil iz omenjenih določb.

165. člen

Če je treba zaradi kaznivega dejanja, s katerim se ogroža varnost ljudi in premoženja, ali drugega kaznivega dejanja zoper osebnost ali premoženje, zaradi kršenja reda in discipline v letalu, zaradi neizpolnjevanja ukazov vodje letala ali zaradi drugih postopkov, s katerimi se ogroža varnost zračne plovbe, nekoga izkrcati iz letala, mora vodja letala pred pristajanjem letala na letališču obvestiti o tem po pristojni kontroli letenja pristojni organ za notranje zadeve in mu po pristanku na letališču izročiti zadevno osebo ter dati potrebna obvestila in morebitne zbrane dokaze.

4. Osebje, ki skrbi za meteorološko varnost zračne plovbe, letalsko-tehnično osebje, letalsko-prometno osebje, letalsko osebje za tehnično pripravo, tehnično osebje kontrole letenja, osebje tehnološke priprave kontrole letenja in zveze kontrole letenja ter padalsko osebje

166. člen

Osebi, ki spada med osebje, ki skrbi za meteorološko varnost zračne plovbe, letalsko-tehnično osebje, letalsko-prometno osebje, letalsko osebje za tehnično pripravo, tehnično osebje kontrole letanja, osebje tehnološke priprave kontrole letenja in zveze kontrole letenja ter padalsko osebje, se izda dovoljenje za opravljanje določenih del in nalog z veljavnostjo 24 mesecev.

5. Osebje kontrole letenja

167. člen

Kontrolor letenja je oseba, ki opravlja kontrolo letenja.

Pomočnik kontrolorja letenja je oseba, ki ob določeni pomoči kontrolorju letenja opravlja druga dela v zvezi s kontrolo letenja.

168. člen

Kontrolorju letenja, ki je star manj kot 40 let, se izda dovoljenje z veljavnostjo 24 mesecev, tistemu, ki je star več kot 40 let, pa z veljavnostjo 12 mesecev.

Pomočniku kontrolorja letenja se izda dovoljnje z veljavnostjo 24 mesecev.

169. člen

Kontrolor letenja in pomočnik kontrolorja letenja ne smeta brez dovoljenja neposrednega vodje zapustiti delovnega mesta, na katero sta razporejena, oziroma oditi iz uradnega prostora, v katerem delata.

170. člen

Kontrolor letenja in pomočnik kontrolorja letenja morata o vsakem ogrožanju varnosti zračne plovbe ali izrednem dogodku v zvezi s kontrolo letenja nemudoma obvestiti svojega neposrednega vodjo.

171. člen

Delovni čas kontrolorja letenja in pomočnika kontrolorja letenja sme tedensko trajati do 40 ur. Trimesečni delovni čas ne sme biti večji kot 462 ur.

Trajanje nepretrganega dela, trajanje izmen in trajanje dnevnega počitka kontrolorja letenja in pomočnika kontrolorja letenja se določijo s predpisom, izdanim na podlagi tega zakona, v odvisnosti od pogojev, ki vplivajo na duševno in telesno zmožnost kontrolorja letenja in pomočnika kontrolorja letenja, da varno, pravilno in pravočasno opravljata delovne obveznosti, zlasti pa od vrste in obsega letenja, vrste in opremljenosti letališča ter od tega, ali se letenje opravlja podnevi ali ponoči.

172. člen

Kontrolor letenja in pomočnik kontrolorja letenja imata pravico do posebnega 15 dnevnega dopusta na leto, da ohranita duševno in telesno kondicijo (rekreacijski dopust).

173. člen

Neposredni vodja mora redno kontrolirati duševno in telesno stanje kontrolorjev letenja in pomočnikov kontrolorjev letenja in po potrebi nastopiti z ukrepi, za katere je pooblaščen.

174. člen

Osebje kontrole letenja (v nadaljnjem besedilu: delavec) mora izpolnjevati ukaze pooblaščenega vodje, ki se nanašajo na službo, ne nanašajo pa se na predhodno predpisano tehnologijo dela.

Če delavec meni, da dobljeni ukaz ni v skladu z zakonom, mora takoj, ko ga dobi, na to opozoriti tistega, ki mu ga je dal, če to ni mogoče, pa svojega neposrednega vodjo, in ukaz izpolniti.

Za izpolnitev nezakonitega ukaza je odgovoren tisti, ki ga je dal, delavec, ki je ukaz izpolnil, pa le, če na to ni opozoril tistega, ki mu ga je dal, oziroma neposrednega vodjo.

Delavec ne sme izpolniti ukaza, če bi njegova izvršitev očitno pomenila kaznivo dejanje, in mora o takem ukazu takoj, ko ga dobi, pisno obvestiti neposredno višjega vodjo od tistega, ki je dal tak ukaz.

175. člen

Delavca je dovoljeno premestiti na delo v drug kraj tudi brez njegove privolitve, če to zahteva interes službe.

Za premestitev aktivne vojaške osebe po prvem odstavku tega člena je potrebno soglasje zveznega upravnega organa za ljudsko obrambo ali starešine, ki ga ta pooblasti.

Premeščenega delavca je dovoljeno razporediti k novim delom in nalogam, ki ustrezajo njegovi strokovni izobrazbi.

Delavec, ki je premeščen, se mora zglasiti na delo v roku, ki je določen v odločbi o premestitvi. Ta rok ne sme biti krajši kot 10 dni od dneva delavčeve razrešitve.

Delavcu, ki se ne zglasi na delo v roku iz četrtega odstavka tega člena in ne opraviči svoje zamude, preneha delovno razmerje z dnem, ko bi se bil moral zglasiti na delo.

176. člen

Zvezna uprava za kontrolo letenja mora premeščenemu delavcu zagotoviti stanovanje v dveh letih od dneva, ko je stopil na novo delovno mesto. Če mu v tem času ni zagotovljeno stanovanje ali se z njim o tem ne doseže sporazum, mora Zvezna uprava za kontrolo letenja vrniti delavca na njegovo zahtevo na delovno mesto, s katerega je bil premeščen.

Delavec, ki prejema nadomestilo za ločeno življenje, ima vsak tretji mesec pravico do sedemdnevnega plačanega dopusta, da obišče družino.

Delavec iz prvega odstavka tega člena ima pravico do povračila prevoznih stroškov do kraja, v katerem živi njegova družina, in za vrnitev na delo.

177. člen

Delavca je dovoljeno začasno poslati na delo v drug kraj brez njegove privolitve, če to zahteva interes službe, in sicer največ za šest mesecev v dveh letih. V tem primeru mu pripadajo cele dnevnice za prvi mesec dni, za ostali čas pa povračilo za stanovanje in hrano v višini 50% cele dnevnice.

178. člen

Določbe 175., 176. in 177. člena tega zakona se uporabljajo smiselno tudi za tehnično osebje kontrole letenja, ki vzdržuje tehnična sredstva in naprave za kontrolo letenja, osebje tehnološke priprave kontrole letenja in zveze kontrole letanja in osebje, ki skrbi za meteorološko varnost zračne plovbe.

179. člen

Osebje kontrole letenja, tehnično osebje kontrole letenja, osebje tehnološke priprave kontrole letenja in zveze kontrole letenja in osebje, ki skrbi za meteorološko varnost zračne plovbe, mora med službo nositi službeno obleko.

II. poglavje

KONTROLA LETENJA

I. oddelek

Splošne določbe

180. člen

Kontrolo letenja civilnih, vojaških in carinskih letal ter letal organov za notranje zadeve v jugoslovanskem zračnem prostoru opravlja Zvezna uprava za kontrolo letenja po svojih območnih organizacijskih enotah pod pogoji in na način, določenimi s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi.

Območna organizacijska enota Zvezne uprave za kontrolo letenja zagotavlja kontrolo letenja letal v odvisnosti od potreb udeležencev v zračni plovbi, vrste in obsega zračne plovbe ter možnosti kontrole letenja.

Območne organizacijske enote Zvezne uprave za kontrolo letenja ustanavlja, združuje in odpravlja Zvezni izvršni svet na predlog funkcionarja, ki vodi zvezni upravni organ za promet in zveze, ki je poprej dobil soglasje zveznega upravnega organa za ljudsko obrambo.

181. člen

Za vsako letališče se določijo način, postopki in drugi pogoji za varno vzletanje in pristajanje letal.

Postopke za varno vzletanje in pristajanje letal na letališču, na katerem je organizirana kontrola letenja, predpiše Zvezna uprava za kontrolo letenja, za druga letališča jih določi imetnik pravice razpolaganja z letališčem, odobri pa jih Zvezna uprava za kontrolo letenja.

Postopki iz prvega odstavka tega člena se objavijo v Zborniku, postopki iz drugega odstavka tega člena pa v posebni publikaciji Zvezne uprave za kontrolo letenja.

Postopki za varno vzletanje in pristajanje vojaških letal se objavijo v posebni publikaciji Zvezne uprave za kontrolo letenja s soglasjem zveznega upravnega organa za ljudsko obrambo.

182. člen

V predpisu, izdanem na podlagi tega zakona, se določijo dela kontrole letenja, ki se opravljajo po nalogu zveznega upravnega organa za ljudsko obrambo.

183. člen

V jugoslovanskem zračnem prostoru morajo letala leteti in se gibati po manevrskih površinah na predpisan način in po ukazih, dovoljenjih, navodilih ali obvestilih pristojne kontrole letenja.

Kontrola letenja se mora opravljati na način, ki je predpisan s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi.

Če se vodja letala ne drži predpisanega načina letenja iz prvega odstavka tega člena, se zoper njega ukrepa po predpisih.

Če bi vodja letala z ravnanjem po izdanem ukazu, dovoljenju ali navodilu ogrozil varnost letala, mora ne glede na prvi odstavek tega člena o tem takoj obvestiti pristojno kontrolo letenja in zahtevati ustrezno spremembo. Če vodja letala ponovljenega ukaza, dovoljenja ali navodila ne more izpolniti, zavrne izpolnitev in o tem obvesti pristojno kontrolo letenja.

184. člen

Zvezna uprava za kontrolo letenja lahko v določenem delu zračnega prostora ali na določenem letališču začasno prepove ali omeji letenje, če to zahtevajo interesi ljudske obrambe ali varnosti države ali varnost leta določenega letala ali skupine letal.

Prepoved letenja oziroma omejitev letenja iz prvega odstavka tega člena objavi Zvezna uprava za kontrolo letenja na način, ki je običajen v zračni plovbi, najmanj 30 ur, preden začne veljati prepoved ali omejitev, oziroma takoj, če to zahtevajo izredne okoliščine.

185. člen

Minimalne varne višine za letenje letala nad ovirami predpiše Zvezna uprava za kontrolo letenja.

186. člen

Imetnik pravice razpolaganja z letalom oziroma lastnik letala mora določiti operativni minimum za vsako letališče, ki ga uporablja za vzletanje in pristajanje letala, pri čemer ta minimum ne sme biti pod minimalno varno višino za letenje letala nad ovirami.

187. člen

Za uporabo naprav in za storitve kontrole letenja v zračnem prometu plačuje imetnik pravice razpolaganja, lastnik oziroma uporabnik letala pristojbino.

II. oddelek

Dela in naloge kontrole letenja

188. člen

Pristojna kontrola letenja opravlja zlasti tale dela in naloge

1. zbira in obdeluje podatke o načrtovanem in dovoljenem letu letal, podatke o njihovi dejanski legi in gibanju;

2. preprečuje trčenja letal, na manevrskih površinah pa tudi med letali in ovirami na teh površinah;

3. po zbranih podatkih določa medsebojne lege letal v območju, ki ga kontrolira, in zagotavlja predpisano razdvajanje letal, razen za lete v posebej določenih delih zračnega prostora, kjer se letala razdvajajo v skladu s predpisi, izdanimi na podlagi tega zakona in drugih predpisov;

4. na podlagi radarskih podatkov radarsko vodi letala tako, da izdaja ukaze posadki letala glede smeri, višine in hitrosti, da bi se preprečila trčenja in zagotovilo učinkovito dvigovanje po vzletanju, učinkovito spuščanje za pristajanje, izogibanje con nevarnih meteoroloških pojavov, pomoč pri navigaciji in zaradi preciznega vodenja letala do točke, s katere se bo začelo pristajanje;

5. obvešča posadko letala o pomembnih meteoroloških pojavih, spremembi stanja tehničnih sredstev in stanja manevrskih površin na letališčih ter o drugih podatkih, pomembnih za varno letenje, in izdaja navodila v zvezi z letom;

6. vzdržuje in pospešuje neoviran zračni promet in usklajuje delo s sosednimi kontrolami letenja;

7. sodeluje pri identifikaciji letal in letečih objektov v zračnem prostoru ter pri zagotavljanju nedotakljivosti tega prostora;

8. pomaga letalu v stiski ter začenja in usklajuje akcijo iskanja pogrešanega letala in reševanja letala;

9. daje soglasje za izstreljevanje raket za obrambo proti toči.

189. člen

Za vsak let letala v jugoslovanskem zračnem prostoru se mora priskrbeti dovoljenje oziroma potrditi načrt leta.

Zahteva za dovoljenje oziroma potrditev načrta leta se predloži Zvezni upravi za kontrolo letenja.

Za letala, ki opravljajo redni javni prevoz v zračnem prometu, se namesto zahteve za dovoljenje leta iz prvega odstavka tega člena predloži red letenja.

Zvezna uprava za kontrolo letenja mora o dovoljenem letu oziroma potrjenem načrtu leta v predpisanem roku obvestiti pristojne vojaške in druge organe, zainteresirana podjetja za letališke storitve in vložnika zahteve.

Pred začetkom dovoljenega leta se letališki kontroli letenja prijavi let na predpisanem obrazcu, če na letališču ni organizirana kontrola letenja, se prijavi let na drug primeren način.

Če začne letalo let na tujem letališču potem, ko je dobilo dovoljenje iz 22. člena tega zakona oziroma mu je bil potrjen načrt leta iz 29. člena tega zakona, sprejme pristojna območna kontrola letenja prijavo za let, ki jo je predložila in potrdila kontrola letenja na vzletnem letališču, s tem da lahko ta načrt spremeni, če to nalagajo razlogi varnosti zračne plovbe.

Letalo za storitve v kmetijstvu, gozdarstvu ali zdravstvu, letalo za znanstveno-raziskovalno dejavnost, letalo za lastne potrebe in športno letalo, ki praviloma letijo izven zračnih poti, morajo leteti v skladu s pogoji, določenimi v dovoljenju iz prvega odstavka tega člena.

Dovoljenje iz prvega odstavka tega člena ni potrebno, če gre za domača vojaška letala, letala organov za notranje zadeve, carinska letala in letala za prvo pomoč, vendar mora biti vsak let takšnih letal poprej napovedan oziroma prijavljen pristojni kontroli letenja v skladu s petim odstavkom tega člena.

190. člen

Pristojna kontrola letenja sme spremeniti potrjeni načrt leta oziroma red letenja letala tako, da določi drug čas in vrstni red za vzletanje ali pristajanje ali za prilet v jugoslovanski zračni prostor oziroma odlet iz njega ter določi drugo zračno pot in drugo višino leta, če to nalagajo razlogi varnosti zračne plovbe.

191. člen

Letališka kontrola letenja sme dovoliti vzletanje ali pristajanje samo v času, ko javno letališče oziroma letališče obratuje.

Vzletanje oziroma pristajanje v času, ko javno letališče ne obratuje, se sme ne glede na prvi odstavek tega člena dovoliti po obvestilu, dobljenem od podjetja za letališke storitve oziroma imetnika pravice razpolaganja z letališčem, da je zagotovljeno delo vseh služb na letališču, ki opravljajo določena dela v zvezi s tem letom.

192. člen

Letališka kontrola letenja prepove vzletanje letal z letališča ali pristajanje na letališču in o tem takoj obvesti Zvezni letalski inšpektorat, če je stanje na manevrskih površinah takšno, da ne omogoča varnega vzletanja ali pristajanja in če niso izpolnjeni drugi pogoji, predpisani za varno vzletanje ali pristajanje letal, razen če je letalo v nevarnosti.

Če letališka kontrola letenja zve, da je letalo poškodovano ali da ni brezhibno, opozori na to vodjo letala.

Če je letalo v nevarnosti, mora dati pristojna kontrola letenja vodji letala potrebno pomoč in storiti oziroma ukazati letališkim službam, da storijo vse, kar je potrebno za njegovo varno pristajanje.

193. člen

Če vodja letala z letom ogroža varnost zračne plovbe, mora pristojna kontrola letenja ukreniti vse, da se odvrne nevarnost, povzročena s takim letom, in ga prijaviti komisiji za letalske prekrške ali komisiji za preiskovanje ogrožanja varnosti letal v letu. Če stori prekršek vojaški pilot, je treba o tem obvestiti zvezni upravni organ za ljudsko obrambo.

194. člen

Tujemu letalu, ki nima opreme za vzdrževanje radijske zveze s pristojno kontrolo letenja, je prepovedan prilet v jugoslovanski zračni prostor.

Tuje letalo, ki prileti v jugoslovanski zračni prostor in mu je med letom odpovedala naprava za radijsko zvezo, sme ne glede na prvi odstavek tega člena nadaljevati let, če je bil poprej prijavljen in dovoljen oziroma če je bil potrjen načrt leta in če sta se o letu dogovorili kontrola letenja sosednje države in kontrola letenja v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji.

Letalo iz drugega odstavka tega člena se mora strogo držali navodil, navedenih v potrjenem načrtu leta.

195. člen

Zvezna uprava za kontrolo letenja lahko s soglasjem zveznega upravnega organa za ljudsko obrambo in zveznega upravnega organa za notranje zadeve dovoli tujemu letalu, ki sodeluje pri iskanju in reševanju, ki daje sanitetno pomoč, ki prikazuje tehnične karakteristike letala ali ki se uporablja za znanstvena raziskovanja ali za storitve v kmetijstvu, da sme leteti v jugoslovanskem zračnem prostoru izven zračnih poti, določenih za mednarodni zračni promet.

196. člen

Zveza med posadko letala in pristojno kontrolo letenja se na predpisan način vzpostavlja in vzdržuje z radijsko zvezo zemlja - zrak.

Pri kontroli letenja na določenih zračnih poteh se uporabljajo standardni mednarodni izrazi v angleškem jeziku.

Pri kontroli letenja izven določenih zračnih poti se uporabljajo predpisani izrazi v srbskohrvatskem ali angleškem jeziku.

197. člen

Pri kontroli letenja se uporabljajo merske enote in kratice, določene z zveznim zakonom o merskih enotah in merilih.

III. oddelek

Tehnična sredstva in naprave za kontrolo letenja

198. člen

Zvezna uprava za kontrolo letenja skrbi v skladu s potrebami razvoja zračne plovbe za zagotovitev ustreznih tehničnih sredstev, opreme, naprav in objektov, ki se uporabljajo za kontrolo letenja.

199. člen

Tehnična sredstva, opremo, naprave in objekte iz 198. člena tega zakona načrtuje, projektira, nabavlja, postavlja in vzdržuje Zvezna uprava za kontrolo letenja.

Revizijo in potrditev načrtov, programov, nakupa in spremembe objektov, sredstev, opreme in naprav opravlja komisija, ki jo imenuje funkcionar, ki vodi Zvezno upravo za kontrolo letenja. Člani te komisije so predstavniki zveznega upravnega organa za ljudsko obrambo in zveznega upravnega organa za promet in zveze.

200. člen

Tehnična sredstva, opremo, naprave in objekte za kontrolo letenja pregleda in prevzame komisija, ki jo imenuje funkcionar, ki vodi Zvezno upravo za kontrolo letenja, s soglasjem zveznega sekretarja za ljudsko obrambo, da pred začetkom uporabe preveri njihovo delovanje.

Po opravljenem tehničnem pregledu in pregledu iz prvega odstavka tega člena izda funkcionar, ki vodi Zvezno upravo za kontrolo letenja, odločbo o uporabi tehničnih sredstev, opreme, naprav in objektov za kontrolo letenja.

Za tehnična sredstva, opremo in naprave iz prvega odstavka tega člena se morajo zagotoviti: tehnična dokumentacija in navodila proizvajalca za uporabo, nadomestno energetsko napajanje, vzdrževanje in kalibriranje, če sta preverjanje in naravnavanje predpisana.

Zvezna uprava za kontrolo letenja mora podatke o tehničnih sredstvih, opremi in napravah iz prvega odstavka tega člena, namenjenih za letenje civilnih letal, objaviti na način, ki je običajen v zračni plovbi.

201. člen

Zvezna uprava za kontrolo letenja mora tehnična sredstva, opremo in naprave, ki se uporabljajo za kontrolo letenja, vzdrževati na predpisan način in v stanju, ki omogoča varno in redno zračno plovbo.

202. člen

Tehnična sredstva, oprema in naprave za kontrolo letenja morajo biti postavljeni in vzdrževani tako, da okvara kakega tehničnega sredstva ali naprave ne onemogoči varnega in rednega delovanja sistema kontrole letenja.

203. člen

Okvaro ali prenehanje delovanja kakega tehničnega sredstva, opreme ali naprave mora Zvezna uprava za kontrolo letenja nemudoma objaviti na način, ki je običajen v zračni plovbi, ter tehnično sredstvo, opremo ali napravo čim prej usposobiti.

204. člen

Tehnična sredstva, oprema in naprave morajo biti tipizirani, izdelani in atestirani v skladu z jugoslovanskimi standardi.

Sredstva iz prvega odstavka tega člena preverja in uravnava Zvezna uprava za kontrolo letenja, posamezna dela pa lahko poveri specializiranemu podjetju ali drugi organizaciji.

205. člen

Tehnična sredstva, oprema, naprave in objekti za kontrolo letenja morajo biti zavarovani pred poškodbami ali uničenjem.

206. člen

Prepovedano je postavljati ovire, oddajne naprave, objekte, daljnovode ali druge naprave, ki oddajajo elektromagnetne valove, na oddaljenosti, s katere utegnejo s svojim delovanjem ovirati delovanje tehničnih sredstev in naprav za kontrolo letenja in meteorološko varnost zračne plovbe.

207. člen

Podjetja za poštno-telegrafsko-telefonski promet morajo proti ustreznemu plačilu zagotoviti prednost zvezam, nujnim za kontrolo letenja in za meteorološko varnost zračne plovbe.

IV. oddelek

Meteorološka varnost zračne plovbe

208. člen

Dela in naloge meteorološke varnosti zračne plovbe, vštevši tudi varnost vojaških letal, izvzemši dela in naloge, ki so po tem zakonu v pristojnosti Zvezne uprave za kontrolo letenja, opravlja Zvezni hidrometeorološki zavod pod pogoji in na način, ki so določeni z zakonom.

Zvezna uprava za kontrolo letenja opravja meteorološka opazovanja na letaliških meteoroloških postajah, izdeluje analize in vremenske napovedi za potrebe zračne plovbe, pošilja meteorološke informacije in opozorila ter daje informacije o meteoroloških pojavih, pomembnih za zračno plovbo, posadkam letal in drugim zainteresiranim uporabnikom v zračni plovbi, pod pogoji in na način, ki so določeni z zakonom in predpisi, izdanimi na podlagi tega zakona.

Zvezna uprava za kontrolo letenja mora zbrane meteorološke podatke in poročila ter dokumentacijo o meteoroloških opazovanjih na letaliških meteoroloških postajah pošiljati Zveznemu hidrometeorološkemu zavodu.

209. člen

Tehnična sredstva, opremo, naprave in objekte za meteorološko varnost zračne plovbe na letališčih planira, projektira, nabavlja, postavlja in vzdržuje Zvezna uprava za kontrolo letenja.

Tehnična sredstva, opremo, naprave in objekte za meteorološko varnost zračne plovbe pregleda in prevzame komisija, ki jo imenuje funkcionar, ki vodi Zvezno upravo za kontrolo letenja, s soglasjem zveznega upravnega organa za ljudsko obrambo in Zveznega hidrometeorološkega zavoda, da bi se pred uporabo preverilo njihovo delovanje.

Za tehnična sredstva, opremo, naprave in objekte iz drugega odstavka tega člena morajo biti zagotovljeni: tehnična dokumentacija in navodilo proizvajalca za uporabo, umerjanje in nadomestno energetsko napajanje.

Zvezna uprava za kontrolo letenja mora podatke o novih vdelanih tehničnih sredstvih, opremi in napravah iz drugega odstavka tega člena, ki se uporabljajo za meteorološko varnost zračne plovbe, objaviti na način, ki je običajen v zračni plovbi.

210. člen

Tehnična sredstva, oprema in naprave za meteorološko varnost zračne plovbe morajo biti tipizirani, izdelani in atestirani v skladu z jugoslovanskimi standardi.

211. člen

Tehnična sredstva, oprema naprave in objekti za meteorološko varnost zračne plovbe morajo biti zavarovani pred poškodbami in uničenjem.

212. člen

Zvezna uprava za kontrolo letenja mora vzdrževati tehnična sredstva, opremo, naprave in objekte za meteorološko varnost zračne plovbe na predpisan način in v stanju, ki omogoča varno zračno plovbo.

III. poglavje

OGROŽANJE VARNOSTI LETAL, ISKANJE IN REŠEVANJE LETAL IN LETALSKE NESREČE

I. oddelek

Ogrožanje varnosti letal

213. člen

Vsako dejanje oseb, ki se po tem zakonu štejejo za letalsko ali drugo strokovno osebje, zaradi katerega pride do nevarnega medsebojnega približevanja letal v letu, nevarnega približevanja letal oviram ali drugim letalom na zemlji ali zaradi katerega je letalo kako drugače v nevarnosti, je ogrožanje letal in se mora vsestransko preiskati, da bi se ugotovil vzrok in ukrepalo, da se odvrnejo in preprečijo nove nevarnosti.

Oseba iz prvega odstavka tega člena, ki je bila udeležena pri ogrožanju letala ali je zanj zvedela, mora na predpisan način obvestiti komisijo za preiskovanje ogrožanja varnosti letal (v nadaljnjem besedilu: komisija za varnost).

Neposredni vodja osebe iz drugega odstavka tega člena mora prijavo o ogrožanju letala vložiti komisiji za varnost.

214. člen

Vodja letala in kontrolor letenja morata v primeru nevarnega približevanja letala oviri na manevrskih površinah ali drugemu letalu ukreniti vse, da se odvrne nevarnost pred trčenjem.

215. člen

Komisija za varnost je stalna in samostojno opravlja delo v skladu s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi.

Komisijo za varnost imenuje funkcionar, ki vodi zvezni upravni organ za promet in zveze, izmed letalskih strokovnjakov zveznega upravnega organa za ljudsko obrambo, zveznega upravnega organa za promet in zveze, Zvezne uprave za kontrolo letenja, Zveznega letalskega inšpektorata, podjetij in drugih organizacij s področja zračne plovbe.

216. člen

Komisija za varnost mora najpozneje v 15 dneh po končani preiskavi okološčin, v katerih je prišlo do ogrožanja varnosti letal, predložiti poročilo zveznemu upravnemu organu za promet in zveze in drugim pristojnim organom ter imetnikom pravice razpolaganja oziroma lastnikom letal, ki so bili udeleženi pri nevarnem približevanju.

217. člen

Če je tuje letalo ogroženo ali ogrozi varnost letal v jugoslovanskem zračnem prostoru, obvesti zvezni upravni organ za promet in zveze o ugotovitvi in sklepu komisije za varnost pristojni organ države, v kateri je registrirano letalo, in lastnika letala.

II. oddelek

Iskanje in reševanje letal

218. člen

Pristojna kontrola letenja pomaga letalu, ki je v nevarnosti, vštevši tudi domačemu vojaškemu letalu.

Letalu iz prvega odstavka tega člena morajo pomagati tudi posadke drugih letal.

219. člen

Zvezna uprava za kontrolo letenja začenja in usklajuje postopek iskanja letala in njegovo reševanje na ozemlju Socialistične federativne republike Jugoslavije ter izven teritorialnih voda Socialistične federativne republike Jugoslavije do meja, določenih z mednarodnimi pogodbami, ki zavezujejo Socialistično federativno republiko Jugoslavijo.

Zvezna uprava za kontrolo letenja mora o pogrešanem letalu takoj obvestiti Zvezni center za operativne naloge, obveščanje in alarmiranje, zvezni upravni organ za promet in zveze, lastnika letala in pristojni organ države, v kateri je letalo registrirnao.

Za iskanje letala in njegovo reševanje (v nadaljnjem besedilu: iskanje in reševanje) veljajo pogoji in način, določeni s predpisom, izdanim na podlagi tega zakona.

220. člen

Pri iskanju in reševanju sodelujejo v odvisnosti od kraja nesreče in terena enote Jugoslovanske ljudske armade, teritorialne obrambe, civilne zaščite in organi za notranje zadeve v skladu s svojimi pravicami, dolžnostmi in odgovornostmi ter podjetja in druge organizacije in občani.

221. člen

Vsakemu letalu oziroma imetniku pravice razpolaganja z letalom oziroma lastniku letala ali vodji letala se lahko ukaže, da s svojim letalom sodeluje pri iskanju in reševanju v skladu s predpisom.

Pristojna kontrola letenja lahko ukaže podjetju za letališke storitve ali imetniku pravice razpolaganja oziroma lastniku letala, da da reševalcem na razpolago sredstva in da sodeluje pri iskanju in reševanju.

222. člen

Če se letalo rešuje na letališču ali blizu njega, pristojna kontrola letenja na letališču o tem takoj obvesti imetnika pravice razpolaganja z letališčem oziroma podjetje za letališke storitve, ki mora dati reševalcem na razpolago potrebna sredstva, sodelovati pri reševanju letala, ljudi in stvari ter poskrbeti za nujno medicinsko pomoč in prevoz preživelih potnikov in članov posadke.

Če se letalo išče in rešuje izven letališča ali njegove bližje okolice, Zvezni center za operativne naloge, obveščanje in alarmiranje o tem takoj obvesti pristojne organe za notranje zadeve, ustrezne zdravstvene organizacije, ustrezne enote Jugoslovanske ljudske armade, teritorialne obrambe in civilne zaščite, podjetja in druge organizacije, ki morajo dati reševalcem na razpolago potrebna sredstva in sodelovati pri iskanju in reševanju potnikov, članov posadke, letala in stvari.

223. člen

Podjetja, druge organizacije in občani, ki so sodelovali pri iskanju in reševanju, imajo pravico do nadomestila dejanskih stroškov, ki so jih imeli pri iskanju in reševanju.

Stroške iz prvega odstavka tega člena plača imetnik pravice razpolaganja oziroma lastnik letala, ki se je iskalo oziroma reševalo, in jih mora plačati v predpisanem roku.

Če podjetja, druge organizacije in občani ne morejo nadomestila iz prvega odstavka tega člena v predpisanem roku izterjati od imetnika pravice razpolaganja oziroma lastnika letala, bodo to nadomestilo dobili plačano iz proračuna federacije.

Država Socialistična federativna republika Jugoslavija ima pravico do vračila sredstev, danih iz proračuna federacije, od imetnika pravice razpolaganja oziroma lastnika letala iz drugega odstavka tega člena.

III. oddelek

Letalske nesreče

224. člen

Vsaka letalska nesreča mora biti vsestransko preiskana in analizirana, da se ugotovijo dejstva in okoliščine, v katerih se je pripetila, in sprejmejo ukrepi za preprečevanje novih nesreč.

225. člen

Vsak, kdor zve za letalsko nesrečo ali nezgodo, mora o tem takoj obvestiti najbližji organ za notranje zadeve ali pristojno kontrolo letenja na najbližjem letališču oziroma najbližji regionalni center za operativne naloge, obveščanje in alarmiranje ali zvezni upravni organ za promet in zveze.

Pristojni organ za notranje zadeve mora takoj ukreniti vse, da se zavarujejo sledovi nesreče.

Organ iz prvega odstavka tega člena mora takoj, ko zve za letalsko nesrečo, po najhitrejši poti obvestiti o nesreči zvezni upravni organ za promet in zveze in imetnika pravice razpolaganja oziroma lastnika letala, komisiji za preiskovanje letalskih nesreč (v nadaljnjem besedilu: komisija za preiskovanje nesreč) pa dati potrebno pomoč v ljudeh in materialu.

Če ima tuje letalo nesrečo izven teritorialnih voda Socialistične federativne republike Jugoslavije, obvesti zvezni upravni organ za promet in zveze o nesreči letala zvezni upravni organ za notranje zadeve in zvezni upravni organ za zunanje zadeve ter pristojne organe države, v kateri je letalo registrirano, države uporabnika in države proizvajalca letala.

Če so bile v letalu, ki je imelo nesrečo, osebe iz drugih držav, obvesti zvezni upravni organ za promet in zveze o nesreči tudi letalske organe oziroma organizacije teh držav.

226. člen

Letala ni dovoljeno odstraniti, dokler niso zavarovani sledovi nesreče in dobljeno soglasje komisije za preiskovanje nesreč oziroma soglasje pristojnega preiskovalnega organa, če se utemeljeno sumi, da gre za kaznivo dejanje.

Komisija za preiskovanje nesreč oziroma pristojni preiskovalni organ mora dati soglasje iz prvega odstavka tega člena takoj, ko to dovolijo okoliščine.

Letalo je dovoljeno premakniti le, če je to potrebno, da se rešijo ljudje in stvari iz letala, da bi se preprečilo uničenje letala v požaru ali kako drugače in da se odvrne nevarnost oziroma ovira za zračno plovbo.

Imetnik pravice razpolaganja oziroma lastnik letala mora po končani preiskavi nesreče na samem kraju ukreniti vse, da se odstrani poškodovano oziroma uničeno letalo.

227. člen

Komisija za preiskovanje nesreč preiskuje letalske nesreče in predlaga ukrepe za preprečevanje nesreč.

Komisija za preiskovanje nesreč je samostojna pri svojem delu.

Strokovno delo za komisijo za preiskovanje nesreč se opravlja v zveznem upravnem organu za promet in zveze.

228. člen

Predsednika in člane komisije za preiskovanje nesreč imenuje posebej za vsako nesrečo funkcionar, ki vodi zvezni upravni organ za promet in zveze, s seznama letalskih strokovnjakov.

Seznam strokovnjakov iz prvega odstavka tega člena določi na začetku vsakega koledarskega leta funkcionar, ki vodi zvezni upravni organ za promet in zveze, na predlog zainteresiranih zveznih upravnih organov, podjetij ali drugih organizacij s področja zračne plovbe.

Če je pri letalski nesreči kdo izgubil življenje ali je bil hudo telesno poškodovan ali je nastala večja materialna škoda ali če gre za nesrečo tujega letala, se v komisijo za preiskovanje nesreč imenuje tudi predstavnik zveznega upravnega organa za notranje zadeve.

Če je bilo pri nesreči udeleženo tudi vojaško letalo, se v komisijo za preiskovanje nesreč imenuje tudi predstavnik zveznega upravnega organa za ljudsko obrambo.

229. člen

Nesreče in nezgode športnih letal, katerih imetniki pravice razpolaganja, lastniki letal in druge zainteresirane osebe in organizacije so včlanjeni v Letalsko zvezo Jugoslavije, preiskuje ne glede na 227. člen tega zakona komisija Letalske zveze Jugoslavije, če nesreča ni imela za posledico smrt ali hujšo poškodbo kake osebe ali večjo materialno škodo za osebe na zemlji.

Komisija iz prvega odstavka tega člena mora poslati poročilo o preiskavi letalske nesreče zveznemu upravnemu organu za promet in zveze.

230. člen

Če ima tuje vojaško letalo nesrečo na ozemlju Socialistične federativne republike Jugoslavije, nesrečo ne glede na 227. člen tega zakona preiskuje komisija, ki jo imenuje funkcionar, ki vodi zvezni upravni organ za ljudsko obrambo.

Pri delu komisije iz prvega odstavka tega člena sodelujejo predstavniki zveznega upravnega organa za promet in zveze in Zvezne uprave za kontrolo letenja.

231. člen

Če ima tuje letalo nesrečo na ozemlju Socialistične federativne republike Jugoslavije, omogoči zvezni upravni organ za promet in zveze, da so pri preiskovanju nesreče navzoči predstavniki letalskih organov oziroma organizacij države registracije, države uporabnika, države proizvajalca letala in države, katere potniki so se ponesrečili v letalu, če to zahtevajo navedene države.

Če ima jugoslovansko letalo nesrečo na ozemlju tuje države, določi funkcionar, ki vodi zvezni upravni organ za promet in zveze, pooblaščenega predstavnika, ki bo navzoč pri preiskavi nesreče zadevnega letala.

232. člen

Funkcionar, ki vodi zvezni upravni organ za promet in zveze, mora poslati na kraj letalske nesreče pooblaščenega delavca iz strokovne službe zveznega upravnega organa za promet in zveze.

Pooblaščeni delavec iz prvega odstavka tega člena mora imeti izkaznico, s katero dokazuje, da je pooblaščen, da v zvezi z nesrečo opravlja uradna opravila z delovnega področja zveznega upravnega organa za promet in zveze.

233. člen

Komisija za preiskovanje nesreč mora preiskati vzroke nesreče, posledice in druga dejstva v zvezi z letalsko nesrečo na način, ki je določen s predpisom, izdanim na podlagi tega zakona.

234. člen

Pri delu komisije za preiskovanje nesreč je lahko navzoč predstavnik imetnika pravice razpolaganja z letalom oziroma lastnik letala in predstavniki iz 231. člena tega zakona, če je bila letalska nesreča na letališču, pa tudi predstavnik imetnika pravice razpolaganja z letališčem oziroma podjetja za letališke storitve.

Osebe iz prvega odstavka tega člena lahko dajejo potrebna obvestila, zahtevajo, da se posamezne okoliščine raziščejo in dajejo izjave na zapisnik.

235. člen

Pristojni preiskovalni organ mora komisiji za preiskovanje nesreč omogočiti med preiskavo letalske nesreče neovirano delo.

Komisija za preiskovanje nesreč mora dati pristojnemu preiskovalnemu organu ali javnemu tožilcu na njegovo zahtevo potrebno strokovno pomoč pri delu.

236. člen

Komisija za preiskovanje nesreč pošlje poročilo o nesreči funkcionarju, ki vodi zvezni upravni organ za promet in zveze.

Poročilo iz prvega odstavka tega člena ali njegov izvleček pošlje zvezni upravni organ za promet in zveze zainteresiranim organom in organizacijam.

Poročilo o nesreči tujega letala pošlje zvezni upravni organ za promet in zveze letalskim organom oziroma organizacijam države iz prvega odstavka 231. člena tega zakona.

Poročilo iz prvega odstavka tega člena se pošlje javnemu tožilstvu.

237. člen

Zvezni upravni organ, podjetja in druge organizacije morajo obravnavati predloge ukrepov komisije za preiskovanje nesreč, ki so jim poslani, ter o sprejetih ukrepih obvestiti zvezni upravni organ za promet in zveze.

238. člen

Zvezni upravni organ za promet in zveze obvešča javnost po sredstvih javnega obveščanja o poteku preiskave vzrokov letalske nesreče v primerih, kadar je posledica nesreče smrt večjega števila ljudi v zračnem prometu.

Za primere nesreč iz prvega odstavka tega člena mora zvezni upravni organ za promet in zveze po končanem delu dati po sredstvih javnega obveščanja uradno sporočilo o izidih preiskave nesreče.

IV. poglavje

INŠPEKCIJA VARNOSTI ZRAČNE PLOVBE

I. oddelek

Splošne določbe

239. člen

Inšpekcijsko nadzorstvo nad uporabo določb tega zakona in predpisv o varnosti zračne plovbe, izdanih na podlagi tega zakona, ki se nanašajo: na letalo, motor, propeler in padalo; zračni promet; letališče in vzletišče; letalsko in drugo strokovno osebje; brezhibnost in delovanje tehničnih sredstev, opreme in naprav za kontrolo letenja in meteorološko varnost zračne plovbe; službo za sprejem in odpremo letal, potnikov in stvari; gasilsko službo; službo prve pomoči in službo za oskrbovanje letal z gorivom in mazivom (v nadaljnjem besedilu: letališke službe), opravlja Zvezni letalski inšpektorat in sprejema ukrepe, za katere je pooblaščen s tem zakonom.

Dela in naloge Zveznega letalskega inšpektorata opravljajo zvezni letalski inšpektorji (v nadaljnjem besedilu: inšpektorji).

240. člen

Inšpekcijsko nadzorstvo nad kontrolo letenja vojaških letal, določenimi vojaškimi objekti, opremo, napravami, instalacijami in manevrskimi površinami na mešanem letališču opravljajo ne glede na 239. člen tega zakona osebe, ki jih za to pooblasti funkcionar, ki vodi zvezni upravni organ za ljudsko obrambo.

241. člen

Če je za posamezno inšpekcijsko delo potrebna posebna strokovnost, lahko funkcionar, ki vodi Zvezni letalski inšpektorat, pooblasti za takšno delo tudi druge strokovnjake s področja letalstva.

242. člen

Strokovne službe organov družbenopolitičnih in drugih skupnosti ter podjetja, druge organizacije ter pravne in fizične osebe, katerih osebje in sredstva oziroma delo so pod inšpekcijskim nadzorstvom, morajo inšpektorju omogočiti opravljanje inšpekcijskega nadzorstva in mu brez odlašanja poslati zahtevane podatke in gradivo, potrebno za inšpekcijsko nadzorstvo.

II. oddelek

Inšpekcijska dela in naloge

243. člen

Inšpekcija letal in zračnega prometa obsega zlasti nadzorstvo nad uporabo predpisov o: letalu, zlasti glede pogojev za varno uporabo in pravilno vzdrževanje letala ter sposobnosti za varno zračno plovbo; izdelavi letala, motorja, propelerja, padala in opreme letala; vzdrževanju, popravilu, obnovi in opremi letala; listinah, knjigah in priročnikih, ki morajo biti v letalu; zračnem prometu glede izpolnjevanja predpisanih pogojev za varno opravljanje javnega prevoza; vzdrževanju linij in spoštovanju reda letenja v rednem javnem prevozu v zračnem prometu; izpolnjevanju pogojev za varno uporabo letala v lastne namene in izpolnjevanju pogojev za opravljanje posebnih storitev z letalom kot trajne gospodarske dejavnosti.

244. člen

Inšpekcija letališča in vzletišča obsega zlasti nadzorstvo nad uporabo predpisov o: vami uporabi letališč in vzletišč; projektiranju, gradnji in rekonstrukciji letališč in objektov v letališki coni; vzdrževanju vzletišč; vzdrževanju letaliških objektov in opreme, namenjenih za varno zračno plovbo; postavljanju, brezhibnosti in vzdrževanju orientacijskih znamenj na objektih; stanju vzletno-pristajalnih in drugih stez ter letališke ploščadi in drugih površin za gibanje letal na letališču; brezhibnosti svetlobnih sistemov, namenjenih za priletanje, vzletanje in pristajanje letal ter zagotovitvi in brezhibnosti osnovnega in nadomestnega napajanja teh sistemov z električno energijo; tehničnih in drugih pogojih za varen sprejem in odpremo letal, potnikov in stvari na javnem letališču; obremenitvi letala in razporeditvi tovora v njem; kakovosti goriva in maziva ter brezhibnosti naprav in opreme, namenjenih za oskrbovanje letala z gorivom in mazivom; prostorih, tehnični opremi in načinu pregledovanja letal, potniške prtljage in blaga.

245. člen

Inšpekcija letalskega in drugega strokovnega osebja obsega zlasti nadzorstvo nad uporabo predpisov o: delu in načinu opravljanja strokovnega dela letalskega in drugega strokovnega osebja; njihovem strokovnem usposabljanju in dovoljenjih, njihovi strokovni in zdravstveni sposobnosti; trajanju delovnega časa, času letenja, času letenja v prometu na dolgih linijah, času nočnega letenja, številu vzletov in pristankov med delovnim časom, trajanju dnevnega počitka članov posadke letala ter o trajanju nepretrganega dela, trajanju izmen in dnevnega počitka kontrolorjev letenja.

246. člen

Inšpekcija letaliških služb obsega zlasti nadzorstvo nad uporabo predpisov o delu teh služb v zvezi z varnostjo zračne plovbe in o stanju tehničnih sredstev, opreme in naprav.

Inšpekcija kontrole letenja obsega zlasti nadzorstvo nad uporabo predpisov o tehničnih sredstvih, opremi in napravah, bistvenih za varnost zračne plovbe, zlasti glede brezhibnosti, vzdrževanja in pravilnega delovanja radionavigacijskih, radarskih in drugih oddajnih in tehničnih naprav ter sistema zvez, ter načinu opravljanja kontrole letenja glede uporabe predpisanih postopkov in mednarodnih letalskih standardov za kontrolo letenja.

Inšpekcija nad meteorološko varnostjo zračne plovbe obsega zlasti nadzorstvo nad uporabo predpisov o: meteoroloških opazovanjih na letaliških meteoroloških postajah; izdelavi analiz in vremenskih napovedi za potrebe zračne plovbe; pošiljanju meteoroloških informacij, obvestil in opozoril o meteoroloških pojavih, pomembnih za zračno plovbo; osebju, ki skrbi za meteorološko varnost zračne plovbe; vzdrževanju in preverjanju meteoroloških instrumentov in naprav na letaliških meteoroloških postajah.

III. oddelek

Pravice, dolžnosti in odgovornosti inšpektorja

1. Pravice in dolžnosti inšpektorja

247. člen

Inšpektor vodi postopek, izdaja odločbe in ukrepa v mejah svojih pravic in dolžnosti, določenih s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi.

Inšpektor je samostojen pri opravljanju inšpekcijskih del in nalog.

248. člen

Pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva je inšpektor pooblaščen, da v primerih kršitve tega zakona in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, izdaja ukaze, izreka prepovedi, začasno odvzema spričevala in dovoljenja ter izreka in pobira denarne kazni na kraju samem, kadar to določa zvezni zakon ali predpis Zveznega izvršnega sveta.

Če inšpektor pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva izreče usten ukaz ali prepoved, pošlje odločbo o tem ukazu ali prepovedi v treh dneh od dneva, ko ga je izrekel, tistemu, na katerega se odločba nanaša.

249. člen

Inšpektor izjemoma izreka ukaze oziroma prepovedi kontrolorjem letenja, če bi bila z njihovim delom ogrožena varnost zračne plovbe.

Inšpektor mora o ukrepu iz prvega odstavka tega člena takoj obvestiti odgovornega vodjo v kontroli letenja.

Zvezni letalski inšpektorat mora zpisnik o inšpekcijskem nadzorstvu nad uporabo predpisov o brezhibnosti in delovanju tehničnih sredstev in naprav za kontrolo letenja in meteorološko varnost zračne plovbe, nad osebjem kontrole letenja in osebjem, ki skrbi za meteorološko varnost zračne plovbe, poslati funkcionarju, ki vodi zvezni upravni organ za promet in zveze, funkcionarju, ki vodi zvezni upravni organ za ljudsko obrambo, in funkcionarju, ki vodi zvezni upravni organ oziroma zvezno organizacijo, v kateri je bilo opravljeno inšpekcijsko nadzorstvo.

250. člen

Pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva ima inšpektor pravico pregledati letalo, letališče, vzletišče, objekte, instalacije, naprave in opremo za varnost zračne plovbe, listine, knjige in drugo dokumentacijo, ki mu omogoča, da ugotovi, ali se strokovno delo s področja varnosti zračne plovbe organov družbenopolitičnih skupnosti ter podjetja, druge organizacije ali druge osebe opravlja na predpisan način.

Če opravlja inšpektor inšpekcijsko nadzorstvo nad delom posadke letala in brezhibnostjo letala v letu po nalogu, ima praviloma pravico do prostega mesta v letalu.

Pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva ima inšpektor pravico pregledati dovoljenja letalskega osebja, kontrolirati uporabo predpisov o delu in načinu opravljanja strokovnega dela, zahtevati izredno preverjanje njihove strokovne in zdravstvene sposobnosti ter vzeti izjave od odgovorne osebe, od oseb, katerih delo je pod inšpekcijskim nadzorstvom, in od prič.

251. člen

Če inšpektor ugotovi, da je stanje vzletno-pristajalnih in drugih stez, letališke ploščadi, letaliških naprav in instalacij, namenjenih za vzletanje in pristajanje letal, gasilske službe in službe prve pomoči, opreme, namenjene za sprejem in odpremo letal, potnikov in stvari, prostora za pregled letal, ustreznih prostorov za pregled potnikov in stvari ter tehnične opreme za pregled potniške prtljage in blaga ter opreme za pregled letal, potnikov in ročne prtljage tako, da je uporaba letališča omejena glede na njegov razred ali kategorijo, kategorijo letala ali vrsto letenja, odredi, da se uporaba letališča omeji v skladu z obstoječimi pogoji in o tem obvestijo uporabniki letališča.

252. člen

Če inšpektor pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva nad letalom, motorjem, propelerjem, padalom in opremo letala, načinom njihove uporabe, izdelavo in vzdrževanjem ugotovi nepravilnosti, ki ogrožajo varnost zračne plovbe, oziroma ugotovi, da letalo ne izpolnjuje tehničnih pogojev za njegovo sposobnost za plovbo, prepove uporabo takega letala, dokler se ugotovljena nepravilnost ali pomanjkljivost ne odpravi.

253. člen

Inšpektor prepove uporabo letališča za vzletanje in pristajanje vseh letal ali samo letal določenih kategorij, če gradbeni in drugi objekti na letališču ali v njegovi bližini ogrožajo varno vzletanje in pristajanje letal ali če niso zagotovljeni prostor za pregled letal, ustrezni prostori za pregled potnikov in stvari ter tehnična oprema za pregled letal, potnikov in stvari.

254. člen

Inšpektor mora pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva v letalu obvestiti o svoji navzočnosti vodjo letala, če opravlja inšpekcijo v podjetju, drugi organizaciji ali organu družbenopolitične skupnosti, pa odgovorno osebo te organizacije oziroma organa.

255. člen

Če ugotovi inšpektor pri delu podjetja ali druge organizacije pomanjkljivosti in nepravilnosti glede varnosti zračne plovbe, mora o tem obvestiti odgovorno osebo te organizacije oziroma organa.

256. člen

Zoper odločbo inšpektorja je dovoljena pritožba na zvezni upravni organ za promet in zveze v osmih dneh po njeni vročitvi.

Pritožba se pošlje po Zveznem letalskem inšpektoratu.

Če Zvezni letalski inšpektorat oceni, da je pritožba utemeljena, lahko sam spremeni in razveljavi svojo odločbo.

Če stranka ni zadovoljna z novo odločbo, pošlje Zvezni letalski inšpektorat pritožbo z vsemi spisi zveznemu upravnemu organu za promet in zveze.

Pritožba zoper odločbo inšpektorja ne zadrži njene izvršitve.

Ne glede na četrti odstavek tega člena lahko glavni zvezni letalski inšpektor na obrazloženo zahtevo pritožnika odloži izvršitev odločbe, če se z odložitvijo ne ogroža varnost zračne plovbe.

257. člen

Če inšpektor pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva ugotovi, da je bil storjen prekršek, gospodarski prestopek ali kaznivo dejanje, ga mora brez odlašanja naznaniti, da se začne postopek za prekršek ali postopek zaradi gospodarskega prestopka ali kazenski postopek.

Organ, ki mu je naznanjen prekršek, gospodarski prestopek ali kaznivo dejanje, da bi začel ustrezni postopek, mora o izidu postopka obvestiti Zvezni letalski inšpektorat.

258. člen

Inšpektor mora kot uradno tajnost varovati podatke, za katere zve pri opravljanju inšpekcije, ki mu jih organ družbenopolitične skupnosti, podjetje, druga organizacija ali oseba pošlje po 242. členu tega zakona, če so ti podatki uradna oziroma vojaška tajnost.

259. člen

Pri opravljanju inšpekcije mora imeti inšpektor izkaznico, s katero dokazuje svoj status in pooblastila.

Med opravljanjem svojega dela mora inšpektor nositi službeno obleko.

2. Strokovna izobrazba in odgovornost inšpektorja

260. člen

Dela in naloge inšpektorja sme opravljati oseba, ki ima predpisano strokovno izobrazbo in opravljen strokovni izpit ter izpolnjuje druge predpisane pogoje, ki so pomembni za opravljanje nalog varnosti zračne plovbe.

261. člen

Za hujšo kršitev delovne obveznosti po tem zakonu se šteje, če inšpektor ne naznani prekrška, gospodarskega prestopka ali kaznivega dejanja, da bi se začel postopek, ter če ne sprejme ukrepov, za katere je pooblaščen po tem zakonu.

Inšpektor, ki je storil hujšo kršitev delovne dolžnosti iz prvega odstavka tega člena, ne more opravljati inšpekcijskih del in nalog.

Četrti del

POOBLASTILA

262. člen

Zvezni izvršni svet izda predpis o: pridobivanju soglasja, pogojih in načinu za izstreljevanje raket za obrambo proti toči (18. člen); varnosti na javnem letališču (134. člen); delih in nalogah kontrole letenja, ki se opravljajo po nalogu zveznega upravnega organa za ljudsko obrambo (182. člen); iskanju in reševanju letal (219. člen).

263. člen

Zvezni upravni organ za promet in zveze izda predpise o: posebnih pogojih, ki jih mora izpolnjevati prevoznik za opravljanje zračnega prometa (28. člen); pogojih, ki jih mora izpolnjevati izvajalec storitev, ki ne spadajo v prevoz oseb in stvari (37. člen); posebnih pogojih za opravljanje storitev z letalom v kmetijstvu, gozdarstvu in zdravstvu (38. člen); času, v katerem morajo biti javna letališča odprta (48. člen); pogojih za preskušanje zaradi homologacije letala, motorja, propelerja, padala in opreme letala (prvi odstavek 86. člena); posebnih pogojih, ki jih mora izpolnjevati podjetje za vzdrževanje in tehnično kontrolo vzdrževanja letala, motorja, propelerja, padala in opreme letala (prvi odstavek 90. člena); pogojih, ki jih mora izpolnjevati šola ali šolski center za usposabljanje letalskega in drugega strokovnega osebja (četrti odstavek 136. člena); času letenja, času letenja v prometu na dolgih linijah, času nočnega letenja, številu vzletov in pristankov med delovnim časom in trajanju dnevnega počitka članov letalske posadke (151. člen); trajanju nepretrganega dela, trajanju izmen in trajanju dnevnega počitka kontrolorjev letenja in pomočnikov kontrolorjev letenja (171. in 172. člen).

264. člen

Funkcionar, ki vodi zvezni upravni organ za promet in zveze, izda v soglasju s funkcionarjem, ki vodi zvezni upravni organ za finance, predpise o: višini pristojbine za pregled letala (prvi odstavek 98. člena); višini pristojbine za preverjanje strokovne usposobljenosti letalskega osebja (tretji odstavek 138. člena); višini pristojbine za uporabo naprav in storitev za kontrolo letenja v zračnem prometu (187. člen).

265. člen

Funkcionar, ki vodi zvezni upravni organ za promet in zveze, izda predpise o: največji dovoljeni jakosti hrupa in količini dima pri vzletanju in pristajanju letala (drugi odstavek 4. člena); pogojih, načinu, pravilih in postopkih letenja letala (11. člen); načinu metanja kemičnih sredstev, stvari in vode iz letala (tretji odstavek 16. člena); pogojih in načinu lansiranja raket in drugih letečih objektov (17. člen); izdelavi, vzdrževanju in načinu uporabe padal, balonov in zmajev (20. člen); pogojih za prevoz živali v javnem prevozu v zračnem prometu (tretji odstavek 35. člena); pogojih za prevoz oseb in stvari za lastne potrebe (39. člen); pogojih, ki jih morajo izpolnjevati organizacije Letalske zveze Jugoslavije ali druge organizacije za varno zračno plovbo (40. člen); pogojih vpisovanja letal v izdelavi in ametersko izdelanih letal v Jugoslovanski letalski register in o vsebini glavne knjige (sedmi odstavek 57. člena in 60. člen); znakih državne pripadnosti, oznakah registracije in drugih oznakah letal (70. in 71. člen); posebnih pogojih za izdelavo in spremembe na letalu, motorju, propelerju, padalu in opremi letala, načinu izdelave tehnično-tehnološke dokumentacije in tehnični kontroli izdelave (82. člen); postopku in načinu ugotavljanja sposobnosti letala za plovbo (prvi odstavek 92. člena); vsebini, listinah in knjigah letala ter načinu njihovega vodenja (tretji odstavek 106. člena); pogojih, ki jih morajo izpolnjevati vzletišča (117. člen); vzdrževanju in kontroli brezhibnosti manevrskih površin, ploščadi, objektov, instalacij, naprav in opreme, pomembnih za varno zračno plovbo na letališču (prvi odstavek 128. člena); požarni varnosti na letališču in vzletišču, službi za sprejem in odpremo letal, potnikov in stvari ter gasilski službi na javnem letališču (prvi odstavek 130. člena); oskrbovanju letala z gorivom in mazivom na javnem letališču (131. člen); redu na javnem letališču (134. člen); strokovni izobrazbi, strokovnem usposabljanju, izpitih, dovoljenjih in pooblastilih letalskega in drugega strokovnega osebja (136. člen); številu in sestavi članov posadke letala (148. člen); preiskovanju ogrožanja varnosti letala (215. člen); izkaznici pooblaščenega delavca zveznega upravnega organa za promet in zveze (105. in 232. člen); načinu preiskovanja letalskih nesreč (233. člen); izkaznici zveznega letalskega inšpektorja (prvi odstavek 259. člena); službeni obleki zveznega letalskega inšpektorja (drugi odstavek 259. člena); strokovni izobrazbi in drugih pogojih, ki jih mora izpolnjevati zvezni letalski inšpektor (260. člen).

266. člen

Funkcionar, ki vodi zvezni upravni organ za promet in zveze, izda v soglasju s funkcionarjem, ki vodi zvezni upravni organ za ljudsko obrambo, predpise o: mejnih koridorjih (prvi odstavek 21. člena); zračnih poteh (26. člen); pogojih in načinu opravljanja kontrole letenja (180. člen); vzdrževanju tehničnih sredstev, opreme in naprav za kontrolo letenja (201. člen).

267. člen

Funkcionar, ki vodi zvezni upravni organ za promet in zveze, izda s soglasjem funkcionarja, ki vodi zvezni upravni organ za delo, zdravstvo in socialno varstvo, predpise o: pogojih za prevoz otrok, oseb, ki so zbolele za določenimi boleznimi in invalidov določenih kategorij (četrti odstavek 34. člena): službi prve pomoči na javnem letališču (prvi odstavek 130. člena); zdravstvenih pogojih za opravljanje del letalskega in drugega strokovnega osebja (136. člen); posebnih pogojih za opravljanje zdravniških pregledov letalskega in drugega strokovnega osebja, ki naj jih izpolnjujejo zdravstvena podjetja (144. člen).

268. člen

Funkcionar, ki vodi zvezni upravni organ za promet in zveze, izda po dobljenem mnenju funkcionarja, ki vodi Jugoslovanski zavod za standardizacijo, predpise o homologaciji letal, motorja, propelerja, padala, balona, zmaja in opreme letala (20., 85. in 86. člen).

269. člen

Funkcionar, ki vodi zvezni upravni organ za ljudsko obrambo, izda v soglasju s funkcionarjem, ki vodi zvezni upravni organ za promet in zveze, predpis o ukrepih za prisilno pristajanje letal (peti odstavek 13. člena).

270. člen

Funkcionar, ki vodi zvezni upravni organ za notranje zadeve, izda v soglasju s funkcionarjem, ki vodi zvezni upravni organ za promet in zveze, predpise o: načinu oddaje in vrnitve hladnega in ognjenega orožja in streliva v javnem prevozu v zračnem prometu (36. člen); prostorih, tehnični opremi in načinu pregledovanja letal, potnikov in stvari na letališču (132. člen).

271. člen

Funkcionar, ki vodi Zvezno upravo za kontrolo letenja, izda predpise o: službeni obleki osebja kontrole letenja in meteorološke varnosti zračne plovbe (179. člen); načinu, postopkih in drugih pogojih za varno vzletanje in pristajanje letal na javnem letališču oziroma letališču, na katerem je organizirana služba kontrole letenja (181. člen); minimalni varni višini za letenje letal nad ovirami (185. člen); načinu izdajanja dovoljenj za letenje letal (189. člen).

272. člen

Funkcionar, ki vodi Zvezno upravo za kontrolo letenja, izda po dobljenem mnenju funkcionarja, ki vodi Zvezni hidrometeorološki zavod, predpise o: načinu meteorološkega opazovanja na letaliških meteoroloških postajah, izdelavi analiz in vremenskih napovedi za potrebe zračne plovbe, načinu izdelave in pošiljanja meteoroloških informacij, obvestil in opozoril o meteoroloških pojavih, pomembnih za zračno plovbo (drugi odstavek 208. člena); vzdrževanju tehničnih sredstev, opreme in naprav za meteorološko varnost zračne plovbe (212. člen).

273. člen

Zvezni upravni organ za promet in zveze in funkcionarji, ki vodijo zvezne upravne organe, navedeni v členih262 do 272 tega zakona, lahko v predpisih, ki jih izdajo na podlagi pooblastil iz tega zakona, predpišejo prekrške v zračni plovbi za kršitev teh predpisov.

274. člen

Funkcionar, ki vodi zvezni upravni organ za promet in zveze, določi tehnična pravila o: razvrščanju letališč v razrede in kategorije (42. člen); tehničnih pogojih za sposobnost določne vrste in kategorije letal za plovbo (prvi odstavek 73. člena); napravah in opremi, ki morajo biti vdelane v letalo v odvisnosti od kategorije in namena letala (drugi odstavek 79. člena); izdelavi letala, spremembah na letalu, vzdrževanju in tehnični kontroli ter kontroli kakovosti del pri vzdrževanju letala (81., 87. in 88. člen ); letalih posebne kategorije (osmi odstavek 86. člena); posebnih tehničnih in drugih pogojih za projektiranje, gradnjo, rekonstrukcijo in vzdrževanje letališča (117. člen), posebnih tehničnih pogojih za gradnjo vzletišča in ureditev terena zanj (122. člen); zaznamovanju manevrskih površin, ploščadi in drugih površin na letališču (123. člen); gradnji, postavljanju in zaznamovanju objektov, instalacij in naprav, ki utegnejo vplivati na varnost zračne plovbe (124. člen); zaznamovanju objektov in instalacij na območju letališča in vzletišča z orientacijskimi znamenji (125. člen).

Tehnična pravila iz prvega odstavka tega člena objavi zvezni upravni organ za promet in zveze v posebni publikaciji (Zborniku letalsko-tehničnih predpisov).

Peti del

KAZENSKE DOLOČBE

I. poglavje

PREKRŠKI V ZRAČNI PLOVBI

275. člen

Podjetje, ki je imetnik pravice razploganja z letalom, ali druga pravna oseba se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo od 4.500 do 45.000 dinarjev

1. če hrup ali dim letala, ki se uporablja za zračno plovbo, pri vzletanju ali pristajanju presega največjo jakost hrupa oziroma največjo količino dima, določeno s predpisom (drugi odstavek 4. člena);

2. če o izrednem dogodku ne obvesti pristojnega organa za promet in zveze (tretji odstavek 8. člena);

3. če leti letalo brez posadke v jugoslovanskem zračnem prostoru brez dovoljenja Zvezne uprave za kontrolo letenja in soglasja zveznega upravnega organa za promet in zveze (12. člen);

4. če opravlja zračno plovbo nad območjem, ki je razglašeno za prepovedano ali pogojno prepovedano cono, ali če opravlja zračno plovbo nad določenimi območji v prepovedanem času ali pod določeno višino ali nad njo (prvi in drugi odstavek 13. člena);

5. če po zračni poti oziroma v zaključnem kontroliranem območju in letališki coni leti z letalom brez lastnega pogona ali brez naprav za vzdrževanje radijske zveze s pristojno kontrolo letenja ali če križa zračno pot oziroma prileti v zaključno kontrolirano območje in letališko cono z letalom brez lastnega pogona, katerega posadka ni usposobljena, da z uporabo standardne letalske terminologije vzdržuje radijsko zvezo s pristojno kontrolo letenja, ali če nima dovoljenja kontrole letenja, ki ga v tistem trenutku kontrolira (14. člen);

6. če brez dovoljenja Zvezne uprave za kontrolo letenja opravlja zračno plovbo pod določeno višino nad mesti ali naseljenimi kraji ali industrijskimi objekti ali če izvaja akrobatsko letenja nad mesti ali naseljenimi kraji (prvi in drugi odstavek 15. člena);

7. če brez dovoljenja pristojne kotrole letenja prileti z letalom v jugoslovanski zračni prostor ali odleti iz njega izven mejnega koridorja (prvi odstavek 21. člena);

8. če vkrca v letalo več ljudi, kot je vdelanih sedežev z varnostnimi pasovi, ali če vkrca v letalo, s katerim se opravlja javni prevoz, več potnikov, kot je vdelanih sedežev, namenjenih za prevoz potnikov (prvi in drugi odstavek 34. člena);

9. če vsake spremembe podatkov, vnesenih v jugoslovanski register, ne prijavi v 15 dneh po spremembi (66. člen);

10. če uporablja letalo v nasprotju z namenom, navedenim v spričevalu o sposobnosti letala za plovbo, in v nasprotju z načinom, predpisanim v odobrenem letalnem priročniku letala (prvi odstavek 79. člena);

11. če v letalo ni vdelana naprava ali oprema za varno zračno plovbo v skladu s predpisom, izdanim na podlagi tega zakona (drugi odstavek 79. člena);

12. če uporablja letalo prometne kategorije brez liste obremenitve in lege težišča (80. člen);

13. če v skladu s predpisom, izdanim na podlagi tega zakona, ne zagotovi pregleda letala pred vsakim vzletom (91. člen);

14. če uporablja letalo, ki nima spričevala o sposobnosti letala za plovbo (92. člen);

15. če letalsko in drugo strokovno osebje nima predpisane strokovne izobrazbe ali ni strokovno usposobljeno ali ne izpolnjuje posebnih zdravstvenih ali drugih pogojev ali nima dovoljenja za opravljanje določenega strokovnega dela ali nima v dovoljenju vpisanega pooblastila za opravljanje posebnega strokovnega dela (136. člen);

16. če med zračno plovbo posadka v letalu ni v predpisani sestavi (prvi odstavek 148. člena);

17. če začne let letala v jugoslovanskem zračnem prostoru brez dovoljenja za letenje oziroma načrta leta (prvi odstavek 189. člena).

Z denarno kaznijo od 1.000 do 10.000 dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba v podjetju ali drugi pravni osebi oziroma odgovorna oseba v organu družbenopolitične skupnosti, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

Z denarno kaznijo od 4.500 do 45.000 dinarjev se kaznuje tudi posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost z osebnim delom z delovnimi sredstvi, ki so lastnina občanov (v nadaljnjem besedilu; posameznik pri opravljanju samostojne dejavnosti), ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

Z denarno kaznijo od 1.000 do 10.000 dinarjev se kaznuje tudi drug posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

276. člen

Tuji prevoznik se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo od 4.500 do 45.000 dinarjev

1. če javnega prevoza v mednarodnem zračnem prometu s Socialistično federativno republiko Jugoslavijo ne opravlja v skladu s pogoji iz pogodbe o mednarodnem rednem in posebnem zračnem prometu, ki zavezuje Socialistično federativno republiko Jugoslavijo, oziroma v skladu s pogoji iz posebnega dovoljenja za opravljanje rednega ali posebnega javnega prevoza v mednarodnem zračnem prometu (drugi odstavek 29. člena);

2. če tuje letalo med letom v jugoslovanskem zračnem prostoru nima oznak, določenih s predpisom države, v kateri je registrirano, ali oznak, določenih z mednarodnim sporazumom (72. člen);

3. če tuje letalo, ki nima opreme za vzdrževanje radijske zveze s pristojno kontrolo letenja, prileti v jugoslovanski zračni prostor (prvi odstavek 194. člena).

Z denarno kaznijo od 1.000 do 10.000 dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba v predstavništvu tujega prevoznika, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

277. člen

Vodja tujega letala se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo od 1.000 do 10.000 dinarjev

1. če leti tuje letalo v jugoslovanskem zračnem prostoru brez dovoljenja za letenje ali če pri letenju v jugoslovanskem zračnem prostoru ni zavarovano za škodo, povzročeno tretjim osebam na zemlji (prvi in četrti odstavek 22. člena);

2. če tuje letalo iz 22. člena tega zakona ne leti po zračni poti, določeni za mednarodni zračni promet, ali če brez posebnega dovoljenja zveznega upravnega organa za promet in zveze vzleti ali pristaja na letališčih, ki niso odprta za mednarodni zračni promet, ali leti po zračni poti, določeni za domači zračni promet, ali izven zračnih poti (prvi in drugi odstavek 24. člena);

3. če v jugoslovanskem zračnem prostoru ne leti v skladu z načrtom leta, ki ga je potrdila Zvezna uprava za kontrolo letenja (četrti odstavek 29. člena).

278. člen

Podjetje za letališke storitve ali druga pravna oseba se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo od 4.500 do 45.000 dinarjev

1. če vzletno-pristajalne in druge steze, ploščadi, objekta, naprav ali opreme ne uporablja po njihovem namenu in zmogljivosti v skladu s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi (44. člen);

2. če ne zagotovi ali ne vzdržuje sistema svetlobnega zaznamovanja za uporabo letališča ponoči in ob zmanjšani vidljivosti ali če na letališču ne zagotovi osnovnega in nadomestnega napajanja vseh sistemov svetlobnega zaznamovanja ali osnovnih virov napajanja vseh drugih sistemov in naprav z električno energijo (45. člen);

3. če v času, določenem v skladu s tem zakonom in predpisom, izdanim na njegovi podlagi, letališče ni odprto za javni prevoz v zračnem prometu (48. člen);

4. če uporablja letališče, ki ne izpolnjuje pogojev, določenih s posebnimi tehničnimi predpisi o projektiranju, gradnji ali rekonstrukciji letališča, ter drugih predpisanih pogojev (115. člen);

5. če uporablja vzletišče, ki ne izpolnjuje pogojev, predpisanih za varno vzletanje in pristajanje letal ali ni vpisano v vpisnik vzletišč (116. člen);

6. če letališča, vzletno-pristajalnih in drugih stez ali objektov za sprejem in odpremo potnikov in stvari ali drugih objektov, ki omogočajo varno vzletanje, pristajanje in postanek letal na letališču, ne projektira, gradi in rekonstruira po posebnih tehničnih predpisih in v skladu s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi (drugi odstavek 117. člena);

7. če pred gradnjo ali rekonstrukcijo letališča ali objektov iz 117. člena tega zakona ne dobi posebnega dovoljenja zveznega upravnega organa za promet in zveze (118. člen);

8. če po končani gradnji ali rekonstrukciji letališča ali objektov iz 117. člena tega zakona ali vzletišča začne z njegovo uporabo, preden je opravljen tehnični pregled ali preden dobi odločbo o dovolitvi uporabe letališča (prvi odstavek 119. člena, prvi odstavek 121. člena in drugi odstavek 122. člena);

9. če vzletišča ne gradi ali terena zanj ne uredi po posebnih tehničnih predpisih (prvi odstavek 122. člena);

10. če manevrske površine ali ploščadi ali druge površine na letališču, določene za gibanje letal po zemlji, ali vzletišča in pristajališča za vodna letala ali letališča za helikopterje niso na predpisan način zaznamovani (123. člen);

11. če graditev ali postavljanje objektov ali instalacij ali naprav v območju letališča in vzletišča, vštevši objekte in naprave za kontrolo letenja, ali objektov izven območja letališča in vzletišča, ki utegnejo vplivati na varnost zračne plovbe, ali njihovo zaznamovanje niso opravljeni na predpisan način, ali če se zemljišče na letališču oziroma v njegovi bližini ne obdeluje ali ne uporablja na predpisan način (prvi in tretji odstavek 124. člena);

12. če se manevrske površine ali ploščadi, objekti, instalacije, naprave ali oprema na letališču ne vzdržujejo in ne kontrolirajo na predpisan način ali če o stanju ali nastalih spremembah, ugotovljenih med dnevnim pregledom, ne obvesti letališke kontrole letenja (prvi in tretji odstavek 128. člena);

13. če vzletišča ne vzdržuje na predpisan način ali ga uporablja v nasprotju s pogoji in načinom, ki so določeni v dovoljenju za uporabo vzletišča (129. člen);

14. če na letališču ali vzletišču ni organizirana požarna varnost v skladu s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, na javnem letališču pa služba za sprejem in odpremo letal, potnikov in stvari ter služba prve pomoči in gasilska služba oziroma če med obratovalnim časom letališča ne opravlja svojega dela na način, določen s predpisom (130. člen);

15. če Zvezne uprave za kontrolo letenja ne obvesti, da ne more oskrbeti letala z gorivom in mazivom (četrti odstavek 131. člena);

16. če ne zagotovi prostora za pregled letala in ustreznih prostorov za pregled potnikov in stvari ali če ne zagotovi tehnične opreme za pregled potniške prtljage in blaga ali če potniške prtljage in blaga ne pregleda na predpisan način (132. člen).

Z denarno kaznijo od 1.000 do 10.000 dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba v podjetju za letališke storitve ali drugi pravni osebi, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

Z denarno kaznijo od 1.000 do 10.000 dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba v organu družbenopolitične skupnosti, ki stori prekršek iz 14. točke prvega odstavka tega člena.

279. člen

Z denarno kaznijo od 3.000 do 30.000 dinarjev se kaznuje za prekršek imetnik pravice razpolaganja z letalom oziroma lastnik letala, podjetje za letališke storitve ali druga pravna oseba, če po ukazu pristojne kontrole letenja s svojim letalom ne sodeluje pri iskanju in reševanju ali če ne da na razpolago sredstev in ne sodeluje pri iskanju in reševanju (drugi odstavek 221. člena).

Z denarno kaznijo od 800 do 8.000 dinarjev se kaznuje udi odgovorna oseba v pravni osebi oziroma odgovorna oseba v organu družbenopolitične skupnosti, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

Z denarno kaznijo od 3.000 do 30.000 dinarjev se kaznuje tudi posameznik pri opravljanju samostojne dejavnosti, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

Z denarno kaznijo od 500 do 5.000 dinarjev se kaznuje tudi drug posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

280. člen

Z denarno kaznijo od 3.000 do 30.000 dinarjev za kaznuje za prekršek podjetje ali druga pravna oseba iz prvega odstavka 8. člena tega zakona, če ne organizira kontrole nad deli, pomembnimi za varnost zračne plovbe, ki jih opravlja, ali če ne zagotovi trajnega opravljanja te kontrole (prvi odstavek 8. člena).

Z denarno kaznijo od 800 do 8.000 dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba v podjetju ali drugi organizaciji, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

281. člen

Podjetje, ki izdeluje letalo, ali druga pravna oseba se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo od 3.000 do 30.000 dinarjev

1. če izdelave ali spremembe na letalu, motorju, propelerju, padalu in opremi letala ne opravlja po tehničnih predpisih za izdelavo letal in predpisih o kakovosti materiala (prvi odstavek 81. člena);

2. če opravlja izdelavo ali spremembe na letalu, motorju, propelerju, padalu in opremi letala ali tehnično kontrolo izdelave ali izdelavo tehnično-tehnološke dokumentacije za izdelavo in spremembe, ne izpolnjuje pa posebnih pogojev glede delovnih prostorov, opremljenosti s tehničnimi sredstvi za delo, strokovnega osebja za izdelavo letal ali operativno-tehničnih postopkov (prvi odstavek 82. člena);

3. če skupaj z letalom, motorjem, propelerjem, padalom in opremo letala ne izroči naročniku oziroma kupcu dokumentacije o uporabi, vzdrževanju, obnovi ali popravilu proizvoda ali ne zagotovi, da bo pravočasno in nepretrgoma obveščan o tehničnih spremembah oziroma o spremembi načina uporabe ali vzdrževanja ali o popravilih na zadevnem tipu proizvoda (84. člen);

4. če novega tipa letala, motorja, propelerja, padala in opreme letala ne da na homologacijo (85. člen);

5. če vzdržuje letalo ali opravlja tehnično kontrolo vzdrževanja letala, motorja, propelerja, padala in opreme letala ter če izdeluje tehnično-tehnološko dokumentacijo za vzdrževanje, ne izpolnjuje pa posebnih pogojev glede delovnih prostorov, opremljenosti s tehničnimi sredstvi za delo, strokovnega osebja za to delo ali operativno-tehničnih postopkov (prvi odstavek 90. člena).

Z denarno kaznijo od 800 do 8.000 dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba v podjetju ali drugi pravni osebi, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

Z denarno kaznijo od 3.000 do 30.000 dinarjev se kaznuje tudi posameznik pri opravljanju samostojne dejavnosti, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

282. člen

Podjetje, ki je imetnik pravice razpolaganja z letalom, ali uporabnik letala ali druga pravna oseba se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo od 3.000 do 30.000 dinarjev

1. če letala, motorja, propelerja, padala in opreme letala med uporabo ne pregleduje, ne preverja in ne vzdružuje v stanju, ki zagotavlja varno zračno plovbo, v skladu s tem zakonom in predpisi o vzdrževanju letal, izdanimi na podlagi tega zakona, ali če pregledov, preveritev, popravil, zamenjave in obnove na letalu, motorju, propelerju, padalu in opremi letala, preventivnega vzdrževanja letala in sprememb na letalu, motorju, propelerju, padalu in opremi letala, tehnične kontrole in kontrole kakovosti del ne opravlja v skladu s predpisi, izdanimi na podlagi tega zakona, in tehničnimi navodili proizvajalca za določen tip letala (87. člen);

2. če vzdrževanja ali tehnične kontrole letala, motorja, propelerja, padala in opreme letala ne opravlja po določenem tehničnem sistemu ali če zveznemu upravnemu organu za promet in zveze ne predloži dokaza, da so tujo osebo, ki ji je zaupano vzdrževanje letala, motorja, propelerja, padala in opreme letala, tuji letalski organi oziroma pristojna organizacija tuje države pooblastili za vzdrževanje tega tipa letala, motorja, propelerja, padala in tovrstne opreme (prvi odstavek 88. člena in prvi odstavek 89. člena);

3. če ne opravi osnovnega pregleda letala po obnovi ali popravilu večjega dela nosilne strukture ali po spremembi, ki vpliva na bistvene lastnosti letala, ali letala, ki mu je veljavnost spričevala o sposobnosti letala za plovbo potekla več kot za šest mesecev (1., 2. in 3. točka drugega odstavka 95. člena);

4. če ne opravi izrednega pregleda letala, kadar je poškodovan večji del njegove strukture, ki utegne vplivati na njegovo sposobnost za plovbo, ali če se opravičeno sumi, da letalo, ki leti, ne izpolnjuje predpisanih pogojev za varno zračno plovbo (prvi odstavek 97. člena);

5. če letalo, ki se uporablja za zračno plovbo, nima listin in knjig, predpisanih s tem zakonom, ali če med zračno plovbo v letalu niso listine in knjige, predpisane v 108. členu tega zakona, ali če listine in knjige niso v redu (prvi odstavek 106. člena in 108. člen);

6. če zveznemu upravnemu organu za promet in zveze ne izroči listin ali knjig letala, ki je izbrisano iz Jugoslovanskega letalskega registra (prvi odstavek 109. člena);

7. če izpolnjenega operativnega dnevnika letala, ki se uporablja za prevoz oseb in stvari, ne hrani v letalu, dokler ni izpolnjen naslednji operativni dnevnik, ali če operativnega dnevnika letala, ki se ne uporablja za prevoz oseb in stvari, ne hrani še tri leta od dneva, ko je bil izpolnjen (prvi in drugi odstavek 111. člena);

8. če izpolnjene potne knjige letala ne hrani še leto dni od dneva, ko je bila izpolnjena, ali če je po poteku tega roka ali v primeru izbrisa letala iz Jugoslovanskega letalskega registra ne izroči zveznemu upravnemu organu za promet in zveze ali če liste obremenitve in lege težišča ali listin s podatki o vkrcanih stvareh ne hrani še 90 dni od dneva, ko se je začel let, ali če dokumentov za pripravo leta ne hrani še 90 dni po letu (112. člen).

Z denarno kaznijo od 500 do 5.000 dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba v podjetju ali drugi pravni osebi oziroma odgovorna oseba v organu družbenopolitične skupnosti, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

Za prekršek iz prvega odstavka tega člena se kaznuje tudi posameznik pri opravljanju samostojne dejavnosti z denarno kaznijo od 3.000 do 30.000 dinarjev, drug posameznik pa z denarno kaznijo od 500 do 5.000 dinarjev.

283. člen

Podjetje ali druga pravna oseba se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo od 4.500 do 45.000 dinarjev

1. če opravlja javni prevoz v zračnem prometu, ne izpolnjuje pa predpisanih pogojev (prvi odstavek 28. člena);

2. če opravlja javni prevoz v mednarodnem zračnem prometu, ne izpolnjuje pa pogojev, predpisanih s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, ali pogojev, določenih z mednarodno pogodbo ali drugim mednarodnim aktom, ki ureja varno in redno opravljanje prevoza v mednarodnem zračnem prometu (prvi odstavek 29. člena);

3. če reda letenja ne določi v skladu s tem zakonom ali reda letenja ne spremeni po postopku, določenem za njegovo sprejetje, ali reda letenja oziroma njegovih sprememb ne objavi v predpisanem roku (31. člen);

4. če prometa ne vzdržuje redno in v redu v skladu z redom letenja (prvi odstavek 32. člena);

5. če mesečne evidence o rednosti in redu prometa ne pošlje zveznemu upravnemu organu za promet in zveze (tretji odstavek 32. člena);

6. če med veljavnostjo reda letenja ustavi zračni promet na liniji ali na njej spremeni red letenja brez vpliva višje sile ali drugih izrednih dogodkov, ki neodvisno od njegove volje onemogočajo vzdrževanje linije, ali če v teh razmerah takoj na objavi prekinitve zračnega prometa ali spremembe reda letenja (33. člen);

7. če v potniški kabini prevaža stvari v nasprotju s tehničnimi pogoji, predpisanimi za sposobnost letala za plovbo ustrezne kategorije, ali prevaža posmrtne ostanke v potniški kabini letala, v kateri je oseba, ki ni spremljevalec posmrtnih ostankov (prvi in drugi odstavek 35. člena);

8. če opravlja z letalom storitve, ki ne spadajo v prevoz oseb in stvari, nima pa za to ustrezne opreme ali strokovnega osebja ali ne izpolnjuje drugih pogojev za varno zračno plovbo, določenih s tem zakonom ali predpisi, izdanimi na njegovi podlagi (37. člen);

9. če opravlja storitve v kmetijstvu, gozdarstvu ali zdravstvu z letalom, ki ni posebno opremljeno ali za to registrirano, ali če ne izpolnjuje posebnih pogojev glede ustrezne opreme letala ali letalskega in drugega strokovnega osebja (38. člen);

10. če prevaža z letalom osebe ali stvari za lastne potrebe, ne izpolnjuje pa predpisanih pogojev (prvi odstavek 39. člena);

11. če uporablja letalo, namenjeno za športno dejavnost ali usposabljanje osebja iz 1. točke prvega odstavka 149. člena tega zakona ali za letalski taksi prevoz oziroma panoramsko letenje, ne izpolnjuje pa predpisanih pogojev za varno zračno plovbo (40. člen);

12. če letala na vpiše v Jugoslovanski letalski register (prvi odstavek 57. člena);

13. če letalo, ki je vpisano v Jugoslovanski letalski register, nima predpisanih znakov jugoslovanske državne pripadnosti in oznak registracije (prvi odstavek 70. člena);

14. če brez odobritve oziroma dovoljenja zveznega upravnega organa za promet in zveze dovoli tujemu državljanu, da je član posadke jugoslovanskega letala oziroma da upravlja jugoslovansko letalo, ki se uporablja za javni prevoz v zračnem prometu (156. člen);

15. če za vsak let oziroma del leta ne določi vodje letala (peti odstavek 157. člena).

Z denarno kaznijo od 500 do 5.000 dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba v podjetju ali drugi pravni osebi oziroma odgovorna oseba v organu družbenopolitične skupnosti, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

Z denarno kaznijo od 4.500 do 45.000 dinarjev se kaznuje tudi posameznik pri opravljanju samostojne dejavnosti, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

Z denarno kaznijo od 500 do 5.000 dinarjev se kaznuje tudi drug posameznik, ki stori prekršek iz 7., 8., 11., 12., 13. in 14. točke prvega odstavka tega člena.

284. člen

Podjetje, ki je imetnik pravice razpolaganja z letališčem, ali drugo podjetje se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo od 2.000 do 20.000 dinarjev

1. če na javnem letališču ni organizirano oskrbovanje letal z gorivom in mazivom predpisane standardne kakovosti ali če podjetje, ki oskrbuje letalo z gorivom in mazivom, ne razpolaga z ustreznimi objekti, instalacijami, opremo ali strokovnim osebjem za opravljanje tega dela, ali če ne zagotovi goriva in maziva najmanj za tridnevno uporabo pri načrtovanem obsegu prometa na javnem letališču (prvi, drugi in tretji odstavek 131. člena);

2. če dovoli, da se po manevrski površini javnega letališča ali ploščadi gibajo osebe, ki ne opravljajo službenih opravil in nimajo ustreznega dovoljenja za gibanje, ali vozilo, ki ga ne uporablja oseba, ki opravlja določeno strokovno delo, ali če druga oseba, ki se giba po ploščadi na javnem letališču, da se vkrca v letalo ali izkrca iz njega, nima spremljevalca, ali če oseba in vozilo, ki se gibljeta po manevrski površini, ne vzdržujeta neprestane radijske zveze z letališko kontrolo letenja ali ne ravnata po njenem navodilu (prvi, tretji in peti odstavek 133. člena).

Z denarno kaznijo od 500 do 5.000 dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba v podjetju, ki je imetnik pravice razpolaganja z letališčem, ali v drugem podjetju, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

285. člen

Podjetje ali druga pravna ali fizična oseba, katere osebje in sredstva oziroma delo so pod inšpekcijskim nadzorstvom, se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo od 2.000 do 20.000 dinarjev

1. če inšpektorju ne omogoči inšpekcijskega nadzorstva, ali če takoj ne pošlje zahtevanih podatkov in gradiva, potrebnih za inšpekcijsko nadzorstvo (242. člen);

2. če ne ravna po izdanem ukazu ali izrečeni prepovedi inšpektorja (248. člen).

Z denarno kaznijo od 300 do 3.000 dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba v podjetju ali drugi pravni osebi oziroma odgovorna oseba v organu družbenopolitične skupnosti, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

286. člen

Z denarno kaznijo od 2.000 do 20.000 dinarjev se kaznuje za prekršek podjetje ali druga pravna oseba iz prvega odstavka 139. člena tega zakona, če ne predpiše navodila za delo, uporabo in vzdrževanje sredstev, naprav, opreme in objektov, pomembnih za varnost zračne plovbe, ali če s svojim splošnim aktom natančneje ne določi odgovornosti delavcev, ki se po tem zakonu štejejo za letalsko drugo strokovno osebje (prvi in drugi odstavek 139. člena).

Z denarno kaznijo od 300 do 3.000 dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba v podjetju ali drugi pravni osebi, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

287. člen

Z denarno kaznijo od 2.000 do 20.000 dinarjev se kaznuje za prekršek podjetje ali druga pravna oseba, če inšpektorju pri inšpekcijskem nadzorstvu ne omogoči pregleda letala, letališča, vzletišča, objekta, instalacij, naprav in opreme za varnost zračne plovbe, listin, knjig ali druge dokumentacije (250. člen).

Z denarno kaznijo od 300 do 3.000 dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba v podjetju ali drugi pravni osebi oziroma odgovorna oseba v organu družbenopolitične skupnosti, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

Z denarno kaznijo od 2.000 do 20.000 dinarjev se kaznuje tudi posameznik pri opravljanju samostojne dejavnosti, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

288. člen

Z denarno kaznijo od 3.000 do 30.000 dinarjev se kaznuje za prekršek podjetje ali druga pravna oseba, če opravlja svoje delo tako, da ne omogoča vzdrževanje prometa redno in v redu (drugi odstavek 32. člena).

Z denarno kaznijo od 300 do 3.000 dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba v podjetju ali drugi pravni osebi ali v organu družbenopolitične skupnosti, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

289. člen

Z denarno kaznijo od 2.000 do 20.000 dinarjev se kaznuje za prekršek imetnik pravice razpolaganja z letalom oziroma lastnik letala, ki je imelo nesrečo, če odstrani letalo, preden dobi soglasje pristojnega organa, ali če po končani preiskavi nesreče na kraju samem ne ukrene vsega, da odstrani poškodovano ali uničeno letalo (prvi in četrti odstavek 226. člena).

Z denarno kaznijo od 500 do 5.000 dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba v pravni osebi oziroma odgovorna oseba družbenopolitični skupnosti, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

Z denarno kaznijo od 2.000 do 20.000 dinarjev se kaznuje tudi posameznik pri opravljanju samostojne dejavnosti, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

Z denarno kaznijo od 500 do 5.000 dinarjev se kaznuje tudi drug posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

290. člen

Z denarno kaznijo od 2.000 do 20.000 dinarjev se kaznuje za prekršek podjetje za letališke storitve ali druga organizacija, ki uporablja letališče ali vzletišče, če pri zveznem upravnem organu za promet in zveze v predpisanem roku ne vloži zahteve za spremembo namena, tehničnih lastnosti, razreda ali kategorija letališča ali vzletišča ali če o planirani spremembi namena ali kategorije ali planiranih delih večjega obsega v predpisanem roku ne obvesti zveznega upravnega organa za ljudsko obrambo in Zvezne uprave za kontrolo letenja (51. in 53. člen ter prvi odstavek 54. člena).

Z denarno kaznijo od 500 do 5.000 dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba v podjetju za letališke storitve ali drugi organizaciji, ki uporablja letališče, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

291. člen

Vodja letala ali druga oseba, ki je upravljala ali sodelovala pri upravljanju letala, se kaznuje z denarno kaznijo od 800 do 8.000 dinarjev

1. če med letom iz letala meče predmete (prvi odstavek 16. člena);

2. če na zahtevo pooblaščenih oseb ne pokaže listin in knjige letala (tretji odstavek 108. člena);

3. če osebno ali po članih posadke ne poskrbi, da se vsi potniki pred vzletanjem oziroma po vzletu seznanijo, kako moraju ravnati v nevarnosti ter kje je varnostna oprema in kako se uporablja ob nevarnosti, ali če ne poskrbi, da so potniki pred vzletanjem in pri pristajanju letala in med letom, če je vzburkan zračni prostor, privezani z varnostnimi pasovi, ali če ne poskrbi, da se uporabljajo predpisani varnostni ukrepi ter da vsi člani posadke in potniki ob nevarnosti izpolnjujejo njegova navodila in ukaze (158. člen);

4. če pred vzletanjem letala ne preveri, ali sta posadka in letalo pripravljena in sposobna za varno zračno plovbo in ali so vse predpisane listine ali knjige v letalu, ali če pred vzletanjem letala ne preveri, ali sta v listi obremenitve in lege težišča letala pravilno izračunani teža in lega težišča letala oziroma ali je listo obremenitve in lege težišča overila pooblaščena oseba, ali če te liste ne overi s svojim podpisom (160. člen);

5. če zaradi varnosti zračne plovbe in vzdrževanja reda v letalu ne nastopi s potrebnimi ukrepi proti vsakomur, ki ogroža varnost ali krši red in disciplino v letalu (161. člen);

6. če ne izvaja ukrepov iz 165. člena tega zakona;

7. če v jugoslovanskem zračnem prostoru ne leti na predpisan način ali če ne leti po ukazih, dovoljenjih, navodilih in obvestilih pristojne kontrole letenja (prvi odstavek 183. člena);

8. če radijskih zvez s pristojno kontrolo letenja ne vzpostavlja in vzdržuje na predpisan način (196. člen);

9. če v primeru nevarnega približevanje letala oviri na manevrskih površinah ali drugemu letalu ne ukrene vsega, da se odvrne nevarnost trčenja (214. člen);

10. če na zahtevo Zvezne uprave za kontrolo letenja s svojim letalom ne sodeluje pri iskanju in reševanju (prvi odstavek 221. člena).

292. člen

Kontrolor letenja ali pomočnik kontrolorja letenja se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo od 500 do 5.000 dinarjev

1. če letala, ki se približuje ali leti skozi prepovedano ali pogojno prepovedano cono, s predpisanimi ukrepi ne vrne na smer leta, določeno z odobrenim načrtom leta, ali če ne ukrepa po predpisih za prisilno pristajanje letala, kadar vodja letala ne ravna po ukazu pristojne kontrole letenja (četrti in peti odstavek 13. člena);

2. če brez dovoljenja neposrednega vodje zapusti delovno mesto, na katero je razporejen, ali odide iz službenega prostora, v katerem opravlja delo (169. člen);

3. če o vsakem ogrožanju varnosti zračne plovbe ali o izrednem dogodku v zvezi s kontrolo letenja nemudoma ne obvesti svojega neposrednega vodjo (170. člen);

4. če kontrole letenja ne opravlja na način, predpisan s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi (drugi odstavek 183. člena);

5. če dovoli vzletanje ali pristajanje v času, ko javno letališče ali letališče ne obratuje (prvi odstavek 191. člena);

6. če ne prepove vzletanja letala z letališča ali pristajanja na letališču ali če o tem nemudoma ne obvesti Zveznega letalskega inšpektorata, če je stanje na manevrskih površinah tako, da ne omogoča varnega vzletanja ali pristajanja, ali če niso izpolnjeni drugi predpisani pogoji za varno vzletanje in pristajanje letala, razen če je letalo v nevarnosti, ali če zve, da ima letalo okvaro ali da ni brezhibno, in na to ne opozori vodje letala, ali če je letalo v nevarnosti in njegovemu vodji ne da potrebne pomoči, ali če ne ukrepa ali če ne ukaže službam na letališču, da storijo vse, kar je potrebno za njegovo varno pristajanje (192. člen);

7. če zoper vodjo letala, ki pri letu ogroža varnost zračne plovbe, ne ukrene vsega, da se odvrne nevarnost, povzročena s takim letom (193. člen);

8. če pri kontroli letenja v zračnem prometu na določenih zračnih poteh ne uporablja standardnih mednarodnih izrazov v angleškem jeziku ali če pri kontroli letenja izven določenih zračnih poti ne uporablja predpisanih izrazov v srbskohrvatskem ali angleškem jeziku (drugi in tretji odstavek 196. člena);

9. če v primeru nevarnega približevanja letala oviri ali drugemu letalu ne ukrene vsega, da se odvrne nevarnost trčenja (214. člen);

10. če ne pomaga letalu, ki je v nevarnosti (prvi odstavek 218. člena).

Z denarno kaznijo od 500 do 5.000 dinarjev se kaznuje tudi delavec tehnološke priprave kontrole letenja, ki stori prekršek iz 2. točke prvega odstavka tega člena.

293. člen

Odgovorna oseba v območni organizacijski enoti kontrole letenja se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo od 500 do 5.000 dinarjev

1. če kontrolor letenja opravlja določeno strokovno delo, nima pa predpisane strokovne izobrazbe ali ni strokovno usposobljen ali ne izpolnjuje posebnih zdravstvenih ali drugih pogojev ali nima dovoljenja za opravljanje določenega strokovnega dela ali v dovoljenju nima vpisanega pooblastila za opravljanje posebnega strokovnega dela (prvi odstavek 136. člena);

2. če se v predpisanem roku na način, običajen v zračni plovbi, ne objavi začasna prepoved ali omejitev letenja v določenem delu zračnega prostora ali na določenem letališču (184. člen);

3. če se za tehnična sredstva, opremo in naprave za kontrolo letenja ne zagotovijo tehnična dokumentacija, navodilo proizvajalca za uporabo, nadomestno energetsko napajanje in kalibriranje (tretji odstavek 200. člena);

4. če se tehnično sredstvo, oprema ali naprava, ki se uporablja za kontrolo letenja, ne vzdržuje na predpisan način in v stanju, ki omogoča varno in redno zračno plovbo (201. člen);

5. če se tehnično sredstvo, oprema ali naprava za kontrolo letenja postavi ali vzdružuje tako, da okvara kakega tehničnega sredstva ali naprave onemogoča varno in redno delovanje sistema kontrole letenja (202. člen);

6. če se okvara ali prenehanje delovanja določenega tehničnega sredstva, opreme ali naprave nemudoma ne objavi na način, običajen v zračni plovbi, ali če se tehnično sredstvo, oprema ali naprava takoj ne usposobi (203. člen);

7. če se objekti, tehnična sredstva, oprema in naprave za kontrolo letenja ne zavarujejo pred poškodbami ali uničenjem (205. člen);

8. če se za tehnična sredstva, opremo in naprave za meteorološko varnost zračne plovbe ne zagotovijo tehnična dokumentacija, navodilo proizvajalca za uporabo, umerjanje in nadomestno energetsko napajanje (drugi odstavek 209. člena);

9. če se podatki o novih montiranih tehničnih sredstvih, opremi in napravah za meteorološko varnost zračne plovbe ne objavijo na način, običajen v zračni plovbi (tretji odstavek 209. člena);

10. če se objekti, tehnična sredstva, oprema in naprave za meteorološko varnost zračne plovbe ne zavarujejo pred poškodbami in uničenjem (211. člen);

11. če se tehnična sredstva, oprema in naprave ter objekti za meteorološko varnost zračne plovbe ne vzdružejo na predpisan način in v stanju, ki omogoča varno zračno plovbo (212. člen);

12. če komisiji za varnost ne vloži prijave o ogrožanju letala (tretji odstavek 213. člena).

294. člen

Član posadke letala se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo od 500 do 5.000 dinarjev

1. če v primeru nevarnosti ne opravlja del, ki mu jih ukaže vodja letala (drugi odstavek 152. člena);

2. če zapusti svoje delovno mesto v letalu ali odide iz letala brez dovoljenja vodje letala ali če takoj ne obvesti vodjo letala o vsakem izrednem dogodku v zvezi z letalom ter osebami in stvarmi v letalu (153. in 154. člen);

3. če v primeru nevarnosti ali letalske nesreče ne ukrene vsega, kar je potrebno za reševanje oseb in stvari iz letala ter samega letala (155. člen).

295. člen

Z denarno kaznijo od 500 do 5.000 dinarjev se kaznuje za prekršek oseba, ki spada po tem zakonu v letalsko ali drugo strokovno osebje, če je med opravljanjem svojega dela pod vplivom alkohola, mamila ali psihoaktivnih sredstev ali če opravlja svoje delo, ko je toliko utrujena ali bolna ali je v takem duševnem in telesnem stanju, da ni sposobna za pravilno opravljanje teh del (prvi in drugi odstavek 140. člena).

296. člen

Posameznik se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo od 200 do 2.000 dinarjev

1. če na zračni poti ali v zaključnem kontroliranem območju ali v letališki coni ali nad javnim letališčem skače s padalom iz letala (19. člen);

2. če vnese hladno ali ognjeno orožje ali strelivo ali druga ekplozivna ali vnetljiva sredstva v potniško kabino letala (prvi odstavek 36. člena);

3. če se med postankom na javnem letališču ne ravna po predpisih o varnosti in redu na javnem letališču, izdanih na podlagi tega zakona (134. člen);

4. če zve za letalsko nesrečo ali nezgodo, ne obvesti pa potem nemudoma najbližjega organa za notranje zadeve ali pristojne kontrole letenja na najbližjem letališču oziroma najbližjega regionalnega centra za operativne naloge, obveščanje in alarmiranje ali zveznega upravnega organa za promet in zveze (prvi odstavek 225. člena).

297. člen

Z denarno kaznijo od 4.500 do 45.000 dinarjev se kaznuje za prekršek podjetje poštnega, telegrafskega in telefonskega prometa, če ne da prednosti zvezam, nujnim za kontrolo letenja in meteorološko varnost zračne plovbe (207. člen).

Z denarno kaznijo od 500 do 5.000 dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba v podjetju, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

298. člen

Skupaj s kaznijo za prekršek iz 291., 292., 294. in 295. člena tega zakona se lahko izreče varstveni ukrep prepovedi opravljanja dolžnosti vodje letala, opravljanja določenih strokovnih del kontrolorja letenja in pomočnika kontrolorja letenja, opravljanja določenih strokovnih del članov posadke letala ter določenih strokovnih del letalskega in drugega strokovnega osebja.

Prepoved iz prvege odstavka tega člena se izreče za dva do 12 mesecev.

Skupaj s kaznijo za prekršek iz 277. člena tega zakona se lahko vodji tujega letala izreče tudi varstveni ukrep prepovedi letenja v jugoslovanskem zračnem prostoru.

Prepoved iz tretjega odstavka tega člena se izreče za šest mesecev do treh let.

II. poglavje

ORGANI ZA VODENJE POSTOPKA ZA PREKRŠEK

299. člen

Postopek za prekršek na prvi stopnji za letalske prekrške iz tega zakona vodi in odločbo o prekršku izda komisija za prekrške v zračni plovbi pri zveznem upravnem organu za promet in zveze.

Komisijo iz prvega odstavka tega člena sestavljajo trije člani.

Predsednika in člana komisije iz prvega odstavka tega člena imenuje funkcionar, ki vodi zvezni upravni organ za promet in zveze.

300. člen

Vojaške osebe, poslane na delo v Zvezno upravo za kontrolo letenja, odgovarjajo za prekrške v zračni plovbi pred pristojnimi vojaškimi organi po vojaških predpisih.

Zakon o zračni plovbi (Uradni list SFRJ, št. 45/86) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe

»Šesti del

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

301. člen

Tisti, ki so dobili dovoljenje v skladu s predpisi, ki so veljali do uveljavitve tega zakona, imajo enake pravice kot tisti, ki so dovoljenje dobili v skladu s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi.

302. člen

Določbe 132. člena tega zakona, ki se nanašajo na zagotovitev prostorov in tehnične opreme za pregled letal, potnikov in stvari, se uporabljajo od 30. aprila 1988.

»302. člen

Določbe 132. člena tega zakona, ki se nanašajo na zagotovitev prostorov in tehnične opreme za pregled letal, potnikov in stvari, se uporabljajo od 31. decembra 1988.«;

ter vsebuje naslednjo končno določbo

»2. člen

Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SFRJ.«.

Zakon o spremembah zakona o zračni plovbi (Uradni list SFRJ, št. 80/89) vsebuje naslednjo končno določbo

»24. člen

Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SFRJ.«.

Zakon o spremembah zakona o zračni plovbi (Uradni list SFRJ, št. 29/90) vsebuje naslednjo končno določbo

»25. člen

Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SFRJ.«.

Zakon o dopolnitvi zakona o zračni plovbi (Uradni list RS, št. 58/93 ) vsebuje naslednjo končno določbo

»2. člen

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

303. člen

Svet iz 135. člena tega zakona mora biti ustanovljen v 60 dneh po uveljavitvi tega zakona.

304. člen

Določbe 208. do 212. člena tega zakona se uporabljajo od 1. januarja 1987.

305. člen

Zvezni izvršni svet in drugi zvezni organi, ki so s tem zakonom pooblaščeni za izdajo predpisov za njegovo izvrševanje, izdajo oziroma uskladijo te predpise s tem zakonom v enem letu po njegovi uveljavitvi.

306. člen

Z dnem, ko začne veljati ta zakon, neha veljati zakon o zračni plovbi (Uradni list SFRJ št. 23/78 in 20/79).

307. člen

Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SFRJ.«.

Zakon o spremembi zakona o zračni plovbi (Uradni list SFRJ, št. 24/88) spreminja 302. člen zakona tako, da se glasi