SI
Uredba o državnem prostorskem načrtu za državno cesto od priključka Slovenj Gradec
Statutory Text (1 Articles)
Na podlagi prvega odstavka 97. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21,
18/23 – ZDU-1O, 78/23 – ZUNPEOVE, 95/23 – ZIUOPZP, 23/24, 109/24, 25/25 – odl. US, 75/25 in
14/26) Vlada Republike Slovenije izdaja
Uredbo o državnem prostorskem načrtu za državno cesto od priključka Slovenj Gradec – jug do Dravograda z obvoznicami
I. POGLAVJE
SPLOŠNI DOLOČBI
1. člen
(podlaga državnega prostorskega načrta)
(1) S to uredbo se sprejme državni prostorski načrt za državno cesto od priključka Slovenj Gradec – jug do Dravograda z obvoznicami (v nadaljnjem besedilu: državni prostorski načrt).
(2) Grafični del državnega prostorskega načrta je v prostorskem informacijskem sistemu objavljen pod identifikacijsko številko 952.
(3) Državni prostorski načrt je januarja 2026 pod številko 2019-DPN/SP-004 izdelal URBIS d. o. o., Maribor.
2. člen
(vsebina)
(1) Ta uredba določa načrtovane prostorske ureditve, območje državnega prostorskega načrta, pogoje glede namembnosti posegov v prostor, njihove lege, velikosti in oblikovanja, pogoje glede križanj oziroma prestavitev gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra ter priključevanja prostorskih ureditev nanje, merila in pogoje za parcelacijo, pogoje celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, upravljanja voda, varovanja zdravja ljudi, obrambe države ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, etapnost izvedbe prostorske ureditve, druge pogoje in zahteve za izvajanje državnega prostorskega načrta, dopustna odstopanja, nadzor ter prostorske izvedbene akte, na katere ta uredba neposredno vpliva.
(2) Sestavine iz prejšnjega odstavka so grafično prikazane v državnem prostorskem načrtu, ki je skupaj z obveznimi prilogami v tiskani obliki na vpogled pri ministrstvu, pristojnem za prostor, in službah, pristojnih za urejanje prostora, v Mestni občini Slovenj Gradec in Občini Dravograd.
(3) Za ta državni prostorski načrt je bil v fazi študije variant in državnega prostorskega načrta izveden postopek celovite presoje vplivov na okolje, v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja.
(4) Oznake, navedene v od 7. do 9., od 10. do 17., 21., 22 ., 24., 27., 28., 32., 36., 37., 39., 40. in 45. členu te uredbe, so oznake objektov in ureditev iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta.
(5) Oznake, navedene v 28., 29. in 30. členu te uredbe, so oznake objektov in ureditev iz strokovnih podlag, ki so spremljajoče gradivo državnega prostorskega načrta.
II. POGLAVJE
NAČRTOVANE PROSTORSKE UREDITVE
3. člen
(načrtovane prostorske ureditve)
(1) S tem državnim prostorskim načrtom se načrtujejo ureditve, povezane z novogradnjo državne ceste med priključkom Slovenj Gradec – jug in Dravogradom z obvoznico (v nadaljnjem besedilu: nova državna cesta).
(2) Prostorske ureditve, ki se načrtujejo s tem državnim prostorskim načrtom, so
– štiripasovna cesta z odstavnimi nišami od priključka Slovenj Gradec – jug do meje z občino Ravne na Koroškem;
– dvopasovna navezovalna cesta med Otiškim Vrhom in zahodnim delom Dravograda;
– dvopasovna obvozna cesta po južnem in vzhodnem robu Dravograda; –spremljajoča objekta: bencinski servis in vzdrževalna baza;
– priključki Dravograd, Slovenj Gradec sever in Slovenj Gradec jug na štiripasovni cesti, nivojska križanja na navezovalni cesti in obvoznici Dravograda;
– premostitveni objekti: podvozi, nadvozi, mostovi, viadukti, prepusti;
– oporne in podporne konstrukcije;
– predori in pokriti vkopi;
– spremljajoče ureditve: rušitve objektov, ureditve obcestnega prostora, vključno z rekultivacijo zemljišč, ureditve in prestavitve vodotokov in ureditve regulacij;
– deviacije kategoriziranih cest ter nekategoriziranih cest in poti;
– naprave za odvodnjavanje in čiščenje;
– prestavitve in ureditve objektov gospodarske javne infrastrukture;
– okoljevarstveni ukrepi.
III. POGLAVJE
OBMOČJE DRŽAVNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA
4. člen
(območje državnega prostorskega načrta)
(1) Območje državnega prostorskega načrta v skladu z geodetskim načrtom obsega zemljišča ali dele zemljišč s parcelnimi številkami v naslednjih katastrskih občinah
– k. o. Dravograd (829): 1109, 1110/1, 1110/2, 1111, 1112, 1113, 1115, 1116/1, 1116/2, 1117, 1118/3, 1118/4, 1118/6, 1121/1, 1121/2, 1124, 1127/1, 1132/5, 1132/6, 1158, 1163, 1164, 1209/10, 1209/5, 1224/1, 1224/5, 1225/1, 1225/2, 1226, 1227, 1228, 1229, 1230, 1231, 1232, 1233, 1234, 1235, 1236, 1237/1, 1237/3, 1238/1, 1239, 1240, 1244/1, 1244/2, 1290/10, 1290/11, 1290/12, 1290/13, 1290/41290/6, 1290/9, 1309, 1310/2, 1311/2, 1312, 1313, 1318, 1319, 1337/15, 1338, 1347, 1348/1, 1348/10, 1348/2, 1348/3, 1348/4, 1348/5, 1348/6, 1348/8, 1348/9, 1349, 1353/1, 1353/2, 1358, 1360, 1364, 1366/1, 402/1, 403/1, 404, 407, 414, 415, 423, 424, 445, 456, 457, 459, 460/1, 460/2, 460/4, 460/5, 461, 462/1, 462/2, 463, 465, 466/1, 466/2, 467, 468, 469, 470, 471/1, 471/2, 474/1, 474/3, 476, 478/2, 485/11, 485/12, 485/2, 485/5, 485/7, 486/2, 487/2, 488, 489, 490, 491, 492, 494/1, 494/2, 495/1, 503/2, 796, 797/1, 797/2, 798/1, 798/3, 798/4, 801/1, 822/6, 822/8, 822/9, 833;
– k. o. Duh na Ojstrici (834): 659/1, 663/1, 663/2, 664, 665, 690/1, 690/12, 690/13, 690/5, 690/7, 691, 716/4, 735/1, 738, 739/1, 739/3, 739/4, 743/1, 746/2, 746/3; –k. o. Otiški Vrh I (840): 1275/13, 1275/5, 1275/8, 1276/1, 1279, 1280/1, 1285/11, 1285/12, 1285/14, 1288/1;
– k. o. Otiški Vrh II (841): *9, 103/4, 103/5, 109/6, 109/7, 110/1, 111/11, 111/12, 111/13, 111/19, 111/20, 111/9, 112/1, 112/2, 113/1, 113/2, 1156/4, 1156/6, 1157/1, 1157/2, 1169/13, 1169/5, 1197/1, 1225/3, 1288/5, 1289/19, 1289/2, 1289/21, 1289/22, 1289/23, 1289/24, 1289/5, 1291/2, 1297/1, 86/1, 86/3, 88/1, 88/2, 89/1, 89/2, 90/2, 90/3, 93/6, 93/7, 93/9, 94;
– k. o. Dobrova (842): *35/1, *36/1, *36/2, *37, *48, 102, 103/1, 373, 374, 375/1, 375/2, 375/3, 375/4, 375/5, 375/6, 376, 377, 378/1, 378/2, 379, 380, 384/1, 384/2, 384/3, 385, 386/1, 386/2, 396/1, 396/2, 397, 398/2, 411/2, 411/3, 413, 441/1, 442, 443/1, 449, 450, 451, 452/5, 454/1, 454/2, 469, 473/2, 473/3, 473/4, 473/5, 473/6, 474/1, 474/2, 474/4, 474/5, 474/6, 475/1, 475/2, 475/3, 488/3, 49/4, 49/5, 498/9, 504/4, 504/5, 505, 508/3, 508/4, 508/5, 509, 510, 521, 524, 525, 526, 53, 530, 533, 534/3, 536/2, 539, 54/3, 54/4, 54/6, 559/1, 559/2, 564, 565/1, 565/2, 565/3, 59/1, 59/2, 674, 677, 78/3, 79/1, 79/2;
– k. o. Selovec (843): *11/1, *11/2, *58, *68, *7, *8, *95, 10/19, 10/2, 10/20, 10/21, 10/22, 10/23, 10/24, 10/4, 10/44, 10/45, 10/53, 10/54, 10/58, 10/59, 10/6, 100/1, 100/2, 1004, 1006, 101, 1011, 1014, 1016, 1017/1, 1017/2, 1018, 102, 1021, 1022, 1023, 1025/2, 103/1, 103/2, 104/1, 104/2, 104/3, 104/4, 104/5, 104/6, 1044/2, 1044/3, 1045, 1046, 1047, 1048, 1050/1, 1050/2, 106, 1065/5, 1067/1, 1067/2, 1068, 1069, 107, 1072, 108, 1087/10, 1087/11, 1087/12, 1087/13, 1087/18, 1087/19, 1087/2, 1087/20, 1087/21, 1087/26, 1087/27, 1087/29, 1087/30, 1087/31, 1087/34, 1087/5, 1087/6, 1087/8, 1087/9, 1089/11, 1089/15, 1089/2, 1089/26, 1089/9, 109, 1090, 1091, 1098, 1099/12, 1099/13, 110/1, 110/2, 111, 1115, 1118, 112, 1120/1, 113/1, 113/2, 114/10, 114/11, 114/12, 114/13, 114/14, 114/15, 114/16, 114/17, 114/18, 114/19, 114/2, 114/3, 114/4, 114/5, 114/8, 114/9, 115/1, 115/2, 115/3, 118, 119, 120, 121, 122, 124, 126, 127, 128, 130, 133, 14/12, 159, 160, 206, 207, 210, 211, 214, 215, 220/1, 27/5, 27/6, 27/7, 27/8, 28/10, 28/11, 28/12, 28/13, 28/14, 28/4, 28/7, 28/8, 28/9, 29/12, 29/3, 29/7, 29/8, 29/9, 30, 31/10, 31/11, 31/12, 31/13, 31/14, 31/15, 31/2, 31/3, 31/4, 31/6, 31/7, 31/8, 32/1, 32/10, 32/11, 32/14, 32/15, 32/4, 32/7, 32/8, 32/9, 34, 4/1, 45, 47, 48/1, 48/2, 5/1, 5/2, 51, 52, 53, 62/1, 62/2, 63/2, 64/1, 67, 68/1, 68/2, 69, 7/1, 7/2, 7/4, 70/1, 70/3, 71, 73/2, 73/3, 73/4, 77/1, 77/2, 79/1, 79/11, 79/3, 79/4, 79/6, 79/7, 8/1, 81/2, 83/1, 83/2, 84/1, 84/2, 84/3, 84/4, 84/6, 84/7, 84/8, 9/2, 9/3, 9/4, 9/5, 90/12, 92/1, 93/1, 95/2, 96/2, 99;
– k. o. Šentjanž pri Dravogradu (844): 136/10, 138/10, 141/7, 142/1, 143, 144, 145, 146, 148, 150, 154/2, 155/10, 155/11, 155/12, 155/15, 155/18, 155/2, 155/4, 155/5, 155/7, 155/8, 156/3, 156/4, 156/5, 156/6, 156/7, 156/8, 158/2, 158/3, 158/5, 158/6, 158/7, 159/1, 159/2, 160/2, 160/3, 160/4, 160/5, 174/1, 174/2, 179, 184/2, 184/4, 186, 194/11, 194/12, 194/13, 194/7, 194/8, 194/9, 198/7, 199/1, 199/5, 200/10, 200/11, 200/12, 200/13, 200/2, 200/4, 200/5, 200/7, 200/8, 200/9, 201, 202, 203/1, 203/2, 204/6, 204/7, 206/1, 206/2, 206/5, 206/6, 207, 208/1, 208/2, 209/3, 210/1, 221, 222, 242/1, 242/2, 242/3, 242/4, 243, 244, 245/4, 245/5, 250/1, 251, 312/1, 317/20, 318/1, 329, 330, 331, 332, 333, 334/1, 334/2, 354/1, 354/3, 355/1, 355/2, 355/5, 356, 364, 365/1, 365/2, 392/5, 397/1, 412, 429/3, 432/1, 433, 434/10, 434/11, 434/12, 434/13, 434/2, 434/5, 434/6, 434/7, 434/8, 434/9, 438/1, 438/2, 441/3, 442, 443, 590, 591/1, 592/1, 592/2, 593/6, 595/1, 595/11, 595/14, 595/21, 596, 597/1, 599/1, 600, 601/1, 601/2, 602/3, 602/4, 602/5, 602/6, 605/3, 605/5, 605/6, 606, 607, 619, 621, 663/9, 665/1, 665/2, 666, 675/1, 675/4, 675/5, 68/1, 680, 681, 683/3, 685, 686, 688/1, 688/3, 689, 69/1, 690, 692, 693, 695, 696/1, 697/1, 699, 701, 702, 706/2, 706/3, 707, 708/1, 708/2, 709, 711, 712, 713/1, 713/3, 714, 715, 716/2, 718/1, 718/2, 719, 72/1, 72/3, 72/4, 72/6, 720, 727/1, 728, 729, 73/1, 73/3, 73/5, 730, 731, 732/1, 733/1, 733/3, 733/4, 733/5, 735/1, 737/1, 737/3, 737/4, 741, 744/1, 744/3, 746/3, 746/6, 747/1, 747/10, 747/11, 747/9, 751/4, 759/2, 762/1, 770/1, 770/4, 770/5, 772, 773/1, 773/2, 774/14, 774/2, 774/28, 774/45, 774/53, 774/59, 774/60, 777/1, 779, 780, 781/65, 781/66, 781/82, 781/89, 790/1, 792, 803;
– k. o. Pameče (845): 1331/113, 1331/173, 1331/177, 1331/178, 1331/181, 1331/182, 1331/184, 1331/187, 1331/189, 1331/36, 1331/46, 1331/48, 1331/50, 1331/61, 1331/87, 1504/11, 1504/8, 1505/7, 1505/8;
– k. o. Gradišče (846): *141, *146/2, *146/3, *158, *178, *212, 10/1, 11/10, 11/11, 11/2, 11/5, 11/6, 11/7, 11/8, 11/9, 124, 13/4, 13/5, 13/6, 137/2, 138/2, 138/4, 14/1, 14/3, 14/4, 1526/1, 1526/10, 1526/2, 1526/3, 1526/6, 1526/7, 1526/8, 1526/9, 1527/1, 1528/10, 1528/11, 1528/15, 1528/16, 1528/17, 1528/18, 1528/2, 1528/3, 1528/4, 1528/5, 1528/6, 1528/7, 1528/8, 1528/9, 1573/14, 1573/15, 1573/3, 1573/4, 1577/16, 1577/4, 1577/5, 1624, 1625, 1628, 1631/2, 1631/6, 1631/7, 17/1, 17/2, 1721/1, 1721/2, 1721/3, 1722/4, 1723/43, 1723/46, 1723/47, 1742, 1753/1, 1754/2, 1754/3, 1754/7, 1754/8, 1762/1, 1762/2, 18, 19, 2, 20/2, 20/3, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 29, 3/2, 3/3, 3/4, 30, 31, 32, 33/1, 33/2, 33/3, 34, 35/1, 35/2, 37/1, 37/2, 39/2, 39/3, 39/4, 40, 41, 42, 43/1, 43/2, 44, 45/1, 45/2, 46, 47, 49, 5, 50/2, 51/1, 51/2, 51/4, 51/6, 51/7, 53, 54, 57, 6/1, 6/2, 7/1, 743/3, 743/4, 747/1, 748, 752/2, 753/2, 755/1, 755/2, 756, 757/3, 757/5, 759/1, 759/4, 759/5, 759/6, 759/7, 761/1, 762/14, 765, 766/2, 766/5, 767/2, 767/5, 767/8, 767/9, 769/3, 769/4, 770/2, 771/3, 771/4, 809/3, 809/4, 820/14, 828/10, 828/2, 828/3, 828/4,
828/6, 828/7, 828/8, 828/9, 9/1;
– k. o. Vrhe (847): 1005/1, 1005/2, 1005/3, 1006/1, 1006/2, 1007/4, 1007/5, 1007/6, 1007/7, 1010, 1011, 1012/1, 1012/2, 1013/1, 1013/3, 1014/1, 1014/2, 1015, 1016, 1017/1, 1017/2, 1017/3, 1017/4, 1017/5, 1018, 1019/1, 1019/3, 1019/4, 1019/5, 1020, 1021, 1022, 1023, 1024, 1026, 1027, 1029, 1031/1, 1034/1, 1034/2, 1618/2, 1618/3, 1618/4, 1618/5, 1639/4, 1645/11, 1645/13, 1645/16, 1645/17, 1645/18, 1645/19, 1645/2, 1645/20, 1645/21, 1645/22, 1645/23, 1645/25, 1645/26, 1645/27, 1645/28, 1645/29, 1645/30, 1645/4, 1645/6, 1645/8, 1645/9, 1650, 1651, 1652/10, 1652/11, 1652/2, 1652/3, 1652/4, 1652/7, 1652/8, 1652/9, 1659/4, 1659/5, 1659/6, 1659/7, 1659/8, 1659/9, 759/1, 759/2, 763/18, 763/19, 763/20, 766/17, 766/18, 766/7, 767/2, 769/1, 769/10, 769/3, 769/5, 769/6, 769/7, 769/8, 769/9, 770, 772/1, 772/10, 772/11, 772/12, 772/13, 772/14, 772/7, 772/8, 772/9, 773, 774/1, 774/2, 774/4, 774/5, 774/6, 774/7, 774/8, 802/1, 805/1, 805/2, 805/4, 805/5, 805/6, 806, 808, 809, 810, 811, 812/1, 812/2, 812/3, 813/1, 813/2, 813/3, 815/1, 815/10, 815/2, 815/3, 815/4, 815/5, 815/6, 815/7, 815/8, 815/9, 826/1, 826/3, 826/4, 828, 829, 830/2, 830/3, 830/4, 830/5, 830/6, 834, 836, 837, 838/1, 838/2, 839, 840, 842, 843, 849, 850, 851, 852, 857/1, 857/8, 857/9;
– k. o. Slovenj Gradec (850): 9/1, 1004/14, 1068/3;
– k. o. Legen (851): 100/2, 100/3, 129/10, 129/11, 129/12, 129/13, 129/14, 129/15, 129/16, 129/17, 129/18, 129/19, 129/20, 129/21, 129/22, 129/23, 129/24, 129/3, 130/6, 130/7, 130/8, 133/3, 133/4, 133/6, 133/7, 133/8, 135/2, 135/3, 1364/2, 1364/8, 1364/9, 1368/11, 1368/12, 1368/13, 1368/21, 1374/16, 1374/17, 1374/2, 1374/6, 1379/4, 138/18, 138/19, 138/20, 138/34, 138/37, 138/42, 138/43, 138/44, 138/45, 138/7, 138/8, 138/9, 1384/2, 1399/11, 158/113, 158/17, 158/51, 158/53, 158/54, 158/55, 158/56, 158/57, 158/58, 158/59, 158/60, 158/61, 158/62, 158/63, 158/64, 158/65, 158/66, 158/67, 158/68, 158/69, 158/70, 158/71, 158/72, 159/19, 159/2, 159/4, 160/1, 160/2, 162/2, 162/9, 166/3, 166/5, 166/6, 166/7, 168/2, 168/3, 169/2, 170, 173/1, 173/2, 178/1, 95/80, 95/81, 96/11, 96/14, 96/17, 96/18, 96/2, 96/4, 96/40, 96/42, 96/43, 96/44, 96/45, 96/46, 96/47, 96/48, 96/49, 96/74, 96/75, 96/76, 96/77, 96/78, 96/79, 96/8, 96/9, 97/1, 97/4, 97/82, 98/3, 98/4;
– k. o. Šmartno pri Slovenj Gradcu (853): *135, 1055/4, 1058/1, 1058/2, 1060/1, 1060/2, 1061/2, 1061/3, 1061/5, 1061/6, 1065, 1067, 1071/2, 1071/3, 1071/4, 1071/6, 1072, 1101/14, 1102/1, 1102/14, 1102/2, 1102/7, 1102/8, 1104/3, 1104/4, 1104/6, 1104/7, 1105/2, 1105/3, 1120/12, 1120/13, 1121/1, 1121/10, 1121/11, 1121/21, 1121/3, 1121/4, 1121/7, 1121/8, 1121/9, 1124/5, 1124/6, 1130/1, 1133, 1135/1, 1135/12, 1135/13, 1135/21, 1135/23, 1135/24, 1135/25, 1135/26, 1156, 733/1, 734/1, 734/2, 734/4, 735/1, 735/2, 740/1, 740/2, 740/3, 741/4, 741/5, 741/6, 741/7, 742/1, 742/2, 743/1, 743/4, 765/1, 766/3, 766/4, 766/5, 769, 770/2, 770/3, 770/4, 770/5, 772/2, 772/3, 772/4, 774/1, 774/2, 782/1, 782/5, 782/6, 782/7, 782/8, 792/2, 794, 798/1, 798/2, 799, 800/2, 800/3, 801/4, 804/2, 805, 808/1, 808/2, 808/3, 810/1, 810/3, 810/4, 810/5, 813, 816/1, 816/2, 816/3, 816/4, 817/3, 817/4, 817/5, 820, 822/1, 822/2, 824/1, 824/4, 826/2, 826/3, 826/4, 828, 832/10, 832/18, 832/24, 832/28, 832/29, 837/12, 837/23, 837/24, 863/10, 863/11, 863/12, 863/13, 863/8, 863/9, 864/1, 864/2, 865/1, 865/10, 865/2, 865/4, 865/9, 866, 867/10, 867/11, 867/12, 867/13, 867/14, 867/15, 867/2, 867/3, 867/7, 867/8, 867/9, 870, 872, 875, 879/1, 879/2, 879/3, 879/4, 879/5, 880/1, 880/2, 883/2, 883/3, 883/4, 883/5, 884/1, 884/2, 885/1, 885/2, 890, 933/2, 934, 936/1, 937, 942/1, 942/2, 942/3, 943/1, 943/2, 943/3, 956/1, 957/4, 958/2;
– k. o. Podgorje (854): 2869/3, 2869/4, 2869/8, 2869/9, 597/8, 600/2, 600/3, 600/5, 600/6, 601/3, 601/4, 601/6, 601/7, 601/8, 604/10, 604/11, 604/5, 604/6, 604/7, 604/9, 721/14, 721/7, 722/16, 722/19, 722/20, 722/21, 722/22, 722/23, 722/6, 722/8, 723, 724, 725/1, 725/2, 725/3, 725/4, 725/5.
(2) Ureditve, navedene v 3. členu te uredbe, obsegajo tudi območja predorskih cevi pod zemljišči ali deli zemljišč s parcelnimi številkami v naslednjih katastrskih občinah
– k. o. Dravograd (829): 1111, 1114, 1115, 1116/1, 1116/2, 1124, 1127/1, 1132/5, 1132/6,
– k. o. Otiški Vrh II (841): 1168/1, 1198, 1200/4, 1225/1, 1225/3, 1227/3, 1229/1, 1229/10, 1229/8, 1230/1, 1231/1, 1231/3, 1231/4, 1232/11, 1232/6, 1233/1, 1235, 1282/3, 1289/23, 1291/2, 173/1;
–k. o. Dobrova (842): *108, 536/2, 54/3, 55/1, 55/2, 55/3, 78/2, 78/3, 79/1, 79/2;
– k. o. Gradišče (846): 809/3, 809/4, 812, 813, 820/14, 820/4, 820/5, 1575/1.
(3) Območje državnega prostorskega načrta za rekonstrukcije, rušitve in izgradnjo gospodarske javne infrastrukture v skladu z geodetskim načrtom obsega tudi zemljišča ali dele zemljišč s parcelnimi številkami v naslednjih katastrskih občinah
– k. o. Dravograd (829): 1115, 1116/1, 1116/2, 1118/3, 1118/6, 1120/1, 1127/1, 1209/10, 1209/5, 1230, 1231, 1232, 1246/1, 1250, 1256/3, 1287/1, 1288/6, 1290/4, 1309, 1312, 1319, 1338, 1347, 1348/1, 1348/3, 1348/6, 1348/7, 1353/1, 1358, 1364, 1366/1, 445, 455, 456, 457, 458, 459, 460/1, 461, 464/1, 464/2, 466/1, 467, 468, 470, 471/1, 471/2, 472, 474/1, 474/3, 474/4, 478/2, 485/11, 485/12, 485/5, 485/6, 485/7, 486/3, 486/5, 486/8, 488, 490, 494/1, 495/1, 503/1, 503/2, 503/3, 822/8, 833;
– k. o. Duh na Ojstrici (834): 735/1, 738, 743/1;
– k. o. Otiški Vrh I (840): 1288/1, 212/1;
– k. o. Otiški Vrh II (841): 1168/1, 1169/5, 1198, 1200/4, 1225/1, 1225/3, 1227/3, 1229/1, 1229/10, 1231/1, 1231/3, 1231/4, 1232/11, 1232/6, 1233/1, 1235, 1282/3, 1288/5, 173/1;
– k. o. Dobrova (842): 102, 103/2, 104, 107, 123, 125/1, 126/1, 126/2, 127, 130, 138, 139, 140, 141, 370, 377, 378/1, 378/2, 380, 392, 427/5, 427/7, 428/6, 429/9, 434, 446/2, 448/6, 448/9, 449, 450, 451, 452/5, 454/1, 455/1, 463, 464, 473/3, 473/5, 473/6, 474/2, 498/10, 498/9, 518, 519/1, 519/4, 519/5, 519/6, 531, 534/3, 536/2, 539, 54/3, 54/4, 54/5, 54/6, 543/9, 55/1, 55/2, 559/1, 559/2, 565/1, 674, 675/5, 675/9, 78/2, 78/3, 79/1, 79/2, 92;
– k. o. Selovec (843): 10/19, 10/2, 10/45, 10/6, 1065/5, 1067/2, 1068, 1087/14, 1087/18, 1087/20, 1087/21, 1087/22, 1087/23, 1087/24, 1089/12, 1089/26, 1090, 1098, 110/1, 111, 1118, 1120/1, 114/18, 127, 206, 207, 210, 211, 214, 28/7, 29/3, 31/3, 31/6, 32/1, 32/12, 32/6, 32/7, 32/9, 53, 55, 56, 57, 62/1, 63/1, 67, 68/1, 68/2, 7/1, 7/5, 70/1, 71, 77/1, 77/3, 8/1, 81/3, 84/1, 84/9, 9/3, 9/4, 90/12;
– k. o. Šentjanž pri Dravogradu (844): 135/4, 135/5, 135/6, 136/10, 138/10, 138/15, 141/1, 141/7, 142/1, 142/2, 144, 151, 156/13, 156/3, 158/2, 158/5, 160/2, 161/2, 163, 164/1, 173/4, 174/1, 174/2, 179, 180, 184/4, 194/11, 194/12, 194/9, 195/6, 196/2, 204/2, 210/1, 211/3, 211/5, 212/3, 212/4, 212/5, 213/1, 214, 215/3, 235, 262/1, 262/2, 263, 264, 317/20, 432/1, 433, 434/5, 434/6, 442, 594/1, 594/2, 594/3, 681, 701, 706/2, 706/3, 719, 72/1, 72/3, 720, 725/3, 727/1, 727/2, 728, 737/4, 746/3, 746/6, 747/10, 747/11, 747/13, 751/4, 759/1, 759/2, 761/17, 761/6, 762/1, 762/7, 774/59, 774/60, 781/43, 781/64, 781/66, 781/67, 781/68, 781/89;
– k. o. Pameče (845): 1439, 767/18, 767/2, 769/11, 773, 774, 780, 781/1, 791, 792, 795, 797/2, 798/2, 835/1, 836, 837;
– k. o. Gradišče (846): *146/2, 11/6, 11/7, 121, 123, 124, 13/6, 137/1, 137/2, 137/4, 138/4, 1526/2, 1527/1, 1528/1, 1528/11, 1528/20, 1528/21, 1528/4, 1529/15, 1529/2, 1575/1, 1577/16, 1625, 1628, 1631/2, 1714/1, 1718/9, 1727/21, 1727/23, 1727/27, 1727/43, 1727/44, 1727/49, 1727/65, 1727/70, 1732, 1742, 49, 50/1, 51/1, 54, 56, 57, 58, 63/2, 63/3, 65/1, 65/2, 65/3, 66/1, 67/1, 7/1, 7/5, 7/6, 7/7, 743/3, 752/2, 753/1, 756, 757/5, 759/1, 759/2, 789, 791, 792/2, 792/4, 796, 799/1, 799/2, 802, 803/5, 809/2, 809/3, 809/4, 812, 813, 820/14, 820/4, 820/5;
– k. o. Vrhe (847): 1005/2, 1005/3, 1007/4, 1011, 1012/1, 1012/2, 1014/1, 1032, 1619/1, 1639/4, 774/2, 852, 857/1, 857/4, 857/6;
– k. o. Slovenj Gradec (850): 1011, 1041/2, 65/5, 67/3;
– k. o. Legen (851): 100/3, 129/10, 129/13, 129/21, 129/3, 133/2, 133/3, 135/2, 135/3, 1368/21, 1374/16, 1374/2, 1374/9, 138/14, 138/37, 138/4, 138/40, 138/43, 138/44, 138/45, 138/9, 1399/8, 1402, 158/103, 158/105, 158/107, 158/109, 158/110, 158/19, 158/46, 158/69, 158/7, 158/71, 158/9, 158/95, 158/97, 159/114, 159/5, 95/63, 95/66, 95/80, 96/1, 96/16, 96/18, 96/2, 96/4, 96/41, 96/78, 98/3, 98/6;
– k. o. Šmartno pri Slovenj Gradcu (853): 1050/1, 1050/3, 1057, 1058/1, 1060/1, 1061/2, 1062/10, 1062/9, 1121/1, 1121/21, 1130/1, 1135/1, 1156, 799, 800/3, 800/4, 804/2, 805, 808/2, 810/3, 816/1, 821/1, 822/1, 822/2, 824/1, 824/4, 825, 828, 832/18, 832/22, 832/24, 832/28, 837/12, 837/21, 863/10, 863/12, 863/8, 864/1, 865/1, 865/4, 865/7, 865/9, 880/1, 956/1.
(4) Območje državnega prostorskega načrta je določeno s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos novih mej parcel v naravo. Koordinate tehničnih elementov so priložene prikazu območja državnega prostorskega načrta z načrtom parcel.
5. člen
(raba zemljišč)
(1) Na območju državnega prostorskega načrta so zemljišča glede na zasedbo opredeljena kot
a) zemljišča izključne rabe, ki predstavljajo zemljišča na območju prostorskih ureditev, povezanih z izgradnjo državne ceste, kjer sta dovoljena le gradnja in vzdrževanje cest in s tem povezanih drugih ureditev, na katerih se opredeli namenska raba za prometno infrastrukturo; namenska
raba se opredeli za prometno infrastrukturo;
b) zemljišča omejene rabe, kjer se ohrani obstoječa namenska raba in določijo morebitni dodatni ali spremenjeni prostorski izvedbeni pogoji
– zemljišča na območju prestavitev gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra ter zemljišča rekultivacij, na katerih se po izvedenih posegih vzpostavi prejšnje stanje, upoštevajo pa se pogoji omejene rabe, ki veljajo glede na vrsto gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra;
– zemljišča na območju nad predorskimi cevmi;
– zemljišča na območjih zdajšnjih in preurejenih vodotokov, kjer so dovoljeni ukrepi za urejanje voda.
(2) Na območju omejene rabe nad predori so kmetijska in gozdna zemljišča, zelene površine, stanovanjska območja ter območja prometnih površin. Na območjih omejene rabe zaradi preureditve gospodarske javne infrastrukture so poleg navedenega proizvodna območja, območja energetske infrastrukture, centralnih dejavnosti, celinskih voda in razpršene poselitve.
(3) Pogoji za ureditve na zemljiščih omejene rabe so navedeni v 22. členu te uredbe.
(4) Podrobnejše usmeritve za določitev enot urejanja prostora in namenske rabe prostora v občinskih prostorskih načrtih so prikazane v grafični prilogi obrazložitve tega državnega prostorskega načrta, ki je spremljajoče gradivo državnega prostorskega načrta.
IV. POGLAVJE
POGOJI GLEDE NAMEMBNOSTI POSEGOV V PROSTOR, NJIHOVE LEGE, VELIKOSTI IN OBLIKOVANJA
6. člen
(potek trase državne ceste)
(1) Načrtovano državno cesto sestavljajo trije značilni deli
– štiripasovna cesta med Otiškim Vrhom oziroma mejo z občino Ravne na Koroškem in priključkom Slovenj Gradec jug (v nadaljnjem besedilu: štiripasovna cesta),
– dvopasovna navezovalna cesta med Dravogradom in Otiškim Vrhom (v nadaljnjem besedilu: navezovalna cesta) in
– dvopasovna obvozna cesta po južnem robu Dravograda (v nadaljnjem besedilu: obvoznica Dravograd).
(2) Štiripasovna cesta se začne na stičišču s traso načrtovane državne ceste odseka 2 (Slovenj Gradec jug–Velenje), kjer je tudi umeščen priključek Slovenj Gradec jug. Poteka po vzhodni strani Slovenj Gradca, z viaduktom preči Mislinjo in se nadaljuje po Legenski planoti, kjer je načrtovan tudi pokriti vkop. Po prečkanju Barbarskega potoka se usmeri v predor Gradišče. Za izhodom iz predora je v dolini Mislinje umeščen priključek Slovenj Gradec sever. Takoj za priključkom Slovenj Gradec sever se trasa usmeri med pobočje in Mislinjo. V nadaljevanju poteka vzporedno z Mislinjo, naselje Sv. Jedrt obide v pokritem vkopu in v nadaljevanju visoko nad Bukovsko vasjo. Pri Bukovski vasi preide čez dolino na pobočje Selovca. Naselje Šentjanž pri Dravogradu obide visoko na pobočju po zahodni strani. Za naseljem se usmeri proti Ravnam na Koroškem in se konča na meji občine Ravne na Koroškem in občine Dravograd, kjer je trasa usklajena s točko navezave prihodnje trase državne ceste Otiški Vrh– Holmec. Tik pred koncem odseka je umeščen priključek Dravograd.
(3) Navezovalna cesta 1 se odcepi od glavne ceste G1-1/240 Mednarodni mejni prehod Vič– Dravograd in se nadaljuje med centrom Dravograda in levim bregom Drave po območju Špičastega polja med športnimi objekti in pokopališčem, kjer je predvidena izvedba pokritega vkopa. V nadaljevanju z mostom prečka reko Dravo približno 200 m gorvodno od HE Dravograd. Za mostom čez Dravo se na navezovalno cesto z vzhodne strani priključi regionalna cesta R3-699/1263 Dravograd–Libeliče. Od
krožišča se trasa ceste nadaljuje v predor Dobrava dolžine približno 85 m. Iz predora se trasa nadaljuje
po strmem pobočju nad levim bregom Meže do predvidenega krožišča.
(4) Navezovalna cesta 2 od krožišča, umeščenega med levi breg reke Meže in planoto Dobrava, poteka po pobočju do železniške proge Maribor–Prevalje (št. 34), ki jo prečka z nadvozom in se z ostrim desnim krožnim lokom usmeri proti Prevaljam. Potrebna je deviacija glavne ceste G2-112/1256 Ravne– Dravograd, ki prečka navezovalno cesto. Potek navezovalne ceste 2 je na tem območju umeščen tako, da je ob čim bolj racionalni izrabi prostora (ob železniški progi in ob reki Meži) čez dve križišči možna izvedba navezovanja prometne infrastrukture na navezovalno cesto. V nadaljevanju trasa prečka reko Mežo in se usmeri proti štiripasovni cesti. Navezovalna cesta je na štiripasovno cesto navezana prek priključka Dravograd v obliki trobente.
(5) Obvoznica Dravograd se začne v krožišču na navezovalni cesti. Od križišča naprej z viaduktom prečka železniško progo Maribor–Prevalje (št. 34), glavno cesto G1-4 Dravograd–Otiški Vrh in Mežo. Po prečkanju doline Meže preide v predor. S predorom obide naselje in se na izstopu iz predora na vzhodnem robu naselja približa železniški progi Maribor–Prevalje (št. 34). V nadaljevanju na dolžini približno 800 m vse do krožišča poteka vzporedno z železniško progo na minimalni oddaljenosti 8 m od osi železniškega tira do roba bankine obvoznice. Pred podvozom čez železniško progo je predvideno krožišče (desni breg). Tik pred mostom čez Dravo obvoznica prečka železniško progo Maribor–Prevalje (št. 34) s podvozom. Obvoznica Dravograd se konča v novem krožišču na levem bregu Drave, kjer se naveže na glavno cesto G1-1/241 Dravograd–Radlje, ki jo je treba v območju krožišča preurediti. Na obvoznici sta predvideni dve nivojski krožišči.
7. člen
(tehnični elementi štiripasovne ceste)
(1) Štiripasovna cesta v dolžini 11,85 km se izvede z vmesnim ločilnim pasom in odstavnimi nišami. Trasa se začne v km 0 + 00 in konča v km 11 + 850.
(2) Vertikalni in horizontalni elementi štiripasovne ceste upoštevajo računsko hitrost 100 km/h. Uporabljeni najmanjši radij horizontalnih krivin je 1020 m, največji vzdolžni nagib je 3,79 % in najmanjši konveksni vertikalni radij je 12.000 m.
(3) Projektirani normalni prečni profil štiripasovne ceste je 23,6 m in ga sestavljajo dva vozna pasova širine 3,5 m, dva prehitevalna pasova širine 3,5 m, dva robna pasova ob prehitevalnem pasu širine 0,5 m, dva robna pasova ob voznem pasu širine 0,5 m, srednji ločilni pas širine 3,6 m in dve bankini širine 2,00 m. Zaviralni in pospeševalni pasovi so dolgi 260 m in široki 6 m.
8. člen
(tehnični elementi navezovalne ceste)
(1) Navezovalna cesta 1 v dolžini 1,84 km se izvede kot dvopasovna cesta. Trasa se začne v
km 0 + 00 in se konča v km 1 + 835.
(2) Navezovalna cesta 2 v dolžini 1,25 km se izvede kot dvopasovna cesta. Trasa se začne v km 0 + 00 in se konča v km 1 + 250.
(3) Vertikalni in horizontalni elementi navezovalne ceste upoštevajo računsko hitrost 70 km/h. Na navezovalni cesti 1 je uporabljen najmanjši radij horizontalnih krivin 175 m, največji vzpon je 5,8 % in najmanjši konveksni vertikalni radij je 2.500 m. Na navezovalni cesti 2 je uporabljen najmanjši radij horizontalnih krivin 175 m, največji vzpon je 3 % in najmanjši konveksni vertikalni radij je 5.000 m.
(4) Projektirani normalni prečni profil navezovalne ceste znaša 10 m in ga sestavljajo dva vozna pasova širine 3,25 m, dva robna pasova širine 0,25 m in dve bankini širine 1,5 m.
9. člen
(tehnični elementi obvozne ceste Dravograd)
(1) Obvoznica Dravograd v dolžini 2,31 km se izvede kot dvopasovna cesta. Trasa se začne v km 0 + 00 in se konča v km 2 + 311.
(2) Vertikalni in horizontalni elementi obvoznice upoštevajo računsko hitrost 70 km/h. Uporabljeni najmanjši radij horizontalnih krivin je 1.000 m, največji vzpon je 2,8 % in najmanjši konveksni vertikalni radij je 15.000 m.
(3) Projektirani normalni prečni profil obvozne ceste znaša 10 m in ga sestavljajo dva vozna pasova širine 3,25 m, dva robna pasova širine 0,25 m in dve bankini širine 1,50 m.
10. člen
(spremljajoča objekta)
(1) Bencinski servis Slovenj Gradec sever je na trasi štiripasovne ceste v območju izvennivojskega priključka Slovenj Gradec sever pri naselju Troblje. Na površinah bencinskega servisa je predviden prostor za izvedbo treh točilnih otokov in šestih polnilnih mest ter ustrezno število parkirnih mest. Izvede se tudi polnilnica za električna vozila. Promet čez bencinski servis je enosmeren. Na notranji strani deviacije glavne ceste G1-3 Otiški Vrh–Slovenj Gradec se območje bencinskega servisa in parkirnih mest ogradi z ograjo skupne višine 2 m, izvedeno z absorbcijskimi paneli na betonski varovalni ograji.
(2) Vzdrževalna baza Podgorje je na območju Podgorja in zagotavlja obvladovanje vzdrževanja celotnega dela severnega dela tretje razvojne osi od Šentruperta do mednarodnega mejnega prehoda Holmec v skupni dolžini približno 55 km. Vzdrževalna baza je na javno cestno omrežje navezana z dostopnima rampama, ki se navezujeta na počivališče Podgorje. Normalni prečni profil dvosmerne je znaša 7,5 m, enosmerne rampe pa 6,25 m. Promet na platoju vzdrževalne baze je načrtovan kot enosmerni, s potekom v nasprotni smeri urnega kazalca.
(3) Projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja za spremljajoča objekta morata biti izdelana kot enovita projekta ter morata obsegati načrt celotne zunanje ureditve in načrt vseh objektov (načrt krajinske arhitekture, načrt arhitekture, načrt prometne ureditve, načrt gradbenih konstrukcij). Delna gradbena dovoljenja se ne smejo izdajati brez tako izdelanih projektov.
11. člen
(priključki na štiripasovni cesti)
(1) Na trasi štiripasovne ceste so trije izvennivojski priključki: Dravograd, Slovenj Gradec – sever in Slovenj Gradec – jug.
(2) Priključek Dravograd v km 11 + 426 je zasnovan v obliki troblje, s štirimi enopasovnimi priključnimi rampami, ki se nadaljujejo do navezovalne ceste. Priključne rampe prečkajo štiripasovno cesto v podvozu 1,3-2.
(3) Priključek Slovenj Gradec sever v km 3 + 712 je zasnovan v obliki polovične deteljice, s štirimi enopasovnimi priključnimi rampami, ki se končajo v dveh nivojskih krožiščih na deviirani glavni cesti G1-4/1258 (deviacija 1,1-17). Znotraj prostora med priključnim krakom C in deviacijo 1,1-17 je umeščen bencinski servis.
(4) Priključek Slovenj Gradec jug v km 0 + 620 je zasnovan v obliki polovične deteljice z enopasovnimi priključnimi rampami, ki se končajo v dveh nivojskih krožiščih na deviirani glavni cesti G1- 4/1259 (deviacija 1,1-21). Predmet tega državnega prostorskega načrta so tri od štirih enopasovnih priključnih ramp.
12. člen
(nivojska križišča na navezovalni cesti in obvoznici Dravograda)
(1) Na navezovalni cesti so naslednja nivojska križišča
– križišče 2,10-2 v km 0,4 + 12: klasično trikrako nesemaforizirano križišče navezuje center Dravograda na navezovalno cesto;
– krožišče 2,10-3 v km 1,0 + 76: krožišče povezuje navezovalno cesto in deviacijo regionalne ceste R3-699/1263 Dravograd–Libeliče;
– krožišče 2,10-4 v km 1,0 + 39: krožišče povezuje navezovalno cesto in obvoznico Dravograd;
– križišče 2,10-5 in 2,10-6 na deviaciji 2,1-6 v km 0,4 + 12: križišče je klasično, nesemaforizirano. S priključnima rampama z vključevalnimi pasovi na navezovalni cesti povezuje glavno cesto G2- 112/1256 Ravne–Dravograd;
– krožišči na navezovalni cesti sta enopasovni, premera 50,00 m.
(2) Na obvoznici Dravograda so naslednja nivojska križišča
– krožišče 3,10-1 je na levem bregu Drave na vzhodni strani Dravograda. Krožišče je trikrako in povezuje glavno cesto G1-1/241 Dravograd–Radlje in obvoznico Dravograda;
– krožišče 3,10-2 je na desnem bregu Drave tik za mostom in železniško progo Maribor– Prevalje. Krožišče je trikrako in povezuje lokalno cesto z območjem gradu Puhštajn. Zahodni krak je nadaljevanje obvoznice proti navezovalni cesti;
– krožišči na obvoznici Dravograda sta enopasovni, premera 40,00 m.
13. člen
(križišča na zdajšnjih ter deviiranih kategoriziranih in nekategoriziranih cestah)
Na kategoriziranih in nekategoriziranih cestah ter njihovih deviacijah so naslednja nivojska križišča
– krožišče 1,10-1a v km 0,5 + 37 deviacije glavne ceste G1-4/1259 Slovenj Gradec–Lužnik in G1-4/1445 Slovenj Gradec, ki hitro cesto prečka v km 0 + 670 v nadvozu 1,4-5. Krožišče je spiralno. Na krožišče se iz zahodne strani navezuje načrtovana južna obvoznica Slovenj Gradca iz vzhodne pa priključna kraka s štiripasovne ceste (priključek Slovenj Gradec jug);
– krožišče 1,10-1b je v km 0,7 + 15 deviacije glavne ceste G1-4/1259 Slovenj Gradec–Lužnik in G1-4/1445 Slovenj Gradec. Z zahodne strani se na krožišče navezuje regionalna cesta R1-227 Kotlje–Slovenj Gradec. Krožišče je enopasovno, premer krožišča je 40,00 m;
– krožišče 1,10-2 je v km 0,7 + 86 deviacije glavne ceste G1-4/1258 Otiški Vrh–Slovenj Gradec. Z zahodne strani navezuje priključna kraka s štiripasovne ceste (priključek Slovenj Gradec sever). Krožišče je enopasovno, premer krožišča je 44,00 m;
– krožišče 1,10-3 je v km 0,2 + 85 deviacije glavne ceste G1-4/1258 Otiški Vrh–Slovenj Gradec. S severne strani se navezuje lokalna cesta LC 377201, z južne strani priključna kraka s štiripasovne ceste (priključek Slovenj Gradec sever) in z jugovzhodne strani dostop do bencinskega servisa. Krožišče je enopasovno, premer krožišča je 60,00 m;
– križišče 2,10-2 je v km 0,4 + 12 navezovalne ceste (z levozavijalnimi pasovi) in povezuje center Dravograda z navezovalno cesto;
– krožišče 2,10-3 je v km 1,0 + 76 navezovalne ceste in povezuje navezovalno cesto in deviacijo regionalne ceste R3-699/1263 Dravograd–Libeliče. Krožišče je enopasovno, premer krožišča je 50,00 m;
– krožišče 2,10-4 v km 1,0 + 39 navezovalne ceste povezuje navezovalno cesto in obvozno cesto. Krožišče je enopasovno, premer krožišča je 50,00 m;
– križišči 2,10-5 in 2,10-6 (nesemaforizirani križišči z levozavijalnimi pasovi) sta na deviaciji glavne ceste G2-112/1256 Ravne–Dravograd v km 0,4 + 61 oziroma v km 0,0 + 58. Na križišči se navezujejo priključni kraki z navezovalne ceste na glavno cesto G2-112/1256 Ravne–Dravograd;
– krožišče 3,10-1 v km 2,0 + 57 obvozne ceste je na levem bregu Drave na vzhodni strani Dravograda. Krožišče je trikrako in povezuje glavno cesto G1-1/241 Dravograd–Radlje in obvoznico Dravograda. Premer enopasovnega krožišča je 40,00 m;
– krožišče 3,10-2 v km 2,0 + 91 obvozne ceste je na desnem bregu Drave tik za mostom in železniško progo Maribor–Prevalje. Krožišče je trikrako in povezuje lokalno cesto z območjem gradu Puhštajn. Premere enopasovnega krožišča je 40,00 m. Zahodni krak je nadaljevanje obvoznice proti navezovalni cesti.
14. člen
(premostitveni objekti)
(1) Objekti na štiripasovni cesti so
a) podvozi
– podvoz 1,3-1 v km 11 + 188, dolžine 45 m;
– podvoz 1,3-2 v km 11 + 426, dolžine 22 m;
– podvoz 1,3-3 v km 6 + 183, dolžine 37 m;
– podvoz 1,3-4 v km 3 + 712, dolžine 45 m;
– podvoz 1,3-5 v km 9 + 644, dolžine 36 m;
– podvoz 1,3-6 v km 3 + 434, dolžine 25 m;
– podvoz 1,3-7 v km 3 + 451, dolžine 27 m;
– podvoz 1,3-9 v km 5 + 254, dolžine 24 m;
– podvoz in podhod za divjad 1,3-10 v km 8 + 784, dolžine 45 m;
– podhod za divjad 1,3-11 v km 7 + 187, dolžine 17 m;
– podvoz za kolesarje 1,3-12a v km 0 + 131, dolžine 12 m;
– podvoz za kolesarje 1,3-12b v km 0 + 686, dolžine 12 m;
– podvoz za kolesarje 1,3-12c v km 0 + 942, dolžine 28 m;
b) nadvoz 1,4-5 v km 0 + 670, dolžine 96 m;
c) mostovi
– most 1,5-3 v km 4 + 100 čez Mislinjo, dolžine 168 m;
– most 1,5-7 in 1,5-8 v km 2 + 417 čez Kremžarjev potok, dolžine 44 m;
– most 1,5-9 v km 2 + 130 čez Barbarski potok, dolžine 37 m;
– most 1,5-10 (protipoplavni ukrep) na priključku deviacije 1,1-17, dolžine 7 m;
č) viadukti
– viadukt 1,6-1 v km 9 + 896, dolžine 92 m;
– viadukt 1,6-2 v km 1 + 200, dolžine 184 m;
– viadukt 1,6-3 v km 7 + 710, dolžine 272 m;
– viadukt 1,6-4 v km 10 + 200, dolžine od 156 do 128 m.
(2) Objekti na navezovalni cesti so
a) nadvoza
– nadvoz 2, 4-2b: nadvoz čez JP 078131 v km 0 + 260 dolžine 159 m;
– nadvoz 2, 4-3: nadvoz deviacije 2_1-6 čez navezovalno cesto 2 v km 0 + 180 dolžine 178 m;
b) mostova
– most 2,5-1 čez Dravo v km 0 + 830 dolžine 191 m,
– most 2,5-2 čez Mežo v km 1 + 156 dolžine 94 m.
(3) Objekti na obvoznici Dravograda so
a) podvoz 3,3-1 v km 2 + 162, dolžine 15 m;
b) most 3,5-1 čez Dravo v km 2+168, dolžine 142 m;
c) viadukt 3,6-1 (čez železniško progo in Mežo) v km 0 + 035, dolžine 94 m.
15. člen
(oporne in podporne konstrukcije)
(1) Objekti na štiripasovni cesti so
a) armiranobetonski zid
– od km 11 + 099 do km 11 + 164 dolžine 64 m;
– deviacija D1 od km 0 + 073 do km 0 + 141 dolžine 69 m;
– od km 9 + 408 do km 9 + 637 dolžine 209 m;
– deviacija D38 od km 0 + 762 do km 0 + 967 dolžine 214 m;
– od km 8 + 827 do km 8 + 919 dolžine 91 m;
– deviacija D1-15 od km 0 + 055 do km 0 + 112 dolžine 59 m;
– od km 10 + 239 do km 10 + 304 dolžine 63 m;
– D1-1 od km 1 + 300 do km 1 + 320 dolžine 20 m;
– od km 8 + 700 do km 8 + 759 dolžine 71 m;
– od km 8 + 316 do km 8 + 638 dolžine 322 m;
– od km 5 + 179 do km 5 + 239 dolžine 62 m;
– od km 4 + 579 do km 4 + 876 dolžine 297 m;
– od km 4 + 273 do km 4 + 468 dolžine 195 m;
– krak C od km 0 + 073 do km 0 + 335 dolžine 259 m;
– deviacija D1-1 od km 0 + 129 do km 0 + 278 dolžine 149 m;
b) pilotna stena
– krak C-7 od km 0 + 307 do km 0 + 426 dolžine 120 m;
– od km 9 + 078 do km 9 + 392 dolžine 312 m;
– od km 8 + 960 do km 9 + 063 dolžine 96 m;
– od km 8 + 029 do km 8 + 400 dolžine 372 m;
– od km 7 + 200 do km 7 + 593 dolžine 393 m;
– od km 6 + 900 do km 7 + 140 dolžine 242 m;
– od km 6 + 691 do km 6 + 870 dolžine 179 m;
– od km 5 + 313 do km 5 + 517 dolžine 203 m;
– od km 4 + 945 do km 5 + 176 dolžine 232 m;
– od km 3 + 254 do km 3 + 317 dolžine 63 m;
– od km 5 + 579 do km 6 + 034 dolžine 432 m;
c) kamnita zložba
– deviacija D38 od km 1 + 161 do km 1 + 231 dolžine 74 m;
– deviacija D38 od km 0 + 416 do km 0 + 498 dolžine 84 m;
– deviacija D38 od km 0 + 570 do km 0 + 681 dolžine 108 m;
– štiripasovna cesta od km 6 + 272 do km 6 + 383 dolžine 95 m;
– štiripasovna cesta od km 5 + 749 do km 5 + 830 dolžine 59 m;
– deviacija D1-31 od km 0 + 150 do km 0 + 251 dolžine 100 m;
– deviacija D1-31 od km 0 + 024 do km 0 + 082 dolžine 58 m;
– deviacija D1-16 od km 0 + 217 do km 0 + 176 dolžine 43 m;
– deviacija D1-32; od km 0 + 000 do km 0 + 039 dolžine 39 m;
– štiripasovna cesta od km 4 + 540 do km 4 + 636 dolžine 96 m;
– štiripasovna cesta od km 4 + 377 do km 4 + 521 dolžine 144 m;
– deviacija D1-36a od km 0 + 737 do km 0 + 806 dolžine 70 m;
– deviacija D1-36a od km 0 + 824 do km 0 + 852 dolžine 28 m;
– deviacija D1-36a od km 0 + 871 do km 0 + 987 dolžine 115 m;
č) kamnita zložba oziroma rolirana brežina
– deviacija D1-36a od km 0 + 262 do km 0 + 322 dolžine 60 m;
– deviacija D1-36a od km 0 + 356 do km 0 + 373 dolžine 91 m;
– deviacija D38 od km 0 + 754 do km 0 + 796 dolžine 40 m;
d) brana
– deviacija D38 od km 1 + 55 do km 1 + 140 dolžine 71 m;
– štiripasovna cesta od km 8 + 573 do km hitre ceste 8 + 731 dolžine 162 m;
– štiripasovna cesta od km 8 + 417 do km 8 + 563 dolžine 164 m;
– štiripasovna cesta od km 8 + 029 do km 8 + 400 dolžine 567 m;
e) armirana zemljina
– štiripasovna cesta od km 10 + 77 do km 10 + 101 dolžine 24 m;
– štiripasovna cesta od km 9 + 728 do km 9 + 795 dolžine 67 m;
– štiripasovna cesta od km 9 + 632 do km 9 + 650 dolžine 17 m;
– štiripasovna cesta od km 9 + 531 do km 9 + 623 dolžine 91 m;
– štiripasovna cesta od km 8 + 812 do km 9 + 087 dolžine 279 m;
– štiripasovna cesta od km 7 + 988 do km 8 + 006 dolžine 19 m;
– štiripasovna cesta od km 2 + 074 do km 2 + 115 dolžine 40 m.
(2) Objekti na navezovalni cesti so
a) armiranobetonski zid
– navezovalna cesta 1 od km 0 + 219 do km 0 + 255 (na pilotih) dolžine 35 m;
– navezovalna cesta 1 od km 1 + 564 do km 1 + 750 dolžine 186 m;
– navezovalna cesta 2 od km 0 + 097 do km 0 + 141 dolžine 28 m;
– navezovalna cesta 2 od km 0 + 243 do km 255 dolžine 12 m;
– desni breg Meže dolžine 220 m;
b) pilotna stena
– navezovalna cesta 1 od km 1 + 465 do km 1 + 681 dolžine 215 m;
– navezovalna cesta 1 od km 1 + 746 do km 1 + 731 dolžine 96 m;
– navezovalna cesta 1 od km 1 + 810 do km 0 + 035 dolžine 48 m;
– navezovalna cesta 1 od km 0 + 333 do km 0 + 430 dolžine 99 m;
– navezovalna cesta 1 od km 1 + 450 do km 1 + 551 (pilotna stena + armiranobetonski zid) dolžine 87 m;
c) kamnita zložba
– navezovalna cesta 1 od km 0 + 304 do km 0 + 395 dolžine 91 m;
– navezovalna cesta 1 D2_1-4B od km 0 + 051 do km 0 + 080 dolžine 28 m;
– navezovalna cesta 2 od km 0 + 202 do km 0 + 251 dolžine 52 m.
č) kamnita zložba oziroma brana
– navezovalna cesta 2 od km 0 + 106 do km 0 + 180 dolžine 73 m;
d) armirana zemljina
– navezovalna cesta 1 od km 1 + 750 do km 1 + 838 dolžine 96 m;
– navezovalna cesta 2 od km 0 + 000 do km 0 + 097 dolžine 96 m;
– navezovalna cesta 2 od km 0 + 418 do km 0 + 459 dolžine 41 m;
– navezovalna cesta 2 od km 0 + 419 do km 0 + 510 dolžine 106 m.
(3) Objekti na obvoznici Dravograda so
a) armiranobetonski zid
– deviacija D3,1-1 od km 0 + 189 do km 0 + 327 dolžine 138 m;
– deviacija D3,1-2 od km 0 + 051 do km 0 + 140 dolžine 82 m;
– od km 1 + 250 do km 1 + 638 dolžine 389 m;
– deviacija D3,1-1 od km 0 + 176 do km 0 + 250 dolžine 75 m;
– deviacija D3,1-1 od km 0 + 344 do km 0 + 412 dolžine 68 m;
– deviacija D3,1-1 od km 0 + 270 do km 0 + 300 dolžine 30 m;
– od km 2 + 093 do km 2 + 129 dolžine 37 m;
– od km 2 + 101 do km 2 + 129 dolžine 32 m;
b) pilotna stena
– od km 1 + 350 do km 1 + 439 dolžine 89 m;
– od km 1 + 550 do km 1 + 778 dolžine 227 m;
– deviacija D3,1-4 od km 0 + 229 do km 0 + 464 dolžine 235 m;
c) armiranobetonski zid oziroma pilotna stena
– deviacija D3,1-4 od km 0 + 139 do km 0 + 229 dolžine 91 m;
č) kamnita zložba
– deviacija 3,1-3 od km 0 + 070 do km 0 + 432 dolžine 365 m;
– deviacija 3,1-3B od km 0 + 145 do km 0 + 179 dolžine 37,00;
– deviacija D3,1-3 od km 0 + 424 do km 0 + 463 dolžine 41 m;
– deviacija D3,1-2 od km 0 + 120 do km 0 + 140 dolžine 20 m;
d) brana
– deviacija D3,1-4 od km 0 + 229 do km 0 + 337 dolžine 109 m.
16. člen
(predori in pokriti vkopi)
(1) Objekti na štiripasovni cesti so
a) predor 1,8-1 Gradišče (enosmerni dvocevni predor) dolžine približno 730 m (desna cev dolžine 681 m, leva cev dolžine 595 m), normalni prečni profil (NPP) je širine 11,37 m;
b) pokriti vkop 1,8-2 Legen dolžine 400 m, NPP je širine 23,60 m;
c) pokriti vkop 1,8-3 dolžine približno 300 m (desna stran dolžine 245 m, leva stran dolžine 292 m), NPP je širine 23,80 m;
č) pokriti vkop 1,8-5 dolžine 782 m, NPP je širine 23,60 m.
(2) Objekti na navezovalni cesti so
a) predor Dobrava 2,8-1 dolžine 285 m, NPP je širine 11,37 m;
b) pokriti vkop 2,8-2 (na navezovalni cesti 1) dolžine 166 m, NPP je širine 10 m;
c) pokriti vkop 2,8-3 (na navezovalni cesti 2) dolžine 57 m, NPP je širine 8 m.
(3) Objekt na obvoznici Dravograda je predor 3,8-2 Otiški Vrh dolžine 1.110 m, NPP je širine 11,37 m s servisno predorsko cevjo.
17. člen
(deviacije kategoriziranih in nekategoriziranih cest in dostopi do objektov)
(1) Štiripasovna cesta prekinja več cest, zato se izvedejo naslednje povezave
– deviacija 1,1-1: deviacija javne poti JP 578261 v podvozu štiripasovne ceste v km 11 + 193 dolžine 145,24 m, NPP je 6,50 m;
– deviacija 1,1-2: deviacija lokalne ceste LC 078111 v podvozu štiripasovne ceste v km 9 + 635 dolžine 277,37 m, NPP je 7,95 m. Ob deviaciji je predviden plato za spravilo lesa;
– deviacija 1,1-3: deviacija zagotavlja dostope do stanovanjskih objektov in zemljišč ob desni strani štiripasovne ceste. Poteka ob desni strani štiripasovne ceste od km 11 + 627 do km 11 + 779. Dolžina deviacije je 158,32 m, NPP je 5,00 m;
– deviacija 1,1-4: deviacija javne poti JP 578251 čez pokriti vkop štiripasovne ceste v km 11 + 070 dolžine 80,52 m, NPP je 5,50 m;
– deviacija 1,1-5: deviacija zagotavlja dostope do stanovanjskih objektov in zemljišč na levi strani štiripasovne ceste. Poteka čez pokriti vkop štiripasovne ceste v km 11 + 063. Dolžina deviacije je 65,16 m, NPP je 5,50 m;
– deviacija 1,1-6: deviacija zagotavlja dostope do stanovanjskih objektov in zemljišč na levi strani štiripasovne ceste. Poteka čez pokriti vkop štiripasovne ceste v km 10 + 996. Dolžina deviacije je 88,14 m, NPP je 5,50 m;
– deviacija 1,1-7: deviacija javne poti JP 578151 čez pokriti vkop štiripasovne ceste v km 6 + 614, dolžina je 179,18 m, NPP je 5,50 m;
– deviacija 1,1-15: deviacija gozdne ceste GC 112169 prečka štiripasovno cesto v km 6 + 183 v podvozu 1,3-3. Deviacija se bo uporabljala tudi za transport gradbenega materiala, produktov, gradbenih odpadkov ali izkopov z gradbišča in nanj. Spravilo lesa in transport gradbenih materialov se uskladita glede na potrebe gozdne proizvodnje. Dolžina trase je 654,87 m, NPP je 5,00 m;
– deviacija 1,1-16: deviacija javne poti JP 879431 prečka štiripasovno cesto v km 5 + 254 v podvozu 1,3-9. Namenjena je za dostop do stanovanjskih objektov in zemljišč nad levim robom štiripasovne ceste. Deviacija je speljana tako, da zagotavlja prevoznost tovornih vozil in da hkrati ohranja most čez Mislinjo. Dolžina trase je 299,33 m, NPP je 6,50 m; kolesarska pot KJ 987731 je na tem območju prestavljena in poteka ob strugi Mislinje na deviacijo 1,1-36 in 1,1-16;
– deviacija 1,1-17: deviacija glavne ceste G1-4/1258 Otiški Vrh–Slovenj Gradec, ki v km 3 + 713 prečka štiripasovno cesto v podvozu. Deviacija 1,1-17 je speljana tako, da poleg glavne ceste nadomesti še del lokalne ceste 377201 za Troblje, hkrati pa je tudi priključna cesta na priključek Slovenj Gradec
sever. Dolžina deviacije je 1.152,73 m in ima NPP 12,75 m, ki obsega tudi enostransko dvosmerno
kolesarsko pot. Na njej sta krožišči 1,10-2 in 1,10-3;
– deviacija 1,1-18: deviacija lokalne ceste LC 377191 v km 3 + 438 prečka štiripasovno cesto v podvozu 1,3-6. Poteka pretežno po zdajšnji trasi, dolžina trase je 142,89 m, NPP je 6,50 m;
– deviacija 1,1-20: deviacija regionalne ceste RT-932/6924 v km 1 + 836 prečka štiripasovno cesto nad pokritim vkopom PVK 1,8-2. Regionalna cesta poteka po trasi, ki se po končani gradnji PVK 1,8-2 znova vzpostavi. Dolžina trase je 182,18 m, NPP je 11,25 m obsega tudi enostransko dvosmerno kolesarsko pot;
– deviacija 1,1-21: deviacija glavne ceste G1-4/1259 Slovenj Gradec–Lužnik in G1-4/1445 Slovenj Gradec, ki prečka štiripasovno cesto v km 0 + 670 v nadvozu 1,4-5. Deviacija 1,1-21 je priključna cesta na priključek Slovenj Gradec jug. Dolžina deviacije je 841,29 m in ima NPP 13,25 m. Na njej sta krožišči 1,10-1a in 1,10-1b;
– deviacija 1,1-26: uporablja se kot dostop za potrebe vzdrževanja Mislinje. Poteka ob desnem robu štiripasovne ceste med km 4 + 150 do km 4 + 885, dolžina trase je 746 m, NPP je 5,50 m;
– deviacija 1,1-27: deviacija kolesarske poti in pešpoti KJ 987721, ki poteka ob desnem robu štiripasovne ceste in prečka štiripasovno cesto v km 0 + 943 v podvozu 1,3-12c ter deviacijo 1,1-21 v podvozu 1,3-12b in deviacijo 1,1-33 v podvozu 1,3-12a, dolžina trase je 981,11 m, NPP je 5,50 m;
– deviacija 1,1-28: deviacija kolesarske poti KJ 987721, ki poteka ob levem robu štiripasovne ceste med km 0 + 950 do km 1 + 222, dolžina trase je 278,31 m, NPP je 3,50 m;
– deviacija 1,1-30: deviacija obvozne ceste Slovenj Gradca. V prvi fazi Mestna občina Slovenj Gradec načrtuje izvedbo južne obvozne ceste vključno s krožiščem 1,10-1b. Navezava obvozne ceste je predvidena na krožišče 1,10-1b. V drugi fazi bo treba pri izvedbi štiripasovne ceste in priključka del obvozne ceste preložiti, kar pomeni ta deviacija. Dolžina preložitve trase je 157,61 m, NPP je 15,50 m;
– deviacija 1,1-31: deviacija javne poti JP 879431 zagotavlja dostope do stanovanjskih objektov in zemljišč ob levi strani štiripasovne ceste. Poteka ob levi strani štiripasovne ceste med km 5 + 244 do km 5 + 654, priključuje se na deviaciji 1,1-16. Dolžina deviacije je 427,08 m, NPP je 5,00 m;
– deviacija 1,1-32: hišni priključek na deviaciji 1,1-16, dolžina trase je 33,65 m, NPP je 5,00 m; –deviacija 1,1-33: deviacija regionalne ceste R1-227/1423 Kotlje–Slovenj Gradec na območju priključka Slovenj Gradec jug. Deviacija se naveže na krožišče 1,1-10b. Dolžina trase je 160,76 m, NPP je 10,00 m;
– deviacija 1,1-34: deviacija kolesarske poti KJ 987731, ki se uporablja tudi za dostop do zemljišč. Poteka ob desnem robu štiripasovne ceste med km 5 + 091 do km 5 + 275, dolžina trase je 191,80 m, NPP je 5,50 m;
– deviacija 1,1-35: deviacija zagotavlja dostop do zemljišč na levi strani štiripasovne ceste. Poteka vzporedno po levi strani štiripasovne ceste od navezave na deviacijo 1,1-7 do viadukta 1,6-3. Dolžina deviacije je 1201,24 m, NPP je 5,00 m;
– deviacija 1,1-36a: deviacija kolesarske poti KJ 987731, ki se uporablja tudi za dostop do zemljišč. Poteka ob levem robu štiripasovne ceste med km 4 + 085 do km 5 + 090, dolžina trase je 1046,15 m, NPP je 5,00 m. Kolesarska pot KJ 987731 je na tem območju prestavljena iz poteka ob strugi Mislinje na deviacijo 1,1-36 in 1,1-16;
– deviacija 1,1-37: deviacija zagotavlja dostop do zemljišč na levi strani štiripasovne ceste. Poteka od km 8 + 592 do km 8 + 695. Dolžina deviacije je 104,75 m, NPP je 5,00 m;
– deviacija 1,1-38: deviacija zagotavlja dostop do zemljišč na levi strani štiripasovne ceste. Poteka od km 8 + 800 do navezave na deviacijo 1,1-2 v km 9 + 743. Dolžina deviacije je 1403,16 m, NPP je 5,00 m;
– deviacija 1,1-39: deviacija javne poti JP 878943 zagotavlja dostope do stanovanjskih objektov in zemljišč ob levi strani štiripasovne ceste. Poteka čez pokriti vkop štiripasovne ceste v km 1 + 564. Dolžina deviacije je 141,66 m, NPP je 6,50 m;
– deviacija 1,1-40: izvede se hišni priključek ob deviaciji 1,1-33 v bližini krožišča 1,10-1b. Dolžina trase je 84,36 m, NPP je 4,00 m;
– deviacija 1,1-40F: namenjena je dostopu do platoja ob južnem portalu predora Gradišče, po koncu gradnje pa dostopu do naselja Legen. Začne se v križišču na glavni cesti G1-4-1259 Slovenj Gradec–Lužnik in konča na deviaciji javne poti JP 878941. Dolžina trase je 262,20 m, NPP je 6,5 m;
– deviacija 1,1-41: izvede se hišni priključek na deviaciji 1,1-33 v bližini krožišča 1,10-1b. Dolžina trase je 99,93 m, NPP 4,00 m;
– deviacija 1,1-42: deviacija zagotavlja dostop do zemljišč ob levi strani deviacije 1,1-30. Dolžina deviacije je 123,48 m, NPP je 5,00 m;
– deviacija 1,1-43: deviacija zagotavlja dostop do zemljišč na območju med štiripasovno cesto in deviacijo 1,1-30. Dolžina deviacije je 684,96 m, NPP je 5,00 m.
(2) Navezovalna cesta prekinja več cest, zato se izvedejo naslednje povezave
– deviacija 2,1-1: deviacija javne poti JP 578541 na levi strani glavne ceste G1-1/240 mednarodni mejni prehod Vič–Dravograd v centru Dravograda v km 0 + 412 navezovalne ceste (križišče 2,10-2). Dolžina deviacije je 200,58 m;
– deviacija 2,1-3: rekonstrukcija izvoznega kraka z bencinskega servisa Petrol v centru Dravograda. Dolžina rekonstrukcije je 112,23 m;
– deviacija 2,1-4: deviacija javne poti JP 578781 čez pokriti vkop na navezovalni cesti v km 0 + 675. Dolžina deviacije je 250,00 m;
– deviacija 2,1-4A: dovozne poti do nogometnega igrišča na levi strani navezovalne ceste od km 0 + 665 do km 0 + 708. Dolžina deviacije je 54,27 m;
– deviacija 2,1-4B: dovozne poti do ribiškega doma s križanjem navezovalne ceste pod mostom 2,5-1 v km 0 + 851. Dolžina deviacije je 164,23 m;
– deviacija 2,1-5: deviacija regionalne cesta R3-699/1263 Dravograd–Libeliče v km 1+076. Deviacija v dolžini 421,70 m se naveže na krožišče 2,10-3;
– deviacija 2,1-6: deviacija glavne ceste G2-112/1256 Ravne–Dravograd, ki navezovalno cesto prečka v km 0 + 784 v nadvozu 2,4-3. Dolžina deviacije je 568,44 m. Na njej sta križišči 2,10-5 in 2,10- 6 za dostop na navezovalno cesto;
– deviacija 2,1-9: deviacija 2,1-9 glavne ceste G2-112/1256 Ravne–Dravograd je dolžine 421,84 m. Dvignjena niveleta vozišča poteka nad koto gladine vodotoka tako, da ni preplavljena pri pogostnosti pojava visoke vode Q20. Na deviacijo sta navezana tudi dva priključka.
(3) Obvoznica Dravograda prekinja več cest, zato se izvedejo naslednje povezave
– deviacija 3,1-1: deviacija glavne ceste G1-1/241 Dravograd–Radlje na vzhodni strani Dravograda. Dolžina deviacije je 489,94 m;
– deviacija 3,1-2: dovozna pot do kmetije Spodnji Jeričnik na severni strani deviacije glavne ceste G1-1/241 Dravograd–Radlje in krožišča 3,10-1. Dolžina deviacije je 140,00 m;
– deviacija 3,1-3: deviacija povezovalne ceste med obvoznico Dravograd (krožišče 3,10-2) in regionalno cesto R3-702/2703 Dravograd–Trbonje. Dolžina deviacije je 579,44 m;
– deviacija 3,1-3A: navezava deviacije nekategorizirane ceste na deviacijo 3,1-3. Dolžina deviacije je 81,88 m;
– deviacija 3,1-3B: navezava deviacije nekategorizirane ceste na deviacijo 3,1-3. Dolžina deviacije je 184,56 m;
– deviacija 3,1-4: preložitev regionalne ceste R3-702/2703 Dravograd–Trbonje s prečkanjem obvozne ceste čez predorsko cev predora 3,8-2 v km 1 + 118. Dolžina rekonstrukcije je 464,14 m.
(4) V času gradnje se izvedejo začasne preureditve cest, kot obvozi med gradnjo. Po končani gradnji se ureditve odstranijo, na zemljiščih pa se vzpostavi raba v skladu z ureditvami, načrtovanimi v tem prostorskem načrtu oziroma se vzpostavi prvotna raba.
18. člen
(tehnični elementi nasipov in vkopov)
(1) Nasipi, do naklona 1 : 1,5 se izvedejo z lokalnim izkopnim materialom.
(2) Nasipi višine od 5 m do 8 m se izvedejo v naklonu brežine 1 : 1,5, nasipi višine do 15 m se prekinejo z vmesno bermo, pri čemer se spodnja brežina oblikuje v naklonu 1 : 2, višja pa v naklonu 1 : 1,5.
(3) Vkopne brežine se izvedejo v naklonu 1 : 2 ali 1 : 3 pri plitvejših posegih v namočena pobočja ali se ustrezno zaščitijo (kamnite zložbe, težnostni in sidrani zidovi, pilotne stene, prečna drenažna rebra).
19. člen
(krajinske ureditve)
(1) Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja za ureditve, načrtovane s to uredbo, mora vsebovati načrt krajinske arhitekture.
(2) S krajinskim oblikovanjem se zagotovi skladna umestitev trase v prostor. Vzdolž trase so potrebne naslednje ureditve
– preoblikovanje reliefa (useki, nasipi, izravnave);
– oblikovanje prvin v obcestnem prostoru (zaščitne ograje, ograje za preprečevanje prehoda prostoživečih živali in protihrupne ograje, ločilni pas, ponikovalniki);
– zasaditve vegetacije na brežinah nasipov in usekov ter ob objektih (priključki, mostovi, viadukti), oblikovanje gozdnega roba, ureditve in zasaditve na območjih urejanja vodotokov;
– zasaditve drevoredov v Dravogradu: pri cerkvi, ob pokopališču, ob vstopu v mesto iz smeri Maribora;
– ureditve krožnih križišč v naseljih;
– sanacije opuščenih odsekov deviiranih cest in ureditve na območjih rušitev.
(3) Relief se oblikuje v skladu z naravnimi reliefnimi oblikami, z doslednim vertikalnim zaokroževanjem konkavne in konveksne krivine brežin ter ustreznim oblikovanjem prehodov brežin nasipov in vkopov v relief. Pri višjih vkopih se zaradi zmanjšanja vizualne izpostavljenosti posega in boljših možnosti za zasaditev in vključitev novih reliefnih oblik v prostor izvede členitev brežin z vmesnimi bermami, na katerih se zasadi avtohtona vegetacija, kot zametek ali pospešitev naravne sukcesije. Vkopi se oblikujejo tako, da se omogoči ozelenitev, brežine se izvedejo čim bolj neporavnano, s spreminjajočim se naklonom, z ohranjenim lomom skale in zemljatimi skalnimi žepi. Relief na urbanih območjih se prilagodi zdajšnjim in načrtovanim ureditvam na stičnih območjih. Opuščeni odseki cest, poti, priključkov in površine po rušenju objektov se sanirajo z reliefnim preoblikovanjem glede na značilnosti okoliškega terena. Brežine ob portalih predorov se izvedejo tako, da se zvezno in brez očitnih lomov navežejo na teren in da je na njih možna zasaditev drevnine. Za ureditev portalov se uporabijo materiali in ukrepi, s katerimi se zagotovi oblikovno skladna celota portala in okoliških ureditev.
(4) Med gradnjo se vegetacija odstrani samo tam, kjer je to nujno potrebno, poškodovana vegetacija se sanira. Načrtovane zasaditve temeljijo na krajinskem vzorcu, vrstni sestavi in v prostoru značilnih oblikah vegetacije (gozd in gozdni rob, skupine dreves, obvodna vegetacija, zatravitev, drevored). Z novimi zasaditvami se pospešita obnova stanja, ki bo prizadeto zaradi posega, in nadomeščanje izgubljenih kakovosti z ureditvijo, ki naj omogoči kar največjo možno obnovo vseh funkcij naravnega ekosistema, njegove raznovrstnosti in trajne stabilnosti. V čim večji meri se vzpostavijo zelene površine za zastiranje pogledov med zdajšnjo in predvideno pozidavo in cestami. Protihrupne ograje se na zunanji in notranji strani smiselno obsadijo z grmovno in drevesno vegetacijo ter plezalkami. Vse zasaditve se izvedejo v skladu z načrtom krajinske arhitekture in z ugotovitvami projektantskega nadzora, ki mora biti zagotovljen med gradnjo na celotnem odseku. Vmesni ločilni pas se zatravi. Oporni in podporni zidovi ter kamnite zložbe se v odprti krajini čim ozelenijo s plezalkami in pokrovnimi rastlinami avtohtonih vrst, v urbanem prostoru pa se zasaditve prilagodijo funkciji in rabi prostora na stiku za načrtovanimi ureditvami.
(5) Na območju premostitvenih objektov se struge vodotokov izvedejo z intenzivno zasaditvijo, tako da se zavarujejo s kamnitimi oblogami in z uporabo lesa ter vegetativnega zavarovanja. Brežine se oblikujejo s povzemanjem oblik naravnih vodotokov ter zatravijo in na zgornjih delih zasadijo z avtohtonimi grmovnimi in drevesnimi vrstami.
(6) Vsi odseki cest in poti, območja odstranitev objektov in drugih rab, ki po izvedbi ureditev, načrtovanih s to uredbo, ostanejo brez funkcije, se rekultivirajo v skladu z rabo sosednjih zemljišč.
(7) Izbor rastlin za nove zasaditve mora temeljiti na analizi vegetacijskih razmer v okolju in na želenih oblikovnih učinkih. Zasaditev mora upoštevati lokalno značilne rastline in tiste vrste, ki že ustvarjajo pomembno identiteto zadevnega območja. Izbrane rastlinske vrste morajo prenašati razmere v obcestnem prostoru (prah, plini, utrjevanje brežin, soljenje). V skladu z zakonom, ki ureja gozdni reprodukcijski material, morajo biti sadike za predvidene zasaditve opremljene z izvornim spričevalom in rastlinskim potnim listom.
(8) Zasaditev se oblikuje iz raznovrstnih rastlin na način, da so višinsko in tlorisno rahlo razgibane v prostoru. Izjema so zasaditve v urbanizirani krajini. Usmeritve za izdelavo načrta krajinske arhitekture so
– obnova gozdnega roba se izvede tako, da se na območju posegov v gozdne površine vzpostavi pas avtohtonega drevja in grmovnic, ki tvorijo stopničasto obliko gozdnega roba ali postopen prehod iz kmetijskih ali urbanih površin v gozd. Za sanacijo gozdnega roba je predvideno območje v enotni širini pet metrov vzdolž ohranjene gozdne vegetacije. Značilne vrste gozdnega roba so poljski javor (Acer campestre), beli gaber (Carpinus betulus), navadna leska (Corylus avellana), rdeči dren (Cornus sanguinea), enovratni glog (Crataegus monogyna), navadna trdoleska (Euonymus europaea), navadna kalina (Ligustrum vulgare), divja češnja (Prunus avium) in črni bezeg (Sambucus nigra);
– sanacija degradiranih površin se izvede tako, da se z obsaditvijo izpostavljenih objektov zakrivajo pogledi na vidne degradacije. Zasaditev brežin vkopov in nasipov je nujna za utrditev stabilnosti brežin. Uporabijo se nezahtevne vrste, kot so poljski javor (Acer campestre), beli gaber (Carpinus betulus), navadna leska (Corylus avellana), rdeči dren (Cornus sanguinea), enovratni glog (Crataegus monogyna), navadna trdoleska (Euonymus europaea), navadna kalina (Ligustrum vulgare), črni trn (Prunus spinosa), črni bezeg (Sambucus nigra), navadna brogovita (Viburnum opulus);
– obvodna zasaditev se izvede tako, da se z linearnimi gručami obvodne vegetacije v navezavi na obvodno rastje zasaja zgornji rob struge vodotokov. Za obvodno zasaditev so predvidene vrste za utrjevanje bregov, ki uspevajo na zračnih, občasno poplavljenih tleh: črna jelša (Alnus glutinosa), rdeči dren (Cornus sanguinea), iva (Salix caprea), rdeča vrba (Salix purpurea), beka (Salix viminalis), navadna dobrovita (Viburnum opulus). Možna je tudi pospešitev naravne obnove na način, da se na nekaj mestih vegetacija presadi iz drugih naravnih ambientov obrežnega pasu, vendar le, če ta rastlinski material ne bo vseboval invazivnih tujerodnih vrst;
– sonaravna zasaditev za usmerjanje živali na vhodih v podhod se izvede tako, da se vhodi podhodov gosto obsadijo z avtohtono vegetacijo na način usmerjanja živali v podhod in z navezavo na specifični habitat na obeh straneh ceste, za to se uporabijo na primer navadna leska (Corylus avellana), rdeči dren (Cornus sanguinea), enovratni glog (Crategus monogyna), črni bezeg (Sambucus nigra) in jerebika (Sorbus aucuparia). Ohranja se vidna povezava z ene na drugo stran podhoda. Brežine do podhodov so položne in zatravljene;
– urbana zasaditev vključuje zasaditev kolesarskih povezav, notranjih otokov krožišč, parkirišč, ploščadi razgledišča ipd. Uporabijo se rastlinske vrste, primerne za mestne ali obcestne rastiščne razmere (odpornost proti suši, rezi, soljenju), ki po značilnostih habitusa in kakovosti ustrezajo funkciji zasaditve, npr. dvignjena krošnja, večje sadike, oblika krošnje, ki ne posega v svetli profil ceste ipd;
– rekultivacija površin se vzpostavlja nad pokritimi vkopi ali na ukinitvah prometnih povezav. Zasaditev se prilagaja zdajšnji ali načrtovani rabi;
– ploskovna zasaditev se vzpostavlja na območju njivske krajine. Izvede se s setvijo travne mešanice, v kateri so srednje in počasi rastoče vrste. Zatravitev je zajeta v cestnem načrtu;
– vsi izkopi se po končani izvedbi zasejejo s travnim semenom, kjer je to potrebno (potok 1.7- 18 in reka Mislinja), pa tudi z vrbovimi in jelševimi potaknjenci;
– na območju bencinskega servisa Slovenj Gradec sever se območje ob objektu bencinskega servisa in na severni strani parkirišča intenzivno zasadi. Ob zunanjem robu deviacije glavne ceste G1- 3 Otiški Vrh–Slovenj Gradec se izvede linijska obcestna zasaditev. Med izdelavo dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja se posebna pozornost nameni izdelavi načrta KA, v katerem se načrtuje takšna zasaditev, ki bo čim bolj zastirala poglede na bencinski servis iz naselja Troblje;
– na območju nad vkopom pri počivališču Podgorje (nad rampo zahod, od km hitre ceste 15 + 420 do km 15 + 620) se izvede nasip dolžine približno 180 m in višine približno 2 m. Nasip se intenzivno zasadi ali pogozdi.
20. člen
(arhitekturno oblikovanje)
(1) Mostovi, viadukti, nadvozi deviacije, priključki, križišča in krožišča ter cestna oprema in protihrupni objekti se arhitekturno in krajinsko oblikujejo v skladu s sodobnimi načeli oblikovanja ter v skladu z urbano in krajinsko podobo prostora. Načrti arhitekture se izdelajo med pripravo projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja
(2) Oblikovanje konstrukcij mostov in viaduktov ter ograj, javne razsvetljave in druge urbane opreme na teh objektih se v Dravogradu izvede tako, da se zagotovi prepoznavnost objektov in ureditev ter se prilagodi oblikovanju mestnega prostora Dravograda. Konstrukcije mostov in viaduktov se načrtujejo tako, da se zagotovijo preproste oblike in transparentnost objektov. Zagotovi se medsebojna usklajenost vseh konstrukcijskih elementov in elementov urbane opreme. Razsvetljava mostu, razen vozišča, ni dovoljena.
(3) Zagotovi se kakovostno arhitekturno oblikovanje portalov predora in pokritih vkopov ob upoštevanju sodobnih pristopov z uporabo preprostih oblik, skladnosti uporabljenih gradbenih materialov in ob smiselni uporabi zasaditev, tako da so objekti dobro vpeti v krajino. Portali objektov se oblikujejo v smiselni medsebojni skladnosti in z zaokroženimi linijami in mehkimi prehodi vkopov ob portalih v teren ter zatravitvami in zasaditvami gozdne zarasti.
(4) Protihrupne ograje in nasipi se oblikujejo v skladu s sodobnimi oblikovalskimi načeli ter glede na urbano in krajinsko podobo prostora, v skladu z drugimi elementi obcestnega prostora in ustrezno zasaditvijo za zakrivanje v pogleda iz okoliških objektov tako, da se vključujejo v okolje. Varovalne in protihrupne ograje se oblikujejo tako, da ne poudarjajo cestnega telesa pri pogledu iz okolice. Pri oblikovanju protihrupnih ograj sodelujeta arhitekt ali krajinski arhitekt.
(5) Oblikovanje ograj na mostovih: na mostu čez Dravo 2,5-1 in na zahodni strani križišča 2, 10- 3 se izvedejo transparentne ograje višine 1,8 m s črnimi horizontalnimi progami, ki veljajo za učinkovite pri preprečevanju trkov ptic in omejevanju bleščanja žarometov s ceste, obenem pa je takšen tip ograje z vidika zagotavljanja prijetne vožnje primernejši od klasičnih netransparentnih PHO ali betonske ograje. Na drugem mostu čez Dravo (3,5-1) se po celotni dolžini mostu vzpostavijo ovire – neprekinjen niz drogov, ki se jim ptiči ognejo in ne zaidejo v območje vozišča.
21. člen
(odstranitve objektov)
(1) Na trasi štiripasovne ceste se odstranijo naslednji objekti
– O-1 stanovanjska stavba na parceli št. 808/3, Šmartno pri Slovenj Gradcu 5, in O-1.a pomožni objekt, na parceli št. 808/2, oba v k. o. 853 Šmartno pri Slovenj Gradcu;
– O-2 stanovanjska stavba in O-2.a pomožni objekt na parcelah št. 810/5, 810/4, Šmartno pri Slovenj Gradcu 4, v k. o. 853 Šmartno pri Slovenj Gradcu;
– O-3 stanovanjska stavba in O-3.a pomožni objekt na parceli št. 879/5, Šmartno pri Slovenj Gradcu 215, v k. o. 853 Šmartno pri Slovenj Gradcu;
– O-4 stanovanjska stavba in O-4.a pomožni kmetijski objekt na parceli št. 867/7, Šmartno pri Slovenj Gradcu 216, v k. o. 853 Šmartno pri Slovenj Gradcu;
– O-5 stanovanjska stavba na parcelah št. *135, 867/2 in O-5.a pomožni kmetijski objekt na parcelah št. 867/3, *135, Šmartno pri Slovenj Gradcu 217, oba v k. o. 853 Šmartno pri Slovenj Gradcu;
– O-6 garaža (v naravi stanovanjska stavba) na parceli št. 138/34 in pomožni objekt na parceli št. 138/43, oba v k. o. 851 Legen;
– O-7 stanovanjska stavba (dvojček) na parcelah št. 138/20, 138/34; Legen 1, v k. o. 851 Legen;
– O-8 stanovanjska stavba (dvojček) na parcelah št. 138/19, 138/9 in O-8.a pomožni objekt (garaža) na parceli št. 138/18, 138/9, Legen 1a, oba v k. o. 851 Legen;
– O-9 stanovanjska stavba s pomožnimi objekti (prizidki) na parcelah št. 129/19, 129/21, Legen 6, v k. o. 851 Legen;
– O-10 večstanovanjska stavba na parcelah št. *212, 828/2, 828/3, 828/8, 828/10 1631/6, 1631/7, 1762/1, 1762/2, O-10.a pomožni objekt (nadstrešnica) na parcelah št. 828/7, 828/8 in O-10.b pomožni kmetijski del stavbe in garaža na parcelah št. 828/6, Gradišče 2, vsi v k. o. 846 Gradišče;
– O-11 in O-12 nestanovanjski stavbi z dejavnostjo in O-12.a pomožni objekt (skladišče) na parcelah št. 35/2, 37/1, Troblje 1b, v k. o. 846 Gradišče;
– O-13 nestanovanjska stavba z dejavnostjo na parceli št. 35/1, Troblje 1, v k. o. 846 Gradišče;
– O-14 nestanovanjska stavba z dejavnostjo na parcelah št. 33/2, 34, 43/2, 42, Troblje 1a, v k. o. 846 Gradišče;
– O-15 nestanovanjska stavba z dejavnostjo na parcelah št. 43/2, 42 v k. o. 846 Gradišče;
– O-16 stanovanjska stavba na parcelah št. *158, 33/3, Troblje 2, v k. o. 846 Gradišče;
– O-17 stanovanjska stavba na parceli št. 51/7, Troblje 3, in O-17.a pomožni objekt na parceli št. 51/7, oba v k. o. 846 Gradišče;
– O-18 stanovanjska stavba na parcelah št. *178, 51/4, 51/6, Troblje 4, in O-18.a pomožni objekt na parceli št. 51/4, oba v k. o. 846 Gradišče;
– O-19 stanovanjska stavba s pomožnimi objekti (prizidki) na parcelah št. 805/4, 805/5, Gmajna 63a, v k. o. 847 Vrhe;
– O-20 stanovanjska stavba s pomožnimi objekti (prizidki)na parceli št. 815/5, Gmajna 59b, v k. o. 847 Vrhe;
– O-21 stanovanjska stavba na parceli št. 815/6 in O-21.a in pomožni objekt (lopa) na parceli št. 815/6, Gmajna 59c, oba v k. o. 847 Vrhe;
– O-22 stanovanjska stavba na parceli št. 815/7 in O-22.a pomožni objekt na parceli št. 815/7, Gmajna 59d, oba v k. o. 847 Vrhe;
– O-23 stanovanjska stavba s pomožnimi objekti na parceli št. 815/2, Gmajna 59, v k. o. 847 Vrhe;
– O-24 stanovanjska stavba na parcelah št. 850, 857/8, Gmajna 62a, v k. o. 847 Vrhe;
– O-25 stanovanjska stavba s pomožnimi objekti na parceli št. 737/4 in O-25.a pomožni objekt na parceli št. 737/1, Bukovska vas 36a, vsi v k. o. 844 Šentjanž pri Dravogradu;
– O-26 stanovanjska stavba na parcelah št. 733/1, 735/1 in O-26.a pomožni objekt (čebelnjak) na parceli št. 735/1, oba v k. o. 844 Šentjanž pri Dravogradu;
– O-27 stanovanjska stavba, O-27.a pomožni objekt in O-27.b pomožni objekt na parcelah št. 707, 708/2; Bukovska vas 35, vsi v k. o. 844 Šentjanž pri Dravogradu;
– O-28 stanovanjska stavba na parcelah št. 706/2, 706/3 in O-28.a pomožni objekt na parceli št. 706/3, Bukovska vas 30b, vsi v k. o. 844 Šentjanž pri Dravogradu;
– O-29 stanovanjska stavba na parceli 709, O-29.a pomožni objekt in O-29.b pomožni objekt na parceli št. 709, Bukovska vas 35a, vsi v k. o. 844 Šentjanž pri Dravogradu;
– O-30 stanovanjska stavba na parcelah št. 1006/1, 1006/2, O-30.a hlev na parcelah št. 1006/1, 1005/3, O-30.b pomožni objekt na parceli št. 1006/1, 711 in O-30.c pomožni objekt na parcelah št. 1006/1, 1011, Gmajna 65, vsi v k. o. 847 Vrhe;
– O-31 stanovanjska stavba na parceli št. 434/7, Bukovska vas 9c, v k. o. 844 Šentjanž pri Dravogradu;
– O-32 stanovanjska stavba s pomožnimi objekti na parcelah št. 1046, *58, Selovec 23, v k. o. 843 Selovec;
– O-33 stanovanjska stavba in O-33.a pomožni objekt na parceli št. 160/2, Šentjanž pri Dravogradu 94, v k. o. 844 Šentjanž pri Dravogradu;
– O-34 stanovanjska stavba (z dejavnostjo) na parceli št. 158/2 in O-34.a pomožni objekt na parceli št. 156/3, Šentjanž pri Dravogradu 99, oba v k. o. 844 Šentjanž pri Dravogradu;
– O-35 stanovanjska stavba na parceli št. 156/5 in O-35.a pomožni objekt (garaža) na parcelah št. 156/4, 156/7, Šentjanž pri Dravogradu 93, oba v k. o. 944 Šentjanž pri Dravogradu;
– O-36 stanovanjska stavba na parceli št. 70/3, O-36.a pomožni objekt na parceli št. 70/3 in O36.b pomožni objekt (nadstrešnica) na parcelah št. 73/2, 73/3, Selovec 10, vsi v k. o. 843 Selovec;
– O-37 stanovanjska stavba s pomožnim objektom na parceli št. 31/12, Selovec 66d, v k. o. 843 Selovec;
– O-38 stanovanjska stavba s pomožnim objektom na parceli št. 31/7, Selovec 66e, v k. o. 843 Selovec;
– O-39 stanovanjska stavba s pomožnim objektom (prizidek) na parceli št. 31/8, Selovec 66c, v k. o. 843 Selovec;
– O-40 stanovanjska stavba (počitniški objekt) na parceli št. 27/8, v k. o. 843 Selovec;
– O-41 stanovanjska stavba na parceli št. 104/2, Selovec 60, v k. o. 843 Selovec;
– O-42 stanovanjska stavba na parceli št. 104/4, v k. o. 843 Selovec;
– O-43 stanovanjska stavba s pomožnimi objekti na parcelah št. 104/3 in 104/5, Selovec 60b, v k. o. 843 Selovec;
– O-44 stanovanjska stavba in O-44.a pomožni objekt na parceli št. 104/1, Selovec 60a, v k. o. 843 Selovec;
– O-45 stanovanjska stavba s pripadajočimi objekti (kmetija) na parcelah št. 127, *11/1, 124, 126, Selovec 59, v k. o. 843 Selovec;
– O-A pomožni kmetijski objekti (vrtne lope) na parcelah št. 98/4, 96/43, 96/49, 96/11 v k. o. 851 Legen;
– O-B pomožni kmetijski objekt) na parceli št. 812/1 v k. o. 847 Vrhe;
– O-C pomožni objekt (garaža) na parceli št. 1652/8 v k. o. 847 Vrhe;
– O-D pomožni objekt (vrtna uta) na parceli št. 10/45 v k. o. 843 Selovec.
– O-69 stanovanjska stavba s pomožnim objektom na parcelah št. 158/57, 158/17, Legenska cesta 31, Slovenj Gradec, v k. o. 851 Legen;
– O-70 stanovanjska stavba s pomožnim objektom na parceli št. 14/1, Troblje 6, v k. o. 846 Gradišče;
– O-71 stanovanjska stavba s pomožnim objektom na parceli št. 13/4, Troblje 16, v k. o. 846 Gradišče;
– O-72 stanovanjska stavba s pomožnim objektom na parceli št. 675/4, Bukovska vas 33a, v k. o. 844 Šentjanž pri Dravogradu;
– O-73 stanovanjska stavba s pomožnima objektoma na parceli št. 1013/1, Gmajna 66a, v k. o. 847 Vrhe;
– O-74 stanovanjska stavba s pomožnimi objekti na parcelah št. 28/4, 28/10, 28/11, 28/13, 29/9, 31/2, 31/11, Selovec 66, v k. o. 843 Selovec;
– O-75 stanovanjska stavba s pomožnim objektom na parcelah št. 110/2, 104/6, Selovec 60c, v k. o. 843 Selovec;
– O-H pomožni objekt na parceli št. 774/6 v k. o. 847 Vrhe;
– O-I pomožni objekt na parceli št. 138/47 v k. o. 851 Legen.
(2) Na trasi navezovalne ceste se odstranijo naslednji objekti
– O-46 stanovanjska stavba na parceli št. 114/15 in O-46.a pomožni objekt na parceli št. 114/15, Selovec 68a, oba v k. o. 843 Selovec;
– O-47 stanovanjska stavba na parceli št. 115/3, Selovec 68, O-47.a gospodarski objekt (prizidek) na parcelah št. 115/3, *95 in O-47.b pomožni objekt (nadstrešnica) na parcelah št. 115/2, *95, vsi v k. o. 843 Selovec;
– O-48 stanovanjska stavba na parcelah št. 108, 110/1, Selovec 58a, v k. o. 843 Selovec;
– O-49 stanovanjska stavba s pomožnimi kmetijskimi objekti na parcelah št. *8, *7, 110/1, Selovec 58, vsi v k. o. 843 Selovec;
– O-50 stanovanjska stavba na parceli št. 379, Podklanc 11a, v k. o. 842 Dobrova;
– O-51 stanovanjska stavba na parcelah št.*35/1, 378/1, 565/1, Podklanc 12, v k. o. 842 Dobrova;
– O-52 stanovanjska stavba s pomožnimi kmetijskimi objekti na parcelah št.*36/1, *36/2, 377, 565/1, Podklanc 11, vsi v k. o. 842 Dobrova;
– O-53 stanovanjska stavba s pomožnim objektom na parcelah št.*37, 384/2, Podklanc 10, v k. o. 842 Dobrova;
– O-54 stanovanjska stavba s pomožnim objektom (nadstrešnica) na parceli št. 384/1, Podklanc 10a, v k. o. 842 Dobrova;
– O-55 stanovanjska stavba na parceli št. 386/2 in O-55.a pomožni objekti (garaža, lopa, nadstrešnica) na parcelah št. 386/1, 386/2, 521, Podklanc 9a, vsi v k. o. 842 Dobrova;
– O-56 stanovanjska stavba na parcelah št. *48 in O-56.a pomožni objekt (garaža) na parcelah št.*48, 526, Podklanc 9, oba v k. o. 842 Dobrova;
– O-57 stanovanjska stavba na parceli 677 in 57.a pomožni objekt na parceli št. 475/2, 677, Podklanc 8, oba v k. o. 842 Dobrova;
– O-58 večstanovanjska stavba na parceli št. 1290/10, O-58.a pomožni objekt (nadstrešnica) in O-58.b dva pomožna objekta (nadstrešnici) na parcelah št. 1290/11, 1290/9, Meža 147, Dravograd, vsi v k. o. 829 Dravograd;
– O-59 večstanovanjska stavba na parcelah št. 1290/4, 1290/6 v k. o. 829 Dravograd in 454/2 v k. o. 842 Dobrova ter O-59.a pomožni objekt (kurilnica, klet) na parceli št. 1290/4 v k. o. 829 Dravograd in parceli št. 454/2, Meža 148, Dravograd, v k.o. 842 Dobrova;
– O-60 nestanovanjska stavba z dejavnostjo (trgovsko-poslovni kompleks, trije objekti) na parcelah št. 1244/1 in 2521, Meža 134, Dravograd, v k. o. 829 Dravograd;
– O-61 stanovanjska stavba na parceli št. 465, Koroška cesta 34, Dravograd, v k. o. 829 Dravograd;
– O-62 stanovanjska stavba s prizidki (kmetijski in bivalni del) na parcelah št. 466/1, 466/2, 467, 468 in O-62.a pomožni objekt (garaža) na parcelah št. 466/1, Koroška cesta 13, Dravograd, vsi v k. o. 829 Dravograd;
– O-63 stanovanjska stavba na parcelah št. 461, 462/1 in O-63.a pomožni objekt na parceli št. 461, Koroška cesta 15, Dravograd, oba v k. o. Dravograd;
– O-64 stanovanjska stavba na parceli št. 1348/8, O-64.a pomožni objekt na parcelah št. 1348/6, 1348/8, O-64.b pomožni objekt in O-64.c pomožni objekt na parceli št. 1348/8, Koroška cesta 40b, Dravograd, vsi v k. o. 829 Dravograd;
– O-65 stanovanjska stavba na parceli št. 462/2, 1348/5 in O-65.a pomožni objekt na parcelah št. 1348/5, 1348/6, Koroška cesta 40a, Dravograd, oba v k. o. 829 Dravograd;
– O-66 stanovanjska stavba na parceli št. 460/4 in O-66.a pomožni objekt na parcelah št. 460/1, 460/4, Koroška cesta 40, Dravograd, oba v k. o. 829 Dravograd;
– O-E pomožni objekti na parceli št. 1290/9 v k. o. 829 Dravograd in na parceli 498/9 v k. o. 842 Dobrova.
(3) Na trasi obvoznice Dravograd se odstranijo naslednji objekti
– O-58.c pomožni objekti na parcelah št. 1290/11, 1290/12, 1319, vsi v k. o. 829 Dravograd;
– O-67 stanovanjska stavba na parcelah št. 1111, 1116/1, Meža 74, Dravograd, v k. o. 829 Dravograd;
– O-68 stanovanjska stavba na parcelah št. 1111, 1116/1 Meža 73, Dravograd, v k. o. 829 Dravograd;
– O-F pomožni kmetijski objekti na parceli št. 93/9 v k. o. 841 Otiški Vrh;
– O-G pomožni objekt na parcelah št. 739/4, 746/2 v k. o. 834 Duh na Ojstrici.
22. člen
(prostorski izvedbeni pogoji na območjih omejene rabe)
(1) Na območjih omejene rabe iz 5. člena te uredbe so dopustni posegi in dejavnosti, ki veljajo za to območje v občinskih prostorskih načrtih, določenih v 57. členu te uredbe.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek so dopustni naslednji posegi in dejavnosti po izvedbi prostorskih ureditev, določenih s to uredbo
a) na območjih nad predorskimi cevmi in pokritimi vkopi je posege in dejavnosti dopustno izvajati tako, da ne vplivajo na objekt. Za vse posege je treba pridobiti soglasje upravljavca ceste;
b) na območju nad pokritim vkopom 2,8-2 od km 0 + 675 do km 0 + 800 navezovalne ceste 1 je
po izvedbi prostorskih ureditev, določenih s tem državnim načrtom, dopustna ureditev pokopališča. Za
posege in dejavnosti se upoštevajo prostorski izvedbeni pogoji, ki veljajo za območje pokopališč v
Odloku o občinskem prostorskem načrtu Občine Dravograd (Uradni list RS, št. 4/15, 74/21, 109/25);
c) na območju nad servisno cevjo predora 3, 8-2 na obvoznici Dravograd na zemljiščih št. 1132/6, 1132/5, 1127/1, 1124, 1116/2, 1121/2 in 1116/1 v k. o. 829 Dravograd, prostorsko-izvedbeni pogoji, ki jih za površine stanovanj (za eno- in dvostanovanjske stavbe) določa Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Dravograd (Uradni list RS, št. 4/15, 74/21, 109/25), pri čemer se dodatno upoštevajo naslednji pogoji
– gradnja podzemnih objektov, vključno z varovanji izkopov, izboljšavo ali utrjevanje tal je omejena na –3 m pod koto terena,
– globoko temeljenje je omejeno na globino do 4 m pod koto terena,
– sidranje ali drugi podporni ukrepi so omejeni na do 4 m pod koto terena,
– produkcijske vrtine (geotermalne, ponikovalne ali podobne) niso dovoljene.
č) Na območju iz točke c) tega člena do izvedbe prostorskih ureditev, določenih s to uredbo, gradnja novih objektov na površini in pod površino ni dovoljena.
V. POGLAVJE
POGOJI GLEDE KRIŽANJ OZIROMA PRESTAVITEV GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE IN GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA TER PRIKLJUČEVANJA PROSTORSKIH UREDITEV NANJE
23. člen
(skupne določbe)
(1) Zaradi gradnje ureditev iz 3. člena te uredbe se prestavijo, zamenjajo ali zaščitijo objekti in naprave javne gospodarske infrastrukture in grajenega javnega dobra državnega in lokalnega pomena.
(2) Skupni pogoji za gradnjo gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra so
– projektiranje in gradnja posameznih križanj, morebitnih začasnih ali trajnih prestavitev, zaščita gospodarske javne infrastrukture in priključitve nanjo se izvedejo skladno s projektnimi pogoji upravljavcev in strokovnimi podlagami, ki so sestavni del obveznih prilog državnega prostorskega načrta;
– če se med gradnjo ugotovi, da je treba posamezni infrastrukturni vod ustrezno zaščititi ali začasno ali trajno prestaviti, se to naredi skladno s soglasjem lastnika ali upravljavca tega voda;
– trase vodov gospodarske javne infrastrukture se medsebojno uskladijo z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov od drugih naravnih ali grajenih struktur;
– gospodarska javna infrastruktura se ne sme prestavljati na območja kulturne dediščine, križanja pa morajo biti izvedena tako, da te dediščine ne prizadenejo;
– pred gradnjo se gospodarska javna infrastruktura zakoliči na kraju samem.
(3) Križanja načrtovanih ureditev z gospodarsko javno infrastrukturo in grajenim javnim dobrim ter prestavitve objektov gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra so razvidni iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta: Ureditvena situacija grajene javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, listi od št. 2.2.1 do št. 2.2.15, ter so podrobno opisani in predstavljeni v strokovnih podlagah, ki se nadgradijo med izdelavo dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja.
24. člen
(železniško omrežje)
(1) Križanja državne ceste z odsekom regionalne železniške proge Maribor–Prevalje se izvedejo izvennivojsko, in sicer
– s podvozom železniške proge pod državno cesto (podvoz 3,3-1) v km 2 + 145 obvozne ceste;
– z viaduktom obvozne ceste (viadukt 3,6-1) v km 0 + 070 obvozne ceste;
– s pokritim vkopom železniške proge (pokriti vkop 2,8-3) v km 0 + 175 navezovalne ceste 2.
(2) Križanje državne ceste z odsekom železniške proge Dravograd–Otiški Vrh (industrijski tir) se izvede izvennivojsko z viaduktom obvozne ceste (viadukt 3,6-1) v km 0 + 0120 obvozne ceste.
25. člen
(vodovod)
(1) Vsi cevovodi, ki se z načrtovanimi ureditvami porušijo, in vsi dotrajani cevovodi se na mestih križanja nadomestijo z novimi cevovodi, ki se na mestih križanja speljejo po istih ali novih trasah, prilagojenih načrtovanim ureditvam iz 3. člena te uredbe.
(2) V času gradnje se zdajšnji vodi in hišni priključki po potrebi zaščitijo.
26. člen
(kanalizacija)
(1) Na vseh prečkanjih načrtovanih cest s kanalizacijo se zagotovi ustrezna zaščita kanalizacijske cevi, tako da se cevovod med gradnjo in obratovanjem načrtovanih ureditev ne poškoduje.
(2) Vsi kanali, ki se z načrtovanimi ureditvami porušijo, in vsi dotrajani kanali se na mestih križanja nadomestijo z novimi. Ti se na mestih križanj speljejo po istih ali novih trasah, prilagojenih načrtovanim ureditvam.
(3) Na mestih navezav prestavljenih kanalov na zdajšnje kanalizacijsko omrežje se globina jaškov prilagodi novim niveletam kanalov.
(4) Prestavitev gravitacijskih kanalov se izvede tako, da se ne poslabšajo hidravličnih razmer v kanalih.
27. člen
(odvodnjavanje cestnega telesa)
(1) Na območju državne ceste in spremljajočega objekta Podgorje se zgradi meteorna kanalizacija za kontrolirano odvodnjavanje v zaprtem sistemu s čiščenjem vode pred izpustom v okolje. Voda iz cestišča se zbira ob nižje ležečem robniku in se odvaja v cestne požiralnike – peskolove in po meteornih kanalih do zadrževalnih bazenov, kjer se zadrži in kontrolirano izpušča v odvodnik prek lovilca olj. Vsi objekti za odvodnjavanje se zgradijo za vodo neprepustno ter se redno vzdržujejo in čistijo. Čistilni objekti se dimenzionirajo na količino padavinskih vod kritičnega naliva.
(2) Meteorna odvodnja je sestavljena iz 36 primarnih kanalskih nizov z dodatnimi priključnimi nizi v skupni dolžini 20.541 m in 29 lokacij z objekti za zadrževanje in čiščenje.
(3) Zgradijo se naslednji objekti za zadrževanje in čiščenje
a) na območju štiripasovne ceste
– zemeljski zadrževalni bazen ZZB-LO-0;
– zemeljski zadrževalni bazen ZZB-LO-1;
– betonski zadrževalni bazen BZB-LO-2;
– betonski zadrževalni bazen BZB-LO-3;
– lovilec olj LO-3.1;
– betonski zadrževalni bazen BZB-LO-4;
– zemeljski zadrževalni bazen ZZB-LO-5;
– zemeljski zadrževalni bazen ZZB-LO-6;
– zemeljski zadrževalni bazen ZZB-LO-7;
– betonski zadrževalni bazen BZB-LO-8;
– zemeljski zadrževalni bazen ZZB-LO-9;
– betonski zadrževalni bazen BZB-LO-10;
– zemeljski zadrževalni bazen ZZB-LO-11;
– betonski zadrževalni bazen BZB-LO-12;
– betonski zadrževalni bazen BZB-LO-13;
– lovilec olj LO-13.1;
– betonski zadrževalni bazen BZB-LO-14;
– betonski zadrževalni bazen BZB-LO-15;
– betonski zadrževalni bazen BZB-LO-16;
– lovilec olj LO-16.1;
– betonski zadrževalni bazen BZB-LO-VB;
b) na območju navezovalne ceste
– betonski zadrževalni bazen BZB-LO-17;
– zemeljski zadrževalni bazen ZZB-LO-18;
– betonski zadrževalni bazen BZB-LO-19;
– betonski zadrževalni bazen BZB-LO-20;
– betonski zadrževalni bazen BZB-LO-21;
– cevni zadrževalni bazen CZB-LO-22;
c) na območju obvozne ceste
– betonski zadrževalni bazen BZB-LO-23;
– cevni zadrževalni bazen CZB-LO-24.
28. člen
(elektroenergetsko omrežje)
(1) Trasa štiripasovne ceste, navezovalnih in obvozne ceste ter druge ureditve iz te uredbe križajo visokonapetostne 110-kV prenosne elektroenergetske vode, srednje napetostne 20-kV vode in nizkonapetostne vode, ki se preuredijo tako, da se na mestih križanj zagotovijo zadostni odmiki od ceste in druge gospodarske javne infrastrukture, varnostna višina elektroenergetskega voda nad cesto in ustrezen odmik stebrov elektroenergetskega voda od ceste. Ob preureditvah elektroenergetskih vodov se odstranijo vsi elementi, ki se ne uporabljajo več, zemljišče pa se po potrebi renaturira.
(2) Zaradi križanja državne ceste z daljnovodom 2 x 110 kV Dravograd–Velenje (odsek Dravograd–Slovenj Gradec) se
– na območju priključka Dravograd prestavita dva ozemljilna kraka stebra SM7. Po izgradnji ceste je treba izmeriti ozemljitveno upornost;
– v km 10 + 147,40 štiripasovne ceste odstrani steber SM12 in se postavi novi steber SM12A, ki se premakne za 50 m proti SM13 (med SM11 in SM13);
– v km 3 + 462.90 štiripasovne ceste na območju deviacije 1, 1-18 postavi nov steber v traso daljnovoda med SM41 in SM42. Novi nosilni steber se premakne za 45 m proti SM41.
(3) Zaradi križanja državne ceste z daljnovodom 2 x 110 kV Dravograd–Velenje (odsek Slovenj Gradec–Velenje) daljnovod med stebroma SM54 in SM55 križa deviacijo 1, 1-30, ki na obeh straneh vključuje tudi kolesarski stezi (deviaciji 1, 1-42 in 1, 1-43. V križni razpetini se izvede zamenjava enojnih nosilnih izolatorskih verig na SM55 z dvojnimi mehansko ojačenimi in prestavitev ozemljil zdajšnjega stebra SM55. Po izgradnji ceste je treba izmeriti ozemljitveno upornost.
(4) Za potrebe napajanja predorov in pokritih vkopov se zgradijo novi srednje- in nizkonapetostni kablovodi
– SN/1–HC med km 0 + 250 in km 0 + 950 štiripasovne ceste: od razdelilne transformatorske postaje Slovenj Gradec v dolžini 772 m;
– SN/2–HC med km 0 + 800 in km 0 + 950 štiripasovne ceste: od razdelilne transformatorske postaje Slovenj Gradec do pogonske centrale pokritega vkopa 1, 8-2 v dolžini 1.091 m;
– SN/5–HC med km 1 + 450 in km 2 + 550 štiripasovne ceste: od pogonske centrale pokritega vkopa 1, 8-2 do pogonske centrale predora 1, 8-1 v dolžini 1.111 m;
– SN/7–HC med km 2 + 450 in km 2 + 550 štiripasovne ceste, predor 1,8-1: do pogonske centrale predora 1, 8-1 od daljnovoda D10 Dravograd 1, odcep Gradišče Podkeržnik v dolžini 84 m;
– SN/9–HC med km 2 + 500 in km 6 + 400 štiripasovne ceste: od pogonske centrale pokritega vkopa 1, 8-1 do pogonske centrale pokritega vkopa 1,8-3 v dolžini 3.943 m;
– SN/12–HC med km 3 + 850 in km 4 + 100 štiripasovne ceste, priključek Slovenj Gradec sever: za povezavo daljnovoda D10 Dravograd 1 (OP. ŠT D10/48) in nove transformatorske postaje bencinskega servisa se namesti nov kabel v dolžini 271 m;
– SN/15–HC med km 6 + 400 in km 10 + 300 štiripasovne ceste: od pogonske centrale pokritega vkopa 1, 8-3 do pogonske centrale pokritega vkopa 1, 8-5 v dolžini 4.140 m;
– SN/19–HC med km 10 + 300 in km 11 + 350 štiripasovne ceste, NAV2 med km 0 + 000 in km 1 + 250, NAV1 med km 1 + 150 in km 1 + 838: od pogonske centrale pokritega vkopa 1, 8-5 do pogonske centrale predora 2, 8-1 v dolžini 3.326 m;
– SN/22 med km 0 + 000 in km 0 + 250 navezovalne ceste 2: od razdelilne transformatorske postaje Dravograd do pogonske centrale predora 3, 8-2 v dolžini 301 m. Izvede se podvrtavanje reke Mislinje;
– SN/23 med km 1 %%PLUS%% 150 in km 1 + 838 navezovalne ceste 2 ter med km 0 + 000 in km 1 + 350 obvozne ceste: od pogonske centrale predora 2, 8-1 do pogonske centrale predora 3, 8- 2 (vzhodna centrala) v dolžini 2.047 m;
– SN/32 med km 0 + 000 in km 1 + 350 obvozne ceste: od pogonske centrale predora 3, 8-2 (zahodna centrala) do pogonske centrale predora 3, 8-2 (vzhodna centrala) v dolžini 1.385 m;
– NN/38 med km 0 + 600 in km 0 + 700 navezovalne ceste 1: nov nizkonapetostni priključek za potrebe pokritega vkopa 2, 8-2 iz zdajšnje transformatorske postaje TRABERG (564) v dolžini 273 m.
(5) Za potrebe napajanja javne razsvetljave se zgradijo novi srednje- in nizkonapetostni kablovodi
– NN/8–HC med km 3 + 900 in 3 + 950 štiripasovne ceste, priključek Slovenj Gradec sever: nov nizkonapetostni priključek s kablom iz nove transformatorske postaje 1 (bencinski servis Slovenj Gradec sever) za potrebe cestne razsvetljave v dolžini 45 m;
– NN/35 med km 0 + 000 in km 0 + 050 navezovalne ceste 1: nov nizkonapetostni priključek za potrebe cestne razsvetljave križišča 2, 10-4 iz predvidene transformatorske postaje pogonske centrale predora 3, 8-2 v dolžini 15 m;
– NN/36 med km 1 + 050 in km 1 + 250 navezovalne ceste 1: nov nizkonapetostni priključek za potrebe cestne razsvetljave iz nove transformatorske postaje predora 2, 8-1 v dolžini približno 67 m;
– NN/40 med km 0 + 350 in km 0 + 400 navezovalne ceste 1: nov nizkonapetostni priključek za potrebe napajanja cestne razsvetljave deviacije 2,1-1 in navezovalne ceste 1 iz zdajšnje transformatorske postaje TRABERG (564), izvod prosto stoječa omara gasilski dom v dolžini 62 m.
(6) Za potrebe napajanja in obratovanja objektov ob državni cesti se zgradi osem novih transformatorskih postaj
– ob predvidenem bencinskem servisu v pentlji priključka Slovenj Gradec – sever, ki se uporablja za napajanje bencinskega servisa in javne razsvetljave priključka Slovenj Gradec – sever;
– v pogonskih centralah, ki so ob predorih in pokritih vkopih.
(7) Na mestih prečkanj načrtovanih ureditev z nadzemnimi visokonapetostnimi elektroenergetskimi vodi se po potrebi izvedejo mehanske ojačitve izolatorskih verig. Po izgradnji ceste se preverijo varnostne višine spodnjih vodnikov nad cestnimi telesi.
(8) Na mestih prečkanj načrtovanih ureditev s srednjenapetostnimi in nizkonapetostnimi elektroenergetskimi vodi se izvedejo pokablitve nekaterih nadzemnih vodov ter zaščite in prestavitve kablovodov.
(9) Za delovanje predorov se zgradijo štiri pogonske centrale, v katere so vodeni vsi telekomunikacijski in nizkonapetostni vodi za potrebe naslednjih predorov
– predor Gradišče: pogonska centrala na južnem portalu;
– predor Dobrava: pogonska centrala na severnem portalu in
– predor Dravograd: na vzhodnem in zahodnem portalu (dve pogonski centrali).
(10) Za delovanje pokritih vkopov se zgradijo tri pogonske centrale, v katere so vodeni vsi telekomunikacijski in nizkonapetostni vodi za potrebe naslednjih pokritih vkopov
– pokriti vkop 1,8-2 na južnem portalu;
– pokriti vkop 1,8-3 na južnem portalu;
– pokriti vkop 1,8-5 na vzhodnem portalu.
29. člen
(javna razsvetljava)
(1) Javna razsvetljava se zgradi na posameznih območjih državne ceste. Svetilke se usmerijo neposredno na površino in ne sevajo svetlobe nad vodoravnico. Uporabijo se svetilke z barvno temperaturo največ 2700 K, na območjih, ki imajo s področja varstva narave poseben status, in v pasu do 1.000 m okoli takšnih območij, pa naj barvna temperatura ne presega 2200 K, svetilke naj ne oddajajo svetlobe v UV-spektru. Z ustreznimi zaslonkami se doseže, da je sipanje svetlobe izven območja cestišča močno zmanjšano. Predvidi se tudi zmanjšanje osvetljenosti po stopnjah glede na gostoto prometa (vsaj 100 %, 70 %, 50 %, 70 %, 100 %) glede na čas v obdobju vklopljene cestne razsvetljave (vsaj ob 22.00, 24.00, 5.00, 6.00)
– cestna razsvetljava CR1 priključka Slovenj Gradec jug: napajanje CR1 je iz prižigališč R-CRDARS in R-CR-DRSI, ki sta že predvideni v sklopu 2, HC Velenje–Slovenj Gradec jug ob križišču K1;
– cestna razsvetljava CR2 pokritega vkopa 1, 8-2: napajanje je iz pogonske centrale pokritega vkopa;
– cestna razsvetljava CR3 predora 1, 8-1: napajanje je iz pogonske centrale predora;
– cestna razsvetljava CR4 priključka Slovenj Gradec sever, pri čemer so poleg vseh priključnih krakov zajeti tudi križišči 1,10-2 in 1,10-3, podvoz 1,3-4 in parkirišče bencinskega servisa: napajanje CR4 je iz prižigališč R-CR-DARS in R-CR-DRSI, ki sta napajani iz nove transformatorske postaje 1 bencinski servis;
– cestna razsvetljava CR5 pokritega vkopa 1, 8-3: napajanje je iz pogonske centrale pokritega vkopa;
– cestna razsvetljava CR6 pokritega vkopa 1, 8-5: napajanje je iz pogonske centrale pokritega vkopa;
– cestna razsvetljava CR15 priključka Dravograd: napajanje je iz prižigališča R-CR-DARS, ki bo napajano iz lokalnega nizkonapetostnega (v nadaljnjem besedilu: NN) omrežja;
– cestna razsvetljava CR7 križišča 2,10-6 in priključka na navezovalno cesto v km 1 + 000: napajanje je iz prižigališča R-CR-DRSI, ki bo napajano iz lokalnega NN-omrežja;
– cestna razsvetljava CR8 križišča 2,10-5 in priključka na navezovalno cesto v km 0 + 550: napajanje je iz prižigališča R-CR-DRSI, ki bo napajano iz lokalnega NN-omrežja;
– cestna razsvetljava CR10 križišča 2,10-3 in predora 2, 8-1: napajanje je iz pogonske centrale predora;
– cestna razsvetljava CR11 križišča 2,10-1 in križišča 2, 10-2: napajanje je iz prižigališča R-CRDRSI, ki bo napajano iz lokalnega NN-omrežja;
– cestna razsvetljava CR13 pokritega vkopa 2, 8-2: napajanje je iz pogonske centrale pokritega vkopa;
– cestna razsvetljava CR9 križišča 2,10-4, viadukta 3,6-1 in predora 3, 8-2: napajanje je iz pogonske centrale predora;
– cestna razsvetljava CR12 križišča 3,10-1 in križišča 3, 10-2: napajanje je iz prižigališča R-CRDRSI, ki je napajano iz lokalnega NN-omrežja.
(2) Z načrtovanimi ureditvami se delno neposredno poseže tudi na območje zdajšnje javne razsvetljave, za katero so predvidene potrebne preureditve, ki se izvedejo v skladu s projektnimi pogoji upravljavcev, ti pogoji so del spremljajočega gradiva tega državnega prostorskega načrta.
30. člen
(križanje plinovoda)
(1) Na prečkanjih načrtovanih cest in drugih ureditev z zdajšnjim in načrtovanim plinovodom, ki se ne ruši, se zagotovi ustrezna zaščita plinovoda, tako da se plinovod med gradnjo in izvajanjem načrtovanih ureditev ne poškoduje.
(2) Na preostalih prečkanjih zdajšnjih plinovodov se porušeni vodi nadomestijo z novimi. Novogradnje plinovodov se prilagodijo ureditvam, načrtovanim s to uredbo.
(3) Na obravnavanem območju se prestavi, zamenja, zgradi ali zaščiti naslednje plinovodno omrežje
a) na štiripasovni cesti
– križanje PP1: zaščita zdajšnjega prenosnega plinovoda P243; DN100 – 50 bar z armiranobetonskimi-zaščitnimi ploščami v dolžini približno 66 m;
– križanje PP2: rezerviran je prostor za načrtovano traso prenosnega plinovoda M7;
– križanje DP1: ob prestavitvah preostalih komunalnih vodov v okviru izgradnje štiripasovne ceste je potreben nadzor ob gradnji operaterja distribucijskega sistema zemeljskega plina Komunala Slovenj Gradec, d. o. o.;
– križanje DP2: začasna prestavitev dela obstoječega plinovoda PE90-100mbar v dolžini 182m, del obstoječega plinovoda v območju pokritega vkopa se za čas gradnje odstrani v dolžini cca. 150 m. Po zasutju pokritega vkopa in po povrnitvi dela regionalne ceste RT-932/6924 v prvotno stanje, se izvede končna prestavitev plinovoda PE90-100 mbar na del trase plinovoda, kjer je bil položen pred izvedbo pokritega vkopa, v dolžini cca 150m. Začasni del prestavljenega plinovoda PE90-100mbar, v dolžini 182m pa se odstrani.
– križanje DP4: zaradi gradnje priključka Slovenj Gradec sever se plinovod PE160-4 bar prestavi v dolžini približno 1.015 m in se odstrani v dolžini približno 891 m;
– križanje DP6: distribucijski plinovod PE32 4 bar, ki križa predvideni pokriti vkop 1,8-5, se pred gradnjo vkopa odstrani v dolžini približno 100 m in se prestavi izven območja gradnje vkopa, na zelenico ob vznožju brežine pokritega vkopa v dolžini približno 56 m. Del priključnega plinovoda PE25 za objekt Selovec 66, ki se ga pred gradnjo pokritega vkopa delno odstrani v dolžini približno 48 m se lahko prestavi in položi v cesto deviacije 1, 1-5 šele po izgradnji pokritega vkopa v dolžini 77 m. V času gradnje se zagotovi začasno oskrbo stanovanjskega objekta z začasnim napajanjem iz rezervoarja utekočinjenega naftnega plina. Priključni plinovod za objekta Selovec 66C in 66E, ki se rušita, se odstrani v dolžini približno 34 m;
– križanje DP7: distribucijski plinovod PE32 4 bar, ki križa hitro cesto, se ob gradnji deviacije 1, 1-1 in izvedbi podvoza 1, 3-1 prestavi v cestno telo v dolžini približno 198 m. Zaradi ureditve neimenovanega pritoka nad Šentjanžem se prestavi tudi del plinovoda PE32 v dolžini 26 m. Plinovod PE 32 se odstrani v skupni dolžini približno 218 m. Ob odstranitvi objektov Selovec 58A, 60, 60A in 66B se odstrani priključne plinovode PE25-4 bar v skupni dolžini 78 m. V času gradnje se zagotovi začasno oskrbo stanovanjskega objekta Selovec 62 z začasnim napajanjem iz rezervoarja utekočinjenega naftnega plina;
b) na navezovalni cesti
– križanje PP3: rezerviran je prostor za načrtovano traso prenosnega plinovoda M7;
– križanje DP8: niveleta deviacije 2, 1-6 glede na državno cesto G2-112/1256 (Ravne– Dravograd) se nekoliko dvigne, zato je morebitna zaščita zdajšnjega plinovoda odvisna od dejanske globine plinovodne cevi (potreben je sondažni izkop cevi), to poteka ob stalnem nadzoru upravljavca distribucijskega plinovoda. Če se ugotovi premajhno nadkritje, je potrebna ob gradnji dodatna zaščita cevi z AB-zaščitnimi ploščami dimenzij 1,00 x 0,99 x 0,12 m ali poglobitev plinovoda v dolžini približno 106 m;
– križanje DP9: zaradi gradnje enega od podpornih stebrov nadvoza 2,4-2B, na navezovalni cesti 2, ki je predviden v neposredni bližini zdajšnjega plinovoda PE63-4 bar, je treba tega prestaviti v dolžini 60 m, od tega del predstavlja podvrtavanje železniške proge v dolžini približno 36 m.
– križanje DP10: zaradi odstranitve objekta Meža 148 je treba odstraniti dva priključna plinovoda dimenzije PE32 v dolžini približno 85 m. Zaradi poteka zdajšnjih plinovodov PE160, 10 bar in PE63-4 bar, ki potekata neposredno ob objektu, je treba posebno pozornost nameniti odstranitvi objekta, ki poteka ob stalnem nadzoru upravljavca plinovoda. Po potrebi je treba plinovod zaščititi z AB-zaščitnimi ploščami dimenzij 1,00 x 0,99 x 0,12 m v dolžini 2 x 70 m. Predvidena regulacija mora potekati vsaj 0,5 m pod plinovodom;
– križanje DP11: dodatna zaščita plinovoda zaradi gradbenih del in nadvišanja terena ne bo potrebna, potekati pa mora ob stalnem nadzoru upravljavca plinovoda. Plinovod je treba zakoličiti v dolžini 30 m;
c) na obvozni cesti
– križanje DP12: gradnja nosilnih stebrov viadukta 3,6-1, ki so na zdajšnjem plinovodu, zahteva prestavitev plinovodov PE160-10 bar in PE63-4 bar v dolžini 2 x 63 m. Ker plinovod delno poteka pod železniško progo, je treba prestavitev delno izvesti s podvrtavanjem železniške proge 2 x 42 m. Zaradi utesnjenosti in pomanjkanja prostora je pri prestavitvi plinovodov potrebna uskladitev z drugimi upravljavci komunalne infrastrukture. Pri gradnji viadukta je potreben stalni nadzor upravljavca plinovoda. Plinovod se na območju prestavitve odstrani v dolžini približno 2 x 62 m;
– križanje DP13: upravljavec distribucijskega plinovoda izvaja občasni nadzor ob gradnji in lahko zahteva preveritev morebitnega posedka plinovoda PE40-4 bar zaradi gradnje predora 3, 8-2;
– križanje DP14: zaradi predvidene gradnje portala servisne cevi predora 3,8-2 je potrebna zaščita plinovoda PE40-4 bar z montažnimi armiranobetonskimi-zaščitnimi ploščami dimenzij 1,00 x 0,99 x 0,12 m v dolžini približno 33 m ob stalnem nadzoru nadzor operaterja distribucijskega sistema zemeljskega plina;
– križanje DP15: plinovod je treba zaradi ureditve deviacije 3, 1-4 od profila D3_1-4_1 (0 + 000,00) do D3_1-4_4 (0 + 150,00) prestaviti v dolžini približno 57 m in nanj prevezati priključne plinovode PE25 v dolžini približno 5 m. Del plinovoda PE40-4 bar se odstrani v dolžini približno 125 m;
– križanje DP16: plinovod PE160-10 bar je treba zaradi gradnje križišča 3, 10-1 in pete mostu 3, 5-1 oziroma med profiloma obvozne ceste OBV-46 (2 + 250,00) in OBV-47 (2 + 300,00) dodatno zaščititi z montažnimi armiranobetonskimi -zaščitnimi ploščami dimenzij 1,00 x 0,99 x 0,12 m v dolžini približno 47 m.
31. člen
(križanje telekomunikacijskih in kabelskih komunikacijskih vodov)
(1) Na vseh prečkanjih načrtovanih cestišč s telekomunikacijskimi in kabelskimi komunikacijskimi vodi se zagotovi ustrezna zaščita vodov, da se med gradnjo in izvajanjem načrtovanih ureditev vodi ne poškodujejo.
(2) Vsi telekomunikacijski in kabelski komunikacijski vodi, ki se z načrtovanimi ureditvami porušijo, se nadomestijo z novimi. Novi vodi se na mestih križanja speljejo po istih ali novih trasah, ki se prilagodijo načrtovanim ureditvam.
(3) Pred naslednjimi fazami izdelave projektne dokumentacije se pridobijo najnovejši podatki o poteku telekomunikacijskih kablov in o kabelskih komunikacijskih sistemih.
(4) Vse prestavitve in novogradnje vodov se izvedejo že med pripravo pripravljalnih del (križanje vodotokov, cest in hitre ceste). V skladu z napredovanji del se izvajajo končne rešitve poteka tras vodov z vsemi pripadajočimi objekti.
(5) Ob celotni trasi se za potrebe obrambe zagotovi cev za optični vodnik.
32. člen
(sistem za elektronsko cestninjenje)
(1) Portala sistema za elektronsko cestninjenje sta predvidena na dveh mestih
– cestninski portal št. 1 med priključkom Slovenj Gradec jug in priključkom Slovenj Gradec sever v km 2 + 275 štiripasovne ceste ter
– nadzorni portal št. 2 med priključkom Slovenj Gradec sever in priključkom Dravograd v km 4 + 915 štiripasovne ceste.
(2) Na mestih portalov sistema za elektronsko cestninjenje so predvidene niše za potrebe vzdrževanja teh portalov. Informacijska povezava portalov je predvidena z optičnim vodnikom v okviru kanalizacije klica v sili. Za portala št. 1 in št. 2 je predvideno, da se napajata z električno energijo iz predvidene transformatorske postaje ob predvidenem bencinskem servisu ob priključku Slovenj Gradec sever v km 3 + 950 štiripasovne ceste.
33. člen
(klic v sili in optični sistem prenosa)
(1) Vzdolž državne ceste se položi osemcevna kabelska kanalizacija z vzdolžno ožebljenimi PE-cevmi oznake PE02 2 x Φ 50/4 mm in 2 x PE-HD Φ 125 mm. Do posameznih lokacij ob nišah za cestninski nadzor se predvidijo cevi 2 x PE-HD Φ 125 mm.
(2) Prečkanje uvoznih in izvoznih krakov štiripasovne ceste se izvede v zaščitnih PE-HD-ceveh Φ 125 mm z obbetoniranjem. Prečkanje štiripasovne za vzporedni stebriček se izvede v dveh zaščitenih ceveh Φ 125 mm z obbetoniranjem cevi pod cestiščem. Na trasi kabelske kanalizacije se umestijo tudi vlečni kabelski jaški dimenzij 2.000 x 1.500 x 1.800 mm v medsebojni razdalji do 500 m ter na koncu mostov in viaduktov. Na vsakih 100 m se predvidijo pomožni kabelski jaški Φ 1.000 mm (notranje mere) na globini 1.000 mm.
(3) Na obravnavanem odseku je skupno 12 stebričkov (2 x 6), ki so razporejeni na obeh straneh državne ceste na medsebojni razdalji 2.000 m, odvisno od razmer na terenu (mostovi, viadukti), in omogočajo govorno povezavo udeležencev v prometu z operaterjem v komandnem centru. Obravnavani odsek se kabelsko in funkcionalno navezuje na avtocestno bazo Maribor.
(4) V bližini daljnovodov se izračunajo induktivni vplivi na kabel KVS. Izdela se tudi izokeravična karta (število atmosferskih praznitev na m2). Izračuni in potrebna zaščita se izdelajo med pripravo projektne dokumentacije za izvedbo gradnje.
(5) Za optični sistem prenosa se uporabijo optični vodniki z nekovinsko konstrukcijo: 96- vlakenski – glavna transportna smer, 24-vlakenski – odcepi od glavne transportne smeri do pomembnejših lokacij in 12-vlakenski – priključki posameznih objektov.
(6) Na optični vodnik se povežejo oskrbne baze in izpostave, večji objekti (mostovi, viadukti), vremenska postaja, naprave prometne signalizacije in počivališča.
VI. POGLAVJE
MERILA IN POGOJI ZA PARCELACIJO
34. člen
(parcelacija)
(1) Parcelacija se izvede v skladu s prikazom območja državnega prostorskega načrta z načrtom parcel in s tehničnimi elementi za prenos mej parcel v naravo, v grafičnem delu državnega prostorskega načrta na listih od št. 3.1 do št. 3.5, v katerem so s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos novih mej parcel v naravo, določene tudi lomne točke meje območja državnega prostorskega načrta.
(2) Med izvajanjem načrtovanih ureditev se meje parcel prilagodijo lastniškim mejam in podatkom zemljiškega katastra v naravi ter dejanskemu stanju katastrskih mej, če se s tem bistveno ne spremenijo predvidene ureditve. Pri prenosu parcel na teren se upošteva dejansko stanje (razlika med katastrsko odmero in topografskim načrtom).
(3) Parcele, določene s to uredbo, se po izvedenih posegih lahko delijo v skladu z izvedenim stanjem na podlagi lastništva ali upravljanja ter se po namembnosti sosednjih območij pripojijo k sosednjim parcelam.
VII. POGLAVJE
POGOJI CELOSTNEGA OHRANJANJA KULTURNE DEDIŠČINE, OHRANJANJA NARAVE, VARSTVA OKOLJA IN NARAVNIH DOBRIN, UPRAVLJANJA VODA, VAROVANJA ZDRAVJA LJUDI, OBRAMBE DRŽAVE TER VARSTVA PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
35. člen
(ohranjanje kulturne dediščine)
(1) Kulturna dediščina se med gradnjo varuje pred poškodovanjem in uničenjem. Podatki o kulturni dediščini so razvidni iz prikaza stanja prostora. Investitor zagotovi ukrepe za varstvo kulturne dediščine.
(2) Investitor na območju državnega prostorskega načrta, na katerem načrtovane ureditve segajo na območje registriranega arheološkega najdišča, pred pridobitvijo kulturnovarstvenega soglasja zagotovi predhodne arheološke raziskave, s katerimi se natančneje določijo ukrepi varstva. Zagotovi tudi ukrepe za varstvo arheoloških ostalin, ki izhajajo iz rezultatov predhodnih arheoloških raziskav za natančnejšo določitev ukrepov varstva.
(3) Obseg predhodnih arheoloških raziskav opredeli pristojna območna enota zavoda za varstvo kulturne dediščine. Za posege v registrirana arheološka najdišča je treba pridobiti soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline v skladu s predpisom, ki ureja varstvo kulturne dediščine.
(4) Pri gradnji na območju registriranih arheoloških najdišč se poseg zmanjša na najmanjšo mogočo površino, ki še omogoča gradnjo. Če se med arheološkimi raziskavami ali izvedbo del odkrijejo arheološke ostaline, se rešitve v skladu z varstvenim režimom prilagodijo tako, da dediščina ne bo ogrožena.
(5) območjih prečkanj enot kulturne dediščine je območje delovnih površin čim ožje. Območja kulturne dediščine se ne smejo uporabljati kot območja začasnega shranjevanja izkopa do uporabe in lokacije za začasno skladiščenje gradbenih odpadkov.
(6) Drugi projektni pogoji in pogoji za izvedbo z vidika varstva kulturne dediščine so
– v primeru Dravograd – Trško jedro (EID 1-07381) se dela izvedejo s čim manjšim poseganjem v območje spomenika;
– v primeru Dravograd - Kaplanija Koroška cesta 14 (EID 1-07398) je treba po izvedbi posegov je okolico kaplanije ustrezno krajinsko urediti in omogočiti dostop do nje ter sanirati morebitne poškodbe objekta;
– v primeru Dravograd - Hiša Koroška cesta 12 (EID 1-07390) je treba po izvedbi posegov okolico hiše na naslovu Koroška cesta 12 ustrezno krajinsko urediti in omogočiti dostop do nje ter sanirati morebitne poškodbe objekta;
– v primeru Bukovje pri Dravogradu – Kapela (EID 1-07400) kapelica se med gradnjo varuje pred poškodbami. Po izvedbi posega se okolica ustrezno uredi;
– v primeru Bukovska vas – Cerkev sv. Jedrti (EŠD 3026) so pri kakršnih koli posegih v tleh objekta ali terenu ob njegovi zunanjščini obvezne predhodne arheološke raziskave. Ureditve se morajo umakniti z območja kulturnega spomenika;
– v primeru Šentjanž pri Dravogradu – Vaško jedro (EID 1-17585) se najbližje stavbe vaškega jedra med gradnjo varujejo pred poškodbami, morebitne poškodbe objektov se sanirajo. Okolica posegov se ustrezno krajinsko uredi.
(7) V času gradnje investitor zagotavlja stalno varstvo objektov in območij kulturne dediščine. Objekte, ki se med gradnjo lahko poškodujejo, je treba primerno zaščititi, oziroma podati navodila izvajalcem del.
(8) Investitor mora najmanj 10 dni pred začetkom del o tem obvestiti pristojno območno enoto zavoda za varstvo kulturne dediščine.
(9) Za vse posege v registrirano kulturno dediščino je treba pri pristojni območni enoti zavoda za varstvo kulturne dediščine pridobiti kulturnovarstveno soglasje v skladu s predpisom, ki ureja varstvo kulturne dediščine.
36. člen
(ohranjanje narave)
(1) Območje državnega prostorskega načrta posega na območja ohranjanja narave. Podatki o območjih ohranjanja narave so razvidni iz prikaza stanja prostora.
(2) Posegi v naravo se omejijo na območja načrtovanih ureditev. Vegetacija se odstrani le tam, kjer je to nujno potrebno. Sečnja in odstranjevanje lesne vegetacije se izvajata izven vegetacijske sezone. Pred začetkom gradnje se pred poškodbami zaščitijo obvodna zarast, živice in posamezna drevesa. Na območjih, na katera se posega le v času gradnje in je odstranitev vegetacije nujno potrebna, se po končani gradnji znova zasadijo avtohtone rastlinske vrste. Med gradnjo poškodovane površine se po končanih delih ustrezno sanirajo in se čim bolj povrnejo v prvotno stanje.
(3) Za varovanje prostoživečih živali
a) na območju štiripasovne ceste je zagotovljenih naslednjih deset prehodov za prostoživeče živali
– podvoz in podhod za divjad 1,3-10 v km 8 + 780;
– viadukt 1,6-3 med km 7 + 700 in 8 + 000;
– podhod za divjad 1,3-11 v km 7 + 200;
– pokriti vkop 1,8-3 med km 6 + 400 in 6 + 700;
– most 1,5-3 med km 4 + 100 in 4 + 250;
– predor 1,8-1 med km 2 + 500 in 3 + 200;
– most 1,5-7 in most 1,5-8 v km 2 + 450;
– most 1,5-9 v km 2 + 150;
– pokriti vkop 1,8-2 med km 1 + 470 in 1 + 640;
– viadukt 1,6-2 med km 1 + 200 in 1 + 400;
b) se pri načrtovanju in izvedbi podhodov upoštevata
– širina podhodov (podhod 1,3-10, viadukt 1,6-3, podhod 1,3-11, most 1,5-3, most 1,5-7, most 1,5-8, most 1,5-9 in viadukt 1,6-2) je vsaj 12 m, svetla višina pa 4,5 m. Če se uredi večnamenski prepust, ki se uporablja tudi za odvajanje vode, se zagotovi suh prehod;
– most 1,5-3: zaradi bližine priključka Slovenj Gradec sever obstaja nevarnost, da divjad zaide na štiripasovno cesto. Zagotovijo se dodatni ukrepi na cesti (npr. prometni znaki, svetlobni odsevniki in zvočna odvračala) ali se priključek in del ceste ustrezno ogradita;
c) se trasa štiripasovne ceste ogradi z obojestransko varovalno ograjo višine minimalno 2,5 m;
č) omilitveni ukrepi za preprečevanje trkov z divjadjo se izvedejo tudi na vzporednih cestah (prometni znaki, svetlobni odsevniki in zvočna odvračala);
d) se v podhodu za divjad podlaga naravna in pokrita z vsaj 15-centimetrsko plastjo prsti in humusa, ki se pojavljata v neposredni okolici podhoda. Če hidrološke razmere tega ne dopuščajo, se podhod tlakuje z lokalnim kamnom, da so v podlagi špranje, kjer se lahko zasadijo nižje rastline. Špranje v podlagi naj bodo velike 1–2 cm, da ne bodo ustvarjale pasti za živali. Če razmere dopuščajo, se podhod zasadi z avtohtono vegetacijo, tj. s trajnimi grmišči. Oblikovan je tako, da živali vidijo skozenj na drugo stran. V podhod se lahko umeščajo tudi debla, veje in posamezne skale za zagotavljanje skrivališč manjšim živalim. Prehod in njegova neposredna okolica naj ne vsebujeta razsvetljave, odpadkov, prometnih in reklamnih tabel;
e) pri načrtovanju pokritih vkopov se upošteva
– živali naj se k pokritim vkopom usmerjajo z ograjami, ki so povezane z ograjami ob hitri cesti;
– vegetacija na pokritem vkopu naj posnema vegetacijo v okolici. Za zasaditev se uporabijo avtohtone rastlinske vrste. Ob straneh pokritega vkopa se ob ograji zasadi višja vegetacija (npr. grmovno-drevesna);
– priporočena globina zemlje je 0,3 m za trave in zelišča, 0,6 m za grmovje in 1,5 m za drevesa;
f) je treba na priključkih Slovenj Gradec sever in Slovenj Gradec jug z obojestransko varovalno ograjo višine vsaj 2,5 m ograditi tudi priključne krake;
g) omilitvene ukrepe za preprečevanje trkov z divjadjo pri priključku Slovenj Gradec se izvaja tudi na vzporedni cesti (npr. prometni znaki, svetlobni odsevniki in zvočna odvračala).
(4) Na območju naravne vrednote državnega pomena Dravograjsko jezero (ID 1862) se
– brežine reke Drave, razen pod mostom 2,5-1, ne utrjuje, na levi brežini se ohrani ves drevesni fond, ki preprečuje čezmerne vplive zaradi povečanega hrupa;
– na mostu čez Dravo 2,5-1 postavi transparentna protihrupna ograje višine 1,8 m, s črnimi horizontalnimi progami (npr. 1 cm široki trakovi na 5 cm razdalje ali horizontalne proge debeline 2 mm, ločene z 28-milimetrskim razmikom), ki preprečujejo trke ptic v ograjo;
– na zahodni strani krožišča v smeri Dravograd–Libeliče, vključno z deli povezovalne ceste proti Črnečam oz. Libeličam, namesti protihrupna ograja višine 1,8 m, ki naj bo kombinirana, oblikovana na način, da bo netransparentna do višine približno 1 m v spodnjem delu in transparentna višine približno 80 cm v zgornjem delu ograje;
– cestna razsvetljava na območju naravne vrednote Dravograjsko jezero izvede s svetilkami barvne temperature 2200 K. Z ustreznimi zaslonkami se doseže, da je sipanje svetlobe izven območja cestnega telesa močno zmanjšano. Predvidi se tudi zmanjšanje osvetljenosti po stopnjah glede na gostoto prometa (vsaj 100 %, 70 %, 50 %, 70 %, 100 %) glede na čas v obdobju vklopljene cestne razsvetljave (ob 22.00, 24.00, 5.00 in 6.00);
– na severni strani ceste proti Črnečam oz. Libeličam se morebitna utrditev brežine izvede s kovinsko mrežo. Z mrežo se zaščitijo tudi prepusti pod cesto. Mreža, s katero se zaščitijo prepusti, ima dovolj velika očesa, da omogoča prehajanje odraslim dvoživkam in ampleksusom dvoživk;
– za omogočanje prehodnosti brežin za živali se na krajne mostne podpornike mostu 2,5-1 namesti polička, ki vodi z brežine čez mostni podpornik na drugo stran mostu, in ima na vsaki strani še rampi, ki vodita v vodo. Police so široke vsaj 50 cm in nameščene vsaj 15 cm nad najvišji nivo vode;
– poseg v obrežno vegetacijo na območju križišča 2,10-3 in mostu 2,5-1 se zaradi ohranjanja habitata bobra izvede v najmanjši možni meri. Poškodovane brežine se oblikujejo sonaravno z možnostjo zasaditve lesnih rastlin. Ob mostu čez Dravo 2,5-1, krožišču Dravograd–Črneče in razgledni ploščadi se nemudoma po izvedenem posegu sanira obvodna vegetacija in izvede intenzivna obsaditev krožišča in razgledišča. Brežine neposredno ob cesti se zasadijo z iglavci, ki so za prehrano bobra manj zanimivi, obenem pa zagotavljajo dodatno zaščito Dravograjskega jezera pred svetlobo s krožišča. Vsa s posegom poškodovana obrežna lesna zarast se nadomesti z avtohtonimi listnatimi vrstami dreves, ki se pred objedanjem bobra ustrezno zaščitijo;
– gradbišče ne osvetljuje. Če je to nujno potrebno, je izjemoma dovoljena postavitev izključno posameznega svetila za varovanje;
– gradbena dela na območju premostitve Drave zaradi varstva bobra ne izvajajo v nočnem času, in sicer spomladi in poleti (od začetka aprila do konca avgusta), se ne izvajajo med 19. in 7. uro, jeseni in pozimi (od začetka septembra do konca marca) pa se ne izvajajo med 17. in 8. uro. Gradbena dela se začnejo izven razmnoževalnega obdobja bobra, ki traja od 1. januarja do 30. junija. Po začetku gradbenih del gradnje ni treba več prekinjati;
– hrupna dela ne izvajajo v času gnezdenja ptic, torej se ne izvajajo od začetka aprila do konca junija;
– zagotovijo takšne konstrukcije viaduktov in mostov, da so preprečene poškodbe ptic. Na objektih ne sme biti štrlečih, slabo opaznih delov;
– na odseku ceste proti Libeličam, ki je predmet predmetnega državnega prostorskega načrta, zaradi omejevanja hrupa in svetlobe vozil ter za preprečitev dostopa bobra na cestišče namesti betonska ograja dolžine 190 m, od razgledne točke v km 0,230 do km 0,422, v standardni višini 1,2 m;
– obrežna vegetacija ohrani v največji možni meri, obrežna vegetacija, ki zagotavlja skrivališče ribam in preprečuje segrevanje vode pa se ne odstranjuje. Če se odstranitvi dela vegetacije ni mogoče izogniti, se vegetacija odstranjuje selektivno, vegetacija ne sme biti v celoti odstranjena naenkrat. V primeru odstranjevanja zarasti na brežinah vodotokov je treba odstranjeno vegetacijo takoj (v isti rastni
sezoni) nadomestiti z novo, in sicer z avtohtonimi grmovnimi in drevesnimi vrstami, ki so na
obravnavanem območju že prisotne (npr. potaknjenci bele vrbe). Ob vodotokih mora biti zagotovljena
zveznost vegetacije, zgolj zatravitev na območju brežin ne zadostuje.
(5) Ukrepi za zaščito dvoživk
– pred izdelavo dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja se izvede raziskava selitev dvoživk v dveh sezonah (pomlad–jesen–pomlad) ter v dokumentaciji za izvedbo predvidi ustrezne prilagoditve prepustov (namestitev poličk) in ustrezne dolžine usmerjevalnih ograj;
– na cesti R3-699/1263 Dravograd–Libeliče se zagotovijo najmanj trije podhodi za dvoživke. Vhod in izhod iz podhoda sta v nivoju s terenom (ne sme biti stopničke, ki je dvoživke ne bi mogle preplezati) ali pa so za prehod dvoživk zagotovljene ustrezne rampe. Za usmerjanje dvoživk se lahko uporabi tudi betonska varovalna ograja, če v njej ni nobenih lukenj, namenjenih odvodnjavanju, skozi katere lahko prehajajo dvoživke. Ograja se namesti do podhodov na način, da dvoživke usmerja v podhode;
– varovalna ograja za dvoživke ima na koncih u-zaključek.
(6) Gradbišče v bližini naravne vrednote gozd v Bukovju se omeji s fizično zaščito in prepreči poseganje na območja izven gradbišča. Poškodovani gozdni rob se po končani gradnji sanira.
(7) Niveleta trase štiripasovne ceste v bližini naravne vrednote Polančeva slatina se načrtuje na način, da niso potrebni vkopi ali drugi zemeljski posegi, ki lahko negativno vplivajo na vrednoto.
(8) V primeru najdbe minerala ali fosila je treba začasno ustaviti dela, najdbo zaščititi in o najdbi nemudoma obvestiti organizacijo, pristojno za ohranjanje narave, ki v sedmih dneh po prejemu obvestila izda varstvene usmeritve za nadaljnja ravnanja.
(9) Gradbena dela, ki bi lahko vplivala na kakovost vode v vodotokih, se izvajajo ob upoštevanju časa drsti ribjih vrst v posameznem ribiškem revirju
– Kremžarjev potok, Barbarski potok in Trobeljščica: dela se izvajajo med 1. marcem in 15. oktobrom;
– Selčnica: dela se izvajajo med 15. majem in 15. oktobrom;
– Drava: dela se izvajajo med 30. junijem in 31. decembrom;
– Meža in Mislinja: dela se izvajajo med 30. junijem in 15. oktobrom.
(10) Preostala gradbena dela na območju premostitve Drave se izvajajo med 30. marcem in 31. avgustom od 7. do 19. ure ter od 1. septembra do 31. marca od 8. do 17. ure, izven razmnoževalnega obdobja bobra. Po začetku gradbenih del gradnje ni treba več prekinjati.
(11) Pred izdelavo dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja se izvede astakološki pregled vodotokov na območju prostorskega načrta. Pred izgradnjo in pred poseganjem v vodotoke se izvede vzorčenje domorodnih vrst rakov na območju posegov v vodotoke.
a) V primeru ugotovljene prisotnosti domorodnih vrst rakov betoniranje brežin ni dovoljeno. V primeru stabilizacije brežin s kamnom v suho se med kamni pustijo dovolj velike zemeljske fuge (za bivališča rakov).
b) V primeru ugotovljene prisotnosti tujerodnih vrst rakov na območju posegov v vodotoke
– je treba o najdbi nemudoma obvestiti pristojne službe;
– je prepovedano strojno premeščanje materiala z območja struge vodotoka in premeščanje nerazkužene mokre gradbene mehanizacije;
– je treba pred premestitvijo gradbene mehanizacije to sušiti vsaj 48 ur.
37. člen
(vodotoki in vodne ureditve)
(1) Vsa prečkanja površinskih vodotokov so razvidna iz obveznih prilog državnega prostorskega načrta: Prikaz stanja prostora in grafičnega dela državnega prostorskega načrta: Ureditvena situacija načrtovanih ureditev, listi od št. 2.1.1 do št. 2.1.15.
(2) Na območju državnega prostorskega načrta se izvede ureditev 41 vodotokov v skupni dolžini 6.965 m. Izvedejo se 28 škatlastih in 38 cevnih prepustov ter 9 vertikalnih jaškov. Potrebne dimenzije cevnih prepustov so bile izračunane v hidrološko-hidravlični študiji, ki je sestavni del tega prostorskega načrta.
(3) Izvedejo se naslednje ureditve vodotokov
– Kremžarjev potok, štiripasovna cesta km 2 + 444, regulacija 1,7-1: dolžina ureditve je 99 m;
– neimenovani potok, štiripasovna cesta km 3 + 408,5, regulacija 1,7-2: dolžina ureditve je 520 m;
– neimenovani potok, štiripasovna cesta km 3 + 698, regulacija 1,7-3: dolžina ureditve je 421 m;
– Mislinja, štiripasovna cesta km 4 + 165,75, regulacija 1,7-3e: dolžina ureditve je 313 m;
– neimenovani potok, štiripasovna cesta km 4 + 225,6, regulacija 1,7-3a: dolžina ureditve je 104 m;
– neimenovani potok, štiripasovna cesta km 4 + 372,6, regulacija 1,7-3b: dolžina ureditve je 106 m
–neimenovani potok, štiripasovna cesta km 4 + 534, regulacija 1,7-3c: dolžina ureditve je 112 m;
– neimenovani potok, štiripasovna cesta km 4 + 648,5, regulacija 1,7-3d: dolžina ureditve je 92 m;
– neimenovani potok, štiripasovna cesta km 4 + 742, regulacija 1, 7-4: dolžina ureditve je 123 m;
– neimenovani potok, štiripasovna cesta km 4 + 849, regulacija 1,7-5: dolžina ureditve je 107 m;
– neimenovani potok, štiripasovna cesta km 5 + 089, regulacija 1,7-6: dolžina ureditve je 168 m;
– neimenovani potok, štiripasovna cesta km 5 + 259, regulacija 1,7-6a: dolžina ureditve je 59 m;
– neimenovani potok, štiripasovna cesta km 5 + 378, regulacija 1,7-7: dolžina ureditve je 69 m;
– neimenovani potok, štiripasovna cesta km 5 + 691, regulacija 1,7-8: dolžina ureditve je 157 m;
– neimenovani potok, štiripasovna cesta km 6 + 012, regulacija 1,7-8a: dolžina ureditve je 73 m;
– neimenovani potok, štiripasovna cesta km 6 + 565, regulacija 1,7-8b: dolžina ureditve je 151 m;
– neimenovani potok, štiripasovna cesta km 6 + 682, regulacija 1,7-8c: dolžina ureditve je 82 m;
– neimenovani potok, štiripasovna cesta km 6 + 881, regulacija 1,7-9: dolžina ureditve je 453 m;
– neimenovani potok, štiripasovna cesta km 7 + 187, regulacija 1,7-9a: dolžina ureditve je 94 m;
– neimenovani potok, štiripasovna cesta km 8 + 406, regulacija 1,7-10: dolžina ureditve je 95 m;
– neimenovani potok, štiripasovna cesta km 8 + 566, regulacija 1,7-10a: dolžina ureditve je 54 m
– neimenovani potok, štiripasovna cesta km 9 + 068, regulacija 1,7-12: dolžina ureditve je 124 m;
– neimenovani potok, štiripasovna cesta km 9 + 403, regulacija 1,7-13: dolžina ureditve je 738 m;
– neimenovani potok, štiripasovna cesta km 9 + 512, regulacija 1,7-14: dolžina ureditve je 249 m;
– neimenovani potok, štiripasovna cesta km 9 + 621, regulacija 1,7-14a: dolžina ureditve je 105 m;
– neimenovani potok, štiripasovna cesta km 9 + 768, regulacija 1,7-15: dolžina ureditve je 83 m;
– neimenovani potok, štiripasovna cesta km 9 + 937, regulacija 1,7-16a: dolžina ureditve je 80 m;
– neimenovani potok, štiripasovna cesta km 10 + 150, regulacija 1,7-17: dolžina ureditve je 162 m;
– neimenovani potok, štiripasovna cesta km 10 + 190, regulacija 1,7-17a: dolžina ureditve je 85 m;
– neimenovani potok, štiripasovna cesta km 11 + 186, regulacija 1,7-31a: dolžina ureditve je 52 m;
– neimenovani potok, štiripasovna cesta km 11 + 186, regulacija 1,7-31b: dolžina ureditve je 28 m;
– neimenovani potok, štiripasovna cesta km 11 + 320, regulacija 1,7-33: dolžina ureditve je 758 m;
– neimenovani potok, štiripasovna cesta km 11 + 437, regulacija 1,7-32: dolžina ureditve je 403 m;
– neimenovani potok, navezovalna cesta 1 km 1 + 466, regulacija 2,7-1a: dolžina ureditve je 55 m;
– neimenovani potok, navezovalna cesta 1 km 1 + 633,5, regulacija 2,7-1b: dolžina ureditve je 43 m;
– neimenovani potok, navezovalna cesta 1 km 1 %%PLUS%% 688, regulacija 2,7-1: dolžina ureditve je 74 m;
– neimenovani potok, navezovalna cesta 2 km 0 + 100, regulacija 2,7-2: dolžina ureditve je 178 m;
– neimenovani potok, navezovalna cesta 2 km 0 + 729, regulacija 2,7-3: dolžina ureditve je 72 m;
– neimenovani potok, obvozna cesta km 2 + 041, regulacija 3,7-1: dolžina ureditve je 162 m;
– neimenovani potok, deviacija D3 km 0 + 390, regulacija 3,7-2: dolžina ureditve je 25 m;
– neimenovani potok, deviacija D3 km 0 + 444, regulacija 3 7-3: dolžina ureditve je 37 m.
(4) Na lokacijah
– v km 8 + 566 štiripasovne ceste,
– v km 0 + 350 priključka Dravograd – krak B,
– v km 0 + 096 deviacije 1,1-26,
– v km 5 + 375 štiripasovne ceste,
– v km 1 + 155 deviacije 1,1-38,
– v km 1 + 466 navezovalne ceste 1,
– v km 1 + 633 navezovalne ceste 1 in
– v km 0 + 390 deviacije 3,1-1,kjer vodotok prečka cesto v sestavljenem profilu (osem lokacij) se umestijo armirano-betonski-vpadni jaški iz montažnih elementov različnih dimenzij. Na vodotokih, kjer je bilo na terenu ugotovljeno večje odnašanje prodnega in drugega materiala, se naredijo zaplavne pregrade.
(5) Izvedejo se naslednji ukrepi
– protipoplavni ukrep 1: protipoplavni nasip dolžine 168 m;
– protipoplavni ukrep 3: znižanje terena površine 1.982 m2;
– protipoplavni ukrep 4: odvodni jarek dolžine 345 m;
– protipoplavni ukrep 5: protipoplavni nasip dolžine 258 m in odvodni jarek dolžine 190 m;
– protipoplavni ukrep 6: nadvišanje nasipa pri Meži dolžine 72 m;
– protipoplavni ukrep 7: rekultivacija 1 površine 5.315 m2;
– protipoplavni ukrep 8: rekultivacija 2 površine 7.761 m2.
(6) Regulacije se izvedejo sonaravno. Oblikovanje dna se izvede v neporavnani obliki z vmesnimi prostori med posameznimi skalami. V strugi se izvedejo zakloni, ki lokalno umirijo vodni tok. Izvedejo se tolmuni in prehodni pragovi v kombinaciji kamna in lesa. Betonirani deli se skrijejo pod kamenje. Obrežna vegetacija se ohranja, brežine se zasadijo z lokalno avtohtono vegetacijo (izbira vrst naj bo raznovrstna, v zasaditvene skupine naj se vključijo tako drevesne kot grmovne vrste). V primeru izdelave talnih pragov ali jezov se zagotovi migracija rib. Gradbena dela na vodotokih, ki vplivajo na kakovost vode, se izvajajo izven varstvene dobe ribjih vrst. Z gradbenimi stroji se ne posega v vodni prostor ali se posega le toliko, kot je nujno. Med gradnjo se betonske odplake ne smejo izcejati v vodo, med gradnjo in po njej se prepreči izcejanje goriva, olj, zaščitnih premazov ter drugih škodljivih in strupenih snovi. V času gradbenih del ob in v vodotoku se zagotovi, da v vodi ne nastajajo razmere neprekinjene kalnosti.
(7) Razporeditev skupin skal (motilcev toka) v Mislinji je obojestranska, medsebojna razdalja med posameznimi skupinami je enakomerna, število in velikost skal v skupini ni enako. Posamezni kamni ne zadoščajo.
(8) Podporni zidovi in obrežna zavarovanja se izvedejo v kamen betonu na način, da na zunanji strani beton ne pokriva kamnov ali skal. Kjer so podporni zidovi pod vodo in pri temeljih, so med skalami čim globlje razpoke. Utrjene brežine se izvedejo v izrazito neporavnani obliki. Pri s kamnometom izvedenih zavarovanjih dna in brežin kamni niso strojno poravnani, saj se na ta način doseže vsaj minimalna strukturiranost dna in brežin.
(9) Pred začetkom zemeljskih in gradbenih del se na območjih urejanja vodotokov ter z njimi povezanih gradbišč evidentira in kartira prisotnost invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst. Če je na neposredni lokaciji rastišče invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst, se pred posegi izvede njihova odstranitev. Med izvajanjem zemeljskih del se upošteva vse ukrepe za preprečevanje širjenja invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst na nove lokacije. Posebno pozornost se nameni ravnanju z živico in v primeru uporabe živice (zemljine) z drugih lokacij se zagotovi, da ta ne vsebuje delov korenin ali semen invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst.
(10) Na odsekih novo urejane brežine naj se na zatravljene, zemeljske dele brežin in v razpoke lomljenca, položenega v suho, vključijo potaknjenci različnih vrst vrb. Potaknjenci se pridobijo v bližini mesta zasaditve. Sadijo se na zgornjem delu brežine, v rastru (mreži z medsebojno razdaljo) 0,5 m. Brežine naj se zasadijo tako na gosto, da ne ovirajo pretočnosti.
(11) V okviru vzdrževanja vodotoka se kar najbolj ohrani samonikla, avtohtona, mehkogibna grmovna vegetacija na brežinah. Zasaditve lesne vegetacije se po končanih delih ustrezno vzdržuje in morebitne odmrle sadike nadomesti z novimi. Pri vzdrževanju se upoštevajo tudi usmeritve v zvezi s preprečevanjem širjenja tujerodnih vrst rastlin na vodnih in priobalnih zemljiščih.
(12) Za posege na vodna in priobalna zemljišča, ki so v lasti Republike Slovenije, je investitor dolžan skleniti služnostne pogodbe.
(13) Na celotnem območju gradbišča, prevoznih in drugih manipulativnih površin se zagotovita zbiranje in odstranjevanje odpadnih voda.
(14) Gradbišče se zavaruje pred poplavljanjem in erozijo tal, na razgaljenih površinah gradbišča se začasno uredi odvodnjavanje.
(15) Med gradnjo se zagotovi stroge varstvene ukrepe, nadzor in tako organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaženje voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih nevarnih snovi. Skladišča in pretakališča tekočih goriv in snovi naj bodo predvidena izven poplavnih območij. V primeru nezgod je treba zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev.
(16) Zaradi gradnje načrtovanih ureditev se kemijsko in ekološko stanje površinskih vodotokov na območju državnega prostorskega načrta in zunaj njega ne smeta poslabšati.
(17) V bližini vodotokov se dela izvajajo tako, da se ne poškoduje obvodna zarast. Če je zaradi varnostnih razlogov potreben selektiven posek zarasti, se to nadomesti z nizko avtohtono grmovnato zarastjo. Vsa lesna vegetacija, katere posek ni nujen, se pred vplivi zaščiti z gradbiščno ograjo. Po končanih delih se območja brežin vodotokov, ki so bila prizadeta zaradi gradnje, vzpostavijo v za ribe ugodno stanje.
(18) Izkop se ne odmetava v pretočne profile vodotokov. Območja začasnega shranjevanja izkopov do uporabe morajo biti urejena na način, da se prepreči spiranje ali odvodnjavanje padavinske vode z območja začasnega shranjevanja v vodotoke. Lokacije gradbiščne infrastrukture ter začasnega shranjevanja izkopov in začasnega skladiščenja gradbenih odpadkov se načrtujejo izven vodnih in priobalnih zemljišč (Drava, Meža, Mislinja: priobalno zemljišče obsega izven naselij pas do 40 m od meje vodnega zemljišča, v naselju pa 15 m, drugi vodotoki: priobalno zemljišče obsega 5 m od meje vodnega zemljišča).
(19) V bližini vodotoka se ne uporablja gradbeni material, ki vsebuje nevarne spojine. V vodotok se tudi ne smejo razliti cementne in apnene mešanice. Pranje delovnih strojev z vodo iz vodotoka ni dopustno.
(20) Če se poseže v vodotok, se o tem vsaj sedem dni prej obvesti ribiška organizacija, ki upravlja ribiški okoliš. V primeru izvedbe posegov v več etapah se pristojni izvajalec ribiškega upravljanja obvesti o začetku gradnje ob vsakem novem posegu na območju strug vodotokov.
(21) Med pripravo projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja se izdela načrt za izvedbo ukrepov sonaravnih ureditev na vodotokih Dovžanke in Brložnice. Načrt za izvedbo ukrepov se uskladi z nosilcem s področja upravljanja voda. Načrt in izvedbo teh ukrepov zagotovi investitor načrtovane ceste.
38. člen
(poplavna območja)
(1) Podatki o poplavah so razvidni iz spremljajočega gradiva državnega prostorskega načrta: Prikaz stanja prostora.
(2) Strokovni podlagi: Hidrološko-hidravlična študija za pripravo DPN za državno cesto Slovenj Gradec-jug - Dravograd, III. razvojna os. Odsek Slovenj Gradec – Selčnica (IZVO-R d. o. o., december 2024, Celje) in Hidrološko – hidravlična študija za pripravo DPN za državno cesto Slovenj Gradec-jug - Dravograd, III. razvojna os. Odsek Selčnica – Drava (VGB MARIBOR d. o. o., december 2024, Maribor) se v nadaljnjih fazah načrtovanja dopolnjujeta ali se na novo izdelata.
(3) Na poplavno ogroženih območjih se stanje poplavne ogroženosti zaradi gradnje načrtovanih ureditev ne sme poslabšati. Območja začasnega shranjevanja izkopa do uporabe in lokacije za začasno skladiščenje gradbenih odpadkov je treba med gradnjo urediti tako, da se ne pojavlja erozija in da ni oviran odtok zalednih voda. Po končani gradnji je treba vse viške izkopov oddati zbiralcem odpadkov ali izvajalcem njihove obdelave. Vse z gradnjo prizadete površine je treba ustrezno utrditi in zasaditi, da ne bo erozije tal zaradi poplavnih voda.
(4) Med gradnjo se delovni pas organizira tako, da je v primeru nastopa visokih voda škoda na gradbišču, škoda na okoliških zemljiščih in vpliv na vodni režim kar najmanjši.
39. člen
(podzemna voda)
(1) Načrtovane ureditve ne potekajo po vodovarstvenih območjih. Za vplivno območje načrta so veljavna vodna dovoljenja za posege v podzemno vodo. Podatki o vodovarstvenih območjih in podeljenih vodnih pravicah za rabo vode so razvidni iz spremljajočega gradiva državnega prostorskega načrta: Prikaz stanja prostora.
(2) Zaradi poseganja v vodne pravice je bil izdelan elaborat Ocena vpliva posega na podzemne vode za državno cesto Slovenj Gradec jug – Dravograd (III. razvojna os) (IRGO CONSULTING d. o. o., november 2025), ta se v nadaljnjih fazah načrtovanja nadgrajuje. Za posamezni vodni vir so opredeljeni specifični ukrepi, ki se preverijo v nadaljnjih fazah načrtovanja. Med izdelavo projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja se na vodnih virih, za katere so podeljene vodne pravice, izvedejo terenske raziskave, na podlagi katerih se določijo podrobni ukrepi, potrebni za njihovo zaščito. V zvezi s podeljenimi vodnimi pravicami se je treba dogovoriti s posameznimi imetniki.
(3) Organizacija gradbišča mora biti takšna, da se zagotovijo vsi varnostni ukrepi za preprečitev onesnaženja voda, ki se zgodijo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih nevarnih snovi, v primeru nezgod pa je treba predvideti in zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev. Vsa začasna skladišča in pretakališča goriv, olj in maziv ter drugih nevarnih
snovi morajo biti zaščitena pred možnostjo izliva v okolje.
(4) Pred začetkom gradbenih del mora biti izdelan načrt ukrepanja v primeru razlitja ali razsutja nevarnih tekočin ali drugih nevarnih snovi.
(5) Gradbena dela naj se izvajajo tako, da se prepreči onesnaževanje podzemnih voda s strupenimi snovmi, ki se uporabljajo v gradbeništvu.
(6) Vsi ostanki gradbenega materiala in katerih koli odpadkov morajo biti odstranjeni z območja urejanja državnega prostorskega načrta in oddani zbiralcem odpadkov ali izvajalcem obdelave odpadkov.
(7) Območja začasnega shranjevanja izkopa do uporabe in lokacije za začasno skladiščenje gradbenih odpadkov (med izvajanjem posegov) se uredijo na način, da je preprečeno onesnaževanje voda – izcejanje, izpiranje v podzemne vode.
(8) Med gradnjo pilotne stene OK-1 10-8 se mora odkopavanje izvajati postopno po celotni površini, ob tem se morajo sproti gravitacijsko odvajati dotekajoče vode.
(9) Za vzdrževanje brežin ceste ni dovoljeno uporabljati fitofarmacevtskih sredstev, s katerimi bi lahko onesnažili podzemno vodo. Dovoljeno je strojno čiščenje plevela brez fitofarmacevtskih sredstev.
(10) Vsa vozila in gradbena mehanizacija na gradbiščih in dostopnih poteh morajo biti tehnično brezhibni. Na delovišču in pri delovnih strojih mora biti na voljo dovolj vpojnih in drugih sredstev za omejevanje in sanacijo morebitnih razlitih nevarnih tekočin.
(11) V času mirovanja mora biti gradbena mehanizacija parkirana na utrjenih površinah z urejeno odvodnjo odpadnih voda prek lovilcev olj.
(12) Na gradbiščih morajo biti na voljo prenosne kemične sanitarije.
40. člen
(erozijska in plazljiva območja)
(1) Pri načrtovanju so upoštevani običajni protierozijski ukrepi.
(2) Izvedejo se naslednji preventivni zaščitni ukrepi pred nestabilnostjo zemljin in erozijsko ogroženostjo
– na odseku od km 1,400 do km 2,050 so bili evidentirani plazovi in mokrišča: plazljivo območje je zahodno od trase hitre ceste (od km 1,450 do km 1,500) in je usmerjeno proti jugu. Vznožje nasipa viadukta 1, 6-2 se ščiti s kamnito peto, ki naj sega približno 2,5 m pod nivo terena (z dnom naj sega v meljast laporovec/glinovec). Mokrišče je registrirano na območju severnega portala pokritega vkopa 1,8- 2 Legen (km 1,600–km 1,700). V nadaljevanju poteka trasa v 6 m visokem vkopu, ki se niža v smeri stacionaže. Za odvod površinske vode se predvidi obojestranska vzdolžna drenaža, pod voziščno konstrukcijo se vgradi ločilni geosintetik;
– na odseku od km 2,050 do km 2,230 so bili vzhodno od načrtovane trase evidentirani plazovi. En izvir je evidentiran na zgornjem odlomnem robu plazu, drugi izvir pa tik ob strugi Barbarskega potoka. V peti plazu je predvidena izgradnja priključnega nasipa na most 1,5-9, ki bo zagotovil oporo nestabilnemu površju vzhodno od trase. V vznožju nasipa se (obojestransko) predvidi izvedba zemeljskega jarka. Desno brežino Barbarskega potoka bi bilo treba obložiti s kamnom, oba registrirana izvira pa ujeti in kontrolirano odvesti v potok;
– na odseku od km 2,200 do km 2,400 je evidentiran plaz, ki je usmerjen proti severu, tj. Kremžarjevemu potoku. Trasa na tem območju poteka v globokem vkopu. Zaradi evidentiranih slabše nosilnih slojev zemljin in preperele hribine so predvideni blagi nakloni vkopnih brežin: n = 1 : 2 z bermami
širine 3 m na vsake 6–8 m višine vkopa. V vznožju vkopa je predvidena obojestranska vzdolžna drenaža;
– na odseku od km 2,920 do km 3,700 je na območju evidentiranih več izvirov in plazov. Osi štiripasovne ceste se na tem delu približa prelomna cona. Nestabilen teren z nekaj izviri med km 2,930 in km 3,000 je od 25 do 30 m nad niveleto predora, nestabilen teren med profili hitre ceste 53 in hitre ceste 55 pa je na območju severnih portalov predora 1,8-1 Gradišče. Posledično bo mogoče predvkope pred severnimi portali odpirati le ob uporabi opornih ukrepov (sidrana pilotna stena). Zaradi nizkega nadkritja in bližine prelomne cone se predvidi izkop po tehnologiji pokritega vkopa ali koroškega pokrova v kombinaciji s pilotnimi stenami;
– na odseku od km 3,750 do km 4,550 od mosta čez Mislinjo do km 4,600 je veliko območij, na katerih zastaja voda. Levo od osi štiripasovne ceste med km 4,300 in km 4,600 se odstrani površinska zamočvirjena plast v debelini 1 m, izkopana zemljina se nadomesti s kamnitim materialom. Ob levem robu trase se predvidi zemeljski jarek. Desno izven območja kolesarske poti se odstrani rodovitna zemlja in na stiku z raščenimi tlemi se vgradi ločilni geosintetik;
– na odseku od km 4,600 do km 7,800 se pojavljajo posamezna zamočvirjena in plazovita območja. Na odsekih med km 5,360 in km 5,400, med km 5,800 in km 6,100 ter med km 7,550 in 7,620 je evidentiran plazljiv teren. Vsi plazovi so usmerjeni po padnici terena proti severovzhodu. Plitev plaz je bil evidentiran med km 5,360 in km 5,400 v širini približno 40 m z odlomnim robom na levem robu načrtovane trase. Na tem mestu je načrtovana trasa v vkopu višine do 7 m, ki bo varovan s (sidrano) pilotno steno OK 1, 10-15. S tem ukrepom bo tudi saniran evidentirani plaz. Dva plazova med km 5,800 in km 6,000 se začenjata na brežini levo od trase, na zgornjem odlomnem robu obeh je izvir. Trasa prečka plaz v osrednjem delu oziroma v peti plazu, izvedena bo v nasipu, kar bo izboljšalo stabilizacijo, še posebej zato, ker bo nasip na desni strani varovan s podporno konstrukcijo PK 1, 10-6 (sidrana pilotna stena). Odlomni rob plazu na območju med km 6,020 in km 6,090 je na levem robu trase, plaz je širok približno 50 m. Cestni nasip bo na desnem robu visok do približno 7 m. V izogib stabilnostnim problemom se podporni zid PK 1, 10-6 podaljša do km 6,100;
– zamočvirjeno območje je registrirano po celotnem območju med km 4,700 in km 4,900, levo nad vkopom med km 5,580 in km 5,640 ter desno, v vznožju cestnega nasipa med 6,260 in km 6,400. Na območju trase med km 4,700 in km 4,900 se odstrani površinska zamočvirjena plast v debelini 1 m, izkopana zemljina se nadomesti s kamnitim materialom. Na levi vkopni brežini med km 5,580 in km 5,640 m se vgradijo prečna drenažna rebra na razmiku 15–20 m, ki naj segajo 2 m pod površje, iztok se spelje v vzdolžno drenažo ob robu štiripasovne ceste. V vznožju cestnega nasipa med km 6,260 in km 6,400 se predvidi kamnita peta, katere dno naj sega 2 m pod površje;
– na odseku od km 9,750 do km 11,200 se pojavljajo se območja, na površju katerih se zadržuje voda (km 10,040 do km 10,250). Zamočvirjeno območje bo premoščeno z viaduktom 1, 6-4, ki bo temeljen globoko, na uvrtanih pilotih, tako da posebni ukrepi glede odvodnjavanja ali osuševanja tega področja niso predvideni;
– na odseku od km 11,150 do konca odseka se pojavi nekaj zamočvirjenih območij na priključku Dravograd. Na območju trase med km 11,350 in km 11,400 ter na priključnem kraku C med profiloma 5 in 6 se odstrani površinska zamočvirjena plast v debelini 1 m, izkopana zemljina pa se nadomesti s kamnitim materialom.
41. člen
(kmetijska in gozdna zemljišča)
(1) Območje državnega prostorskega načrta poteka po kmetijskih in gozdnih zemljiščih. Potek po kmetijskih in gozdnih zemljiščih je razviden iz spremljajočega gradiva državnega prostorskega načrta: Prikaz stanja prostora.
(2) Gradbišče mora biti prostorsko omejeno. Dela se omejijo na čim manjšo površino in izvajajo tako, da se ne posega na sosednja zemljišča in se ta ne poškodujejo.
(3) Med gradnjo je treba na območju kmetijskih zemljišč izvajati ukrepe proti zbitosti tal. Prevozi se izvajajo izključno po poteh, predvidenih s projektom, ne po bližnjih kmetijskih zemljiščih izven območja, opredeljenega za gradnjo, preprečiti je treba nekontrolirane prevoze po kmetijskih zemljiščih.
(4) Med gradnjo in po njej je treba omogočiti dostop na kmetijska zemljišča. Ohraniti ali nadomestiti je treba dostopne poti do kmetijskih zemljišč med gradnjo in po njej. Vse dovozne poti do kmetijskih gospodarstev oziroma kmetijskih zemljišč ter poljske poti je treba po opravljenih delih vzpostaviti v prvotno stanje.
(5) Pri gradnji začasno uporabljena ali poškodovana kmetijska zemljišča je treba po končanju del povrniti v prvotno stanje.
(6) Vsa dela, vezana na odstranitev in lokacije shranjevanja rodovitne zemlje do uporabe, morajo potekati pod nadzorom agronoma.
(7) Gradbeni odpadki se ne smejo začasno skladiščiti na območjih najboljših kmetijskih zemljišč ali na kmetijskih zemljiščih, ki omogočajo nemoteno kmetijsko pridelavo. Na kmetijskih zemljiščih se ne smejo vzpostavljati niti lokacije za začasno shranjevanje izkopa do uporabe.
(8) Če se z gradnjo povzroči razdrobljenost kmetijskih zemljišč, je treba izvesti komasacijo.
Stroške za izvedbo komasacije plača investitor gradnje.
(9) Pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja se za močno prizadeta kmetijska gospodarstva izdelajo individualni sanacijski načrti. Ti načrti se zagotovijo za
– vsa kmetijska gospodarstva, ki bodo zaradi trajnih gradbenih posegov imela 5 % ali več izgub kmetijskih zemljišč v uporabi kmetijskega gospodarstva,
– vsa kmetijska gospodarstva, ki bodo zaradi trajnih gradbenih posegov utrpela prizadete površine kmetijskega gospodarstva v velikosti več kot 1 ha.
(10) Po končanih gradbenih delih je treba poškodovana kmetijska zemljišča vrniti v prvotno stanje. Depresije, nastale zaradi posedanja zemljine, je treba izravnati z nasutjem rodovitne zemlje.
(11) Vsi posegi v gozdu se izvajajo v skladu s predpisi, ki urejajo upravljanje gozda, in ob soglasju Zavoda za gozdove. Drevje, ki ga bo treba zaradi posega posekati, morajo predhodno evidentirati in označiti pooblaščeni delavci Zavoda za gozdove.
(12) Posegi v gozd morajo biti izvedeni tako, da se povzroči minimalna škoda na gozdnem rastju in na tleh. Preprečevati je treba pretirano fragmentacijo gozdov. Po gradnji je treba sanirati morebitne poškodbe, nastale zaradi gradnje, na okoliškem gozdnem drevju, gozdnih poteh in na začasnih gradbenih površinah.
(13) Območje začasnega posega, ki posega v gozdna zemljišča, naj se po končani gradnji s pogozditvijo kar najbolj povrne v prvotno stanje. Za pogozditev se uporabijo sadike avtohtonih drevesnih vrst. Izbor vrst za pogozditev in natančne lokacije zasaditev odobri pooblaščeni delavec Zavoda za gozdove.
(14) Na novo nastali gozdni rob je treba ustrezno krajinsko oblikovati. Pri sanaciji gozdnih robov je treba uporabiti sadike avtohtonih grmovnih in drevesnih vrst. Gozdni rob mora biti v vzdolžni in prečni smeri razgibane oblike, tako da je manj izpostavljen neugodnim vremenskim vplivom.
(15) Za posege na površino varovalnega gozda je treba predhodno pridobiti dovoljenje, ki ga izda pristojno ministrstvo.
(16) Dostopne poti do gozda se ohranijo, uporabljene prometnice se po končani gradnji vzpostavijo v prvotno stanje. Če se z ureditvijo omrežje gozdnih poti in vlak prekine, je treba glede na spravilne poti pred posegom zagotoviti vsaj enakovredne dostope.
(17) Obsipanje gozdnega drevja med gradnjo ali po dokončanih delih ni dovoljeno. Gradbeni odpadki, ki bodo nastali pri gradnji, se ne smejo začasno skladiščiti v gozdu.
42. člen
(varstvo pred požarom)
(1) Požarna varnost objektov se zaradi gradnje in obratovanja državne ceste ne sme poslabšati.
(2) Požarna varnost se zagotovi z urejenimi zdajšnjimi in predvidenimi dovozi za interventna vozila in z gradnjo, zamenjavo, prestavitvijo ali zaščito zadevnih vodovodov tako, da se zagotovi preskrba s požarno vodo. Preskrba z vodo za zagotavljanje požarne varnosti v predorih je zagotovljena s priključevanjem na vodovodno omrežje.
(3) Predori in naprave se opremijo z napravami za odkrivanje in javljanje požara ter z napravami in sredstvi za začetno gašenje požara. V primeru požara in drugih nesreč se označijo poti za evakuacijo ter se zagotovijo površine za varen umik ljudi in živali. Pri izvedbi elektroenergetskih objektov in naprav se zagotovijo zadostni odmiki objektov od vodnikov.
(4) Na območju spremljajočih objektov iz 10. člena te uredbe se zagotovijo viri za zadostno preskrbo z vodo za gašenje požarov, namesti se ustrezna oprema za začetno gašenje požara in redno se izvaja usposabljanje zaposlenih za ravnanje v primeru požara.
(5) Med gradnjo in drugimi ureditvami je prepovedano kuriti v gozdu ali odmetavati predmete ali snovi, ki lahko povzročijo požar v naravnem okolju.
(6) Med izdelavo dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja se izdela študija požarne varnosti.
43. člen
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
(1) Vse ureditve v državnem prostorskem načrtu se načrtujejo tako, da je zagotovljen umik ljudi in živali v primerih drugih nevarnosti (poplava, potres, požar) na sosednja zemljišča. Vzpostavi se nadzorni in informacijski sistem za spremljanje stanja in obveščanje ob nesrečah.
(2) Za zaščito pred poplavami in erozijo je niveleta državne ceste in spremljajočih objektov nad koto visoke vode ob upoštevanju varnostne višine.
(3) Poplavna in erozijska nevarnost se zmanjšujeta z ureditvami vodotokov, poplavna in erozijska ogroženost pa tudi zaradi odstranitve objektov v skladu s to uredbo.
(4) Upošteva se cona potresne ogroženosti in temu primerno določi način gradnje objektov
44. člen
(varstvo tal)
(1) Posegi v ali na tla in odstranjevanje krovnih plasti se izvedejo tako, da se degradira čim manj tal ter se ohranita rodovitnost in količina tal. Vsa zaradi posegov ali gradnje degradirana tla se morajo sanirati tako, da se vzpostavi prvotno stanje ali se izvedejo načrtovane ureditve tal, ki so načrtovane na način, ki ne poslabša prvotnega stanja tal. Sanirati se morajo tudi degradirana tla na poteh in začasnih gradbenih površinah. Za vzpostavitev stanja tal v prvotno stanje se mora na pomembnejših območjih pred začetkom del pregledati, popisati in fotodokumentirati stanje tal.
(2) Pri zemeljskih izkopih je treba ločiti zgornji rodovitni sloj od spodnjih nerodovitnih slojev tal in jih ustrezno začasno shraniti do uporabe oziroma začasno skladiščiti. Za ravnanje z rodovitnim slojem tal se izdela elaborat ravnanja z rodovitnim delom tal. Rodovitna plast tal se uporabi za rekultivacijo na območju izvedenih ureditev. Vsa dela, vezana na odstranitev, skladiščenje in navažanje rodovitnih slojev
tal, morajo potekati pod nadzorom agronoma ali strokovnjaka s področja varstva tal.
(3) Za začasne prometne in gradbene površine ter za shranjevanje izkopane zemljine se prednostno uporabijo infrastrukturne površine in površine, na katerih so tla manj kakovostna. Gradbeni posegi s težkimi stroji se na neutrjenih površinah izvajajo v suhem vremenu. Vsa dela se opravijo v suhem obdobju, ko tla niso razmočena, da se prepreči zbitost tal.
(4) Po končani gradnji se tla znova zatravijo in protierozijsko zaščitijo. Pri izvajanju del se upoštevajo tudi zaščitni ukrepi za preprečevanje poškodovanja sosednjih tal in zemljišč.
(5) Treba je izvajati ukrepe, ki preprečujejo degradacijo tal (npr. ukrepi proti zbitosti, onesnaženosti in izgubi tal), in ukrepe za ublažitev ali nadomestitev izgub ekosistemskih storitev tal. Pri načrtovanju in izvedbi posegov je treba upoštevati morebitno onesnaženost tal, preprečiti je treba nastajanje erozijskih žarišč.
(6) Zagotoviti je treba, da se tla ne onesnažijo med izvajanjem posegov in dejavnosti, zato je treba
– zagotoviti ustrezno opremljeno mesto za skladiščenje nevarnih snovi z lovilno skledo ustrezne prostornine, ki bi v primeru razlitja, razsipa ali druge nezgode omogočila zajem teh snovi in preprečila prehod v ali na tla;
– preprečiti izcejanje goriv, olj, zaščitnih premazov in drugih škodljivih ali strupenih snovi v tla. Vsi transportni in gradbeni stroji morajo biti tehnično brezhibni in ustrezno vzdrževani. Vzdrževalna dela na gradbenih strojih morajo potekati zunaj gradbišča, v ustrezno opremljenih delavnicah. Točenje goriva v gradbene stroje na območju gradbišča je treba izvajati z ustrezno cisterno za razvoz goriva, pri čemer je treba izvesti ukrepe za preprečitev razlivanja nevarnih snovi in s tem preprečiti onesnaževanje tal. Točenje goriva in olja iz sodov ni dovoljeno. Na vseh napravah in objektih, na katerih obstaja možnost razlivanja nevarnih snovi, se predvidijo tehnični ukrepi za preprečitev razlivanja nevarnih snovi (gorivo, motorno olje in druge škodljive snovi);
– vsak morebitni vnos onesnaževala v ali na tla in s tem posredno v vode, je treba takoj sanirati, za primer nezgodnih dogodkov (npr. izlitje naftnih derivatov v tla) mora biti pripravljen načrt ravnanja za takojšnje ukrepanje. Zagotoviti je treba takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev in preprečiti onesnaženost tal. V načrtu ravnanja za takojšnje ukrepanje morajo biti tudi določene pooblaščene osebe, ki so odgovorne za organizacijo posredovanja.
45. člen
(varstvo pred hrupom)
(1) Na celotnem poteku državne ceste in pomembnejših deviacijah (deviacije 1,1-17, 1,1-30, 1,1-33, 1,1-21, 2,1-6) se uporabi protihrupna obrabna plast vozišča za zmanjšanje emisije hrupa pri viru. Uporabi se prevleka SMA 8 PmB.
(2) Aktivni protihrupni ukrepi obsegajo izvedbo enajstih sklopov protihrupnih ograj v dolžini 2.794 m ter višine med 1,8 in 2,5 m in sicer na
– štiripasovni cesti je skupaj pet protihrupnih ograj dolžine 1.821 m in višine med 1,8 in 2,5 m,
– navezovalni cest 1 je skupaj pet protihrupnih ograj dolžine 770 m in višine med 1,8 in 2,5 m,
– navezovalni cesti 2 je skupaj ena protihrupna ograja dolžine 203 m in višine 2,5 m.
Kot dodaten omilitveni ukrep se namestijo tri betonske varovalne ograje v dolžini 821 m.
(3) Za zaščito pred hrupom se izvedejo naslednji aktivni ukrepi
a) ob štiripasovni cesti
– PHO-1 je na desni strani obojestransko visoko absorpcijska ograja od km 3 + 975 do km 4 + 470 dolžine 505 m in višine 2,5 m;
– PHO-3 je na desni strani obojestransko visoko absorpcijska ograja od km 9 + 496 do km 10 + 293 dolžine 808 m in višine 2,0 m;
– PHO-4 je na levi strani obojestransko visoko absorpcijska ograja od km 9 + 670 do km 10 + 005 dolžine 339 m in višine 2,5 m;
– PHO-5 je na levi strani obojestransko visoko absorpcijska ograja od km 11 + 084 do km 11 + 164 dolžine 79 m in višine 2,0 m
– PHO-6 je na levi strani obojestransko visoko absorpcijska ograja od km 11 + 159 do km 11 + 250 dolžine 90 m in višine 2,5 m;
b) ob navezovalni cesti
– PHO-7a je na levi strani, obojestransko visoko absorpcijska ograja od km 0 + 149 do km 0 + 219 dolžine 74 m in višine 2,5 m;
– PHO-7b je na levi strani obojestransko visoko absorpcijska ograja od km 0 + 219 do km 0 + 308 dolžine 90 m in višine 2,5 m;
– PHO-8 je na levi strani obojestransko visoko absorpcijska ograja od km 0 + 304 do km 0 + 395 dolžine 91 m in višine 2,5 m;
– PHO-9 je na levi strani obojestransko visoko absorpcijska ograja od km 0 + 475 do km 0 + 540 dolžine 66 m in višine 2,5 m
– PHO-10 je na levi strani transparentna ograja 0 + 820 do km 1 + 009 dolžine 189 m in višine 1,8 m;
– PHO-11 je na desni strani transparentna ograja od km 0 + 820 do km 1 + 071 dolžine 260 m in višine 1,8 m;
– PHO-12 je na desni strani obojestransko visoko absorpcijska ograja od km 0 + 650 do km 0 + 850 dolžine 203 m in višine 2,5 m.
(4) Namestijo se tri betonske varovalne ograje v funkciji zaščite pred hrupom
– BVO-1 na deviaciji 2,1-5: Dravsko jezero je desno do ceste med km 0 + 230 in km 0 + 422 v dolžini 191 m in višine 0,8 m;
– BVO-2 na navezovalni cesti 1: naselje Meža je levo od ceste med km 1 + 450 in km 1 + 796 v dolžini 346 m in višine 1,2 m;
– BVO-3 na navezovalni cesti 2: naselje Selovec je levo od ceste med km 1 + 097 in krakom A priključka Selovec v km 0 + 371 v dolžini 285 m in višine 1,2 m.
(5) Obseg protihrupne zaščite se preveri med izdelavo projektne dokumentacije za pridobitev dovoljenja za gradnjo. Protihrupni ukrepi se po izgradnji dograjujejo v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred hrupom.
(6) Pasivni protihrupni ukrepi obsegajo sanacijo zvočne izolirnosti oken varovanih prostorov v preobremenjenih stanovanjskih stavbah. Izvede se pasivna zaščita štirih stanovanjskih stavb
a) na območju štiripasovne ceste
– Pa-1 (deviacija 1, 1-21): Celjska cesta 55, Slovenj Gradec, parc. št. 824/4, v k. o. Šmartno pri Dravogradu (853);
– Pa-2 (deviacija 1, 1-17): Troblje 12, Troblje, parc. št. 11/8, v k. o. Gradišče (846);
b) na območju navezovalne ceste
– Pa-3 (navezovalna cesta 1): Koroška cesta 16, Dravograd, parc. št. 404, v k. o. Dravograd (829);
– Pa-4 (deviacija 3, 1-1) Sv. Duh 32, Dravograd, parc. št. 690/11, v k. o. Duh na Ojstrici (834);
c) Obseg potrebne pasivne zaščite bivalnih prostorov se natančneje določi v elaboratu pasivne protihrupne zaščite med pripravo projektne dokumentacije za izvedbo gradnje.
(7) Protihrupne dilatacije za zmanjšanje impulznih značilnosti hrupa se izvedejo na vseh viaduktih in mostovih.
(8) Izvede se absorpcijska obloga portalov predorov in pokritih vkopov
– oba portala pokritega vkopa 1,8-2 (Legen);
– severni portal predora 1,8-1 (Gradišče);
– oba portala pokritega vkopa 1,8-3 (Gmajna);
– oba portala pokritega vkopa 1,8-5 (Selovec);
– južni portal predora 2,8-1;
– oba portala pokritega vkopa 2,8-2;
– južni portal predora 3,8-2.
(9) Rezervacija prostora za naknadno izvedbo protihrupnih ograj se zagotovi na skupno sedmih območjih v dolžini 1.989 m
– naselje Legen: desno od ceste med km 1 + 100 in km 1 + 460;
– naselje Gradišče: desno od ceste med km 3 + 230 in km 3 + 570;
– naselje Gradišče: levo od ceste med km 3 + 315 in km 3 + 640;
– naselje Bukovska vas in Gmajna: desno od ceste med km 6 + 693 in km 7 + 165;
– naselje Gmajna: levo od ceste med km 6 + 693 in km 6 + 863;
– naselje Selovec: levo od ceste med km 11 + 250 in km 11 + 355;
– naselje Selovec: desno od ceste med km 11 + 107 in 11 + 323.
(10) Pri gradnji se uporabljajo delovne naprave in gradbeni stroji, ki so izdelani v skladu z emisijskimi normami za hrup gradbenih strojev v skladu s predpisi s področja emisij hrupa strojev, ki se uporabljajo na prostem, ter se upoštevajo časovne omejitve gradnje na vplivnem območju objektov z varovanimi prostori na dnevni čas in na delovnike
46. člen
(varstvo pred tresljaji)
(1) Pred začetkom gradnje se evidentira stanje izpostavljenih objektov ob načrtovanih prostorskih ureditvah in prevoznih poteh. V primeru preseženih mejnih vrednosti tresljajev in ugotovljenih poškodb izpostavljenih objektov se izvedejo ustrezni omilitveni ukrepi. Po potrebi se sproti izvajajo tudi sanacije poškodovanih stavb.
(2) Intenzivna gradbena dela v bližini stavb z varovanimi prostori s povečanimi impulznimi značilnostmi lahko potekajo le med 8. in 16. uro.
(3) Transport opreme, gradbenega materiala in presežkov materiala iz izkopov lahko poteka po gradbišču in javnem cestnem omrežju le med 6. in 18. uro. Izjema so nujni prevozi za potrebe gradnje predorov in viaduktov.
47. člen
(varstvo zraka)
(1) Preprečuje se nenadzorovano raznašanje materialov z območja gradbišča na javne prometne površine. Izvedejo se vsi ukrepi za preprečitev prašenja, kot so: prekrivanje skladiščnega in transportiranega materiala, vlaženje, zaslanjanje pred vetrom, ustrezno čiščenje gradbiščnih površin, transportnih cest in gradbene mehanizacije.
(2) Na internih transportnih poteh na območju gradbišč se hitrost vožnje transportnih vozil omeji na največ 10 km/h.
(3) V času izrazito neugodnih razmer (izkopni material z nizko vlažnostjo, daljše obdobje brez padavin, izjemno velika hitrost vetrov) se mora omejiti intenzivnost izvajanja gradnje oziroma se mora prekiniti izvajanje del z materiali, ki se prašijo.
(4) V primeru pritožb prebivalcev zaradi povečanja onesnaženosti zraka z delci PM10 je treba vzpostaviti dodatne točke za monitoring delcev PM10 in po potrebi postaviti dodatne gradbiščne varovalne ograje za omejitev povečane koncentracije delcev z gradbiščnih platojev in poti.
(5) Protiprašni ukrepi se morajo izvajati na celotnem območju gradbišča in transportnih poti, še posebej učinkovito in redno pa na območjih, ki so v neposredni bližini gradbiščnih platojev na območjih naselij Šmartno pri Slovenj Gradcu, Legen, Legenska in Pohorska cesta v Slovenj Gradcu, Gradišče,
Troblje, Pameče, Gmajna, Bukovska vas, Šentjanž pri Dravogradu, Selovec, Podklanc ter v Dravogradu
ob Koroški cesti, v Meži in v Bukovju, kjer je gostota pozidave in poselitve ob gradbišču državne ceste
največja.
48. člen
(ravnanje z odpadki)
(1) V naravnem okolju ni dovoljeno začasno skladiščiti odpadkov in gradbenega materiala.
(2) Gradbeni odpadki, ki nastanejo zaradi odstranitve objektov in infrastrukture, se zbirajo ločeno in začasno skladiščijo ter oddajo zbiralcem odpadkov ali izvajalcem obdelave odpadkov.
(3) Komunalni in drugi odpadki s spremljajočih objektov (bencinski servis, vzdrževalna baza) se zbirajo na tehnično ustreznih mestih v ustreznih zabojnikih za ločeno zbiranje odpadkov in se prepuščajo izvajalcu javne službe na način, določen v predpisu občine.
(4) Nevarni odpadki se začasno skladiščijo na kraju nastanka odpadka, v ustrezno označenih in zaprtih posodah, do njihove oddaje zbiralcu ali izvajalcu obdelave.
(5) V dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja se izdela podrobno geološko poročilo o vrsti mineralne surovine in količini izkopanega dela tal, v skladu z zakonodajo s področja rudarstva. Izdelajo se tudi elaborat preveritve alternativnih rešitev za ravnanje s presežki izkopa, načrt gospodarjenja z gradbenimi odpadki in posnetek ničelnega stanja tal v skladu s predpisom, ki ureja obratovalni monitoring stanja tal.
49. člen
(prikrita grobišča)
(1) Na območju državnega prostorskega načrta so evidentirana naslednja prikrita grobišča
– 227 Gradišče – grobišče na domačiji Tretjak,
– 226 Gradišče – grobišče Troblje,
– 715 Bukovska vas – grobišče 2 borcev,
– 228 Bukovska vas – grobišče pri hiši 35,
– 576 Gmajna – grobišče Svetečev gozd,
– 574 Šentjanž pri Dravogradu – grobišče Škitek 1,
– 573 Šentjanž pri Dravogradu – grobišče Škitek 2.
(2) Pred gradnjo je treba na območjih evidentiranih grobišč iz prejšnjega odstavka opraviti predhodno sondiranje, raziskavo terena in morebitni prekop ali izkop posmrtnih ostankov.
(3) Pri gradnji na območju prikritih grobišč se poseg zmanjša na najmanjšo mogočo površino, ki še omogoča gradnjo.
(4) Investitor med gradnjo zagotavlja stalno varstvo območja prikritih grobišč, kar pomeni, da je treba objekte na grobiščih in območje grobišča ustrezno zaščititi in izvajalcem del podati primerna navodila.
(5) O morebitni najdbi posmrtnih ostankov investitor ali izvajalec del poskrbi, da ostanejo nepoškodovani ter na mestu in v položaju, kot jih je odkril, o najdbi pa takoj obvesti pristojno ministrstvo in policijo.
(6) Investitor mora najmanj deset dni pred začetkom del o tem obvestiti ministrstvo, pristojno za varstvo grobišč.
VIII. POGLAVJE
ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
50. člen
(etapnost izvedbe)
(1) Etape izvedbe prostorske ureditve so
– posamezni deli štiripasovne ceste, navezovalne ceste (1 in 2) in obvozne ceste z ureditvijo obcestnega prostora, lahko tudi z ustrezno ožjim normalnim prečnim profilom,
– prestavitve, razširitve in druge prilagoditve objektov in naprav gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra ter vodne ureditve, potrebne za izvedbo predvidenih posegov,
– gradnja začasnih preureditev cest (obvozi med gradnjo zahtevnejših objektov),
– gradnja državne ceste in deviacij,
– gradnja priključkov,
– gradnja objektov na trasi državne ceste,
– ureditev obcestnega prostora in
– gradnja spremljajočih objektov.
(2) Etape iz prejšnjega odstavka se lahko izvajajo ločeno ali sočasno, tvoriti pa morajo sklenjene funkcionalne enote. Etapnost se prouči in določi v posebnem elaboratu, ki je sestavni del projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja.
IX. POGLAVJE
DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE DRŽAVNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA
51. člen
(monitoring)
(1) Investitor zagotovi celosten načrt za izvajanje monitoringa med gradnjo in obratovanjem del, določenih s tem državnim prostorskim načrtom, kot je določeno v okoljskem poročilu in v podrobnejših strokovnih podlagah z obravnavo vplivov za čas gradnje. Zavezanec za izvedbo monitoringa med gradnjo je izvajalec gradbenih del, med obratovanjem pa upravljavec.
(2) Pri določitvi točk in vsebine monitoringa se smiselno upoštevajo točke že izvedenih meritev ničelnega stanja. V delih, kjer je to mogoče, se spremljanje in nadzor prilagodita in uskladita z drugimi že izvedenimi ali predvidenimi državnimi in lokalnimi spremljanji stanja kakovosti okolja. Pri meritvah stanja sestavin okolja se zagotovi najmanj toliko točk nadzora, da se o stanju sestavin okolja pridobi utemeljena informacija. Točke monitoringa morajo omogočati stalno pridobivanje podatkov. Rezultati monitoringa so javni in investitor poskrbi za dostopnost podatkov.
(3) V primeru odstopanja od dovoljenih vrednosti je med gradnjo izvajalec gradbenih del dolžan zagotoviti dodatne ustrezne zaščitne ukrepe. Zavezanec za izvedbo dodatnih zaščitnih ukrepov med gradnjo je izvajalec gradbenih del, med obratovanjem pa upravljavec ceste.
(4) Dodatni ustrezni zaščitni ukrepi, ki jih mora investitor izvesti na podlagi rezultatov monitoringa, so
– dodatne tehnične in prostorske rešitve,
– dodatne krajinskoarhitekturne ureditve,
– sanacije poškodovanih območij, naprav ali drugih prostorskih sestavin,
– spremembe rabe prostora in
– drugi ustrezni ukrepi (omilitveni ukrepi).
(5) Podatki monitoringa so tudi del sistema opazovanja, obveščanja in alarmiranja v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(6) Investitor zagotovi nadzor nad gradnjo v skladu s predpisi, ki urejajo graditev.
(7) Monitoring med gradnjo za ohranjanje narave naj se izvaja dvakrat mesečno, med intenzivnimi gradbenimi deli na območju premostitve in brežin Drave pa vsak dan. Monitoring naj izvaja biolog. Posebno pozornost je treba nameniti ureditvi prehodov za divjad in stanju vodotokov med izvedbami regulacij in premostitev. Strokovnjak biolog naj v prvih treh letih po začetku obratovanja spremlja uspešnost prehajanja divjadi (mesečni monitoring). Evidentira naj se število povozov divjadi in ptic na cestišču. V prvih treh letih po začetku obratovanja naj se spremlja tudi učinkovitost ukrepov za bobra, še posebej njihove povoze ter ustreznost varovanja brežine ceste in cevnih prepustov. Glede na rezultate monitoringa se po potrebi predvidijo dodatni ukrepi. Podroben program monitoringa je treba pripraviti med izdelavo dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(8) Med izvajanjem načrtovanih posegov je treba stalno spremljati povečanje kalnosti ali motnosti vode na območju, kjer se izvajajo posegi. Če se med izvajanjem načrtovanih posegov ugotovi, da je kalnost vodotokov zaradi posegov presegla priporočeno vrednost za suspendirane snovi v salmonidnih in ciprinidnih vodah, ki je navedena v Uredbi o kakovosti površinskih voda za življenje sladkovodnih vrst rib (Uradni list RS, št. 46/02, 41/04 – ZVO-1 in 44/22 – ZVO-2) (manj ali enako 25 mg/l), ali obstaja možnost pogina rib in drugih vodnih organizmov na obravnavanem območju, je treba izvajanje posegov nemudoma zaustaviti.
(9) Uspevanje novo zasajene lesne vegetacije je treba prva tri leta nadzorovati dvakrat letno.
(10) Posek gozda in oblikovanje gozdnih robov naj potekata pod nadzorom predstavnika Zavoda za gozdove. Pred izvedbo poseka je treba obvestiti Zavod za gozdove. Uspešnost zasaditve na območju začasnih posegov naj se redno spremlja vsaj tri leta (enkrat na leto). Spremljanje stanja izvede pooblaščeni delavec Zavoda za gozdove. V primeru neuspešne zasaditve naj Zavod za gozdove za zasaditev predlaga alternativni nabor drevesnih in grmovnih vrst ali potrebna dodatna negovalna dela. Posebna pozornost naj se nameni morebitni gradaciji podlubnikov in razrastu invazivnih vrst in po potrebi se uvede njihovo odstranjevanje ali omejevanje.
(11) Pri zemeljskih delih, sečnji vegetacije in vzpostavljanju nove naj kot del nadzora gradnje sodeluje krajinski arhitekt z ustreznimi referencami, ki preverja uspešnost zasaditev v skladu s projektom izvedenih del. Na podlagi izdelanega projekta izvedenih del se ugotovi skladnost rešitev in se s projektom obratovanja opredeli vzdrževanje vegetacije. Ob upoštevanju garancijskih določb se po potrebi izvedejo dodatne ali nadomestne zasaditve.
52. člen
(organizacija gradbišča)
(1) Gradbišče se uredi na območju državnega prostorskega načrta. Gradbišče se čim bolj omeji na širino cestnega telesa in se zavaruje pred poplavljanjem in erozijo tal. Gradbišče se uredi tako, da ni škodljivega vpliva na vodni režim in stanje voda.
(2) Pri pripravi dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja se izdela podrobni načrt gradbišča, območij za začasno shranjevanje do uporabe in območij za začasno skladiščenje odpadkov, parkirišč in pretakališč, določijo se tudi prevozne poti med gradnjo.
(3) Za prevozne poti se uporabljajo javne ceste. Če to ni mogoče, se na območju državnega prostorskega načrta zgradijo dodatne začasne prevozne poti, ki ne smejo prečkati objektov in območij kulturne dediščine ter območij, ki so pomembna za varovanje bivalnega okolja, ohranjanje narave in varstvo okolja. Zanje je treba pridobiti soglasje lastnikov zemljišča. Prevozne poti se utrdijo in redno čistijo. Trase prevoznih poti in lokacije priključkov na gradbišče se izberejo tako, da se kar najmanj
prizadenejo bivalno okolje, naravno okolje, kmetijska zemljišča in ureditve.
(4) Zagotovi se zavarovanje gradbišča za varno in nemoteno rabo sosednjih objektov in zemljišč. Med gradnjo se zagotovijo vsi potrebni varnostni ukrepi in taka organizacija na gradbišču, da se prepreči onesnaženje okolja, ki bi nastalo zaradi prevoza, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi, ob nezgodi pa se zagotovi takojšnje ukrepanje ustrezno usposobljenih delavcev.
(5) Po končanih delih se na območjih gradbišč, ki ostanejo zunaj prostorskih ureditev, načrtovanih s to uredbo, vzpostavi prvotno stanje.
53. člen
(ravnanje s presežki izkopov)
(1) Za ravnanje z gradbenimi odpadki na gradbišču je v celoti odgovoren investitor. Zaradi izvedbe ureditev, načrtovanih s to uredbo, sta predvidena okvirno 2 milijona m3 presežka izkopa. S tem je mogoče ravnati delno kot s stranskim proizvodom (prevzemnik tega dela je z izkazano namero o prevzemu Premogovnik Velenje) in delno kot gradbenim odpadkom, ki se v skladu z veljavnimi predpisi odda zbiralcu gradbenih odpadkov ali izvajalcu njihove obdelave, ki mora imeti pridobljena vsa potrebna dovoljenja s področja ravnanja z odpadki. Investitor je zadolžen, da preveri ustreznost dovoljenj pred oddajo odpadkov.
(2) Začasno shranjevanje presežkov izkopa do uporabe in lokacije za začasno skladiščenje gradbenega odpadka oziroma zemeljskega izkopa med gradnjo so dovoljeni le na območju državnega prostorskega načrta, na prej arheološko pregledanih območjih, vendar ne na objektih in območjih kulturne dediščine, zunaj območij, pomembnih za ohranjanje narave, zunaj pretočnih profilov vodotokov, poplavnih območij, najožjega vodovarstvenega območja, kmetijskih zemljišč in gozdov. Začasno shranjevanje izkopa do uporabe in začasno skladiščenje gradbenega odpadka oziroma zemeljskega izkopa se ne urejata na cevovodih in kablovodih gospodarske javne infrastrukture. Začasno shranjeni izkop in začasno skladiščeni gradbeni odpadek oziroma zemeljski izkop se zaščitita pred izpiranjem ter se zagotovita zbiranje in odstranjevanje odpadnih voda, če te nastajajo. Začasno shranjeni izkop in začasno skladiščeni gradbeni odpadek oziroma zemeljski izkop ne smeta ovirati odtoka zalednih vod. Po končanih delih se na območjih začasnega shranjevanja do uporabe in začasnega skladiščenja gradbenega odpadka oziroma zemeljskega izkopa vzpostavi prvotno stanje.
(3) Začasno shranjevanje rodovitne zemlje se določi pred gradnjo v skladu z 41. in 44. členom te uredbe.
54. člen
(dodatne obveznosti investitorja)
(1) Investitor je dolžan
– pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja z upravljavci, občino in krajevnimi skupnostmi uskladiti popis lokalnih cest in javnih poti ter druge infrastrukture, ki bodo prizadete med gradnjo;
– pred začetkom gradnje izdelati elaborat s posnetkom stanja o kakovosti vozišč na vseh javnih cestah, po katerih poteka gradbiščni promet ali po katerih se izvajajo preusmeritve prometa med gradnjo;
– pred začetkom gradnje evidentirati stanje objektov, ki bodo prizadeti med gradnjo;
– pred začetkom del na vseh območjih vpliva gradnje izvesti posnetek nultega stanja terena z evidentiranjem vseh poškodb na sosednjih objektih (pomožni objekt na zemljišču št. 1116/2 v k. o. Dravograd v km 0 + 857 obvozne ceste). Morebitne poškodbe na objektih, nastale zaradi gradnje, se po končani gradnji sanirajo na stroške investitorja. Če so poškodbe objektov takšne, da sanacija ni smotrna, se objekt odstrani in se na isti lokaciji izvede nadomestna gradnja enakovrednega objekta na stroške investitorja
– pred začetkom gradnje pravočasno obvestiti upravljavce gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, da se z njimi evidentirajo objekti in naprave ter uskladijo vsi posegi na območje objektov in naprav ter v njihove varovalne pasove;
– zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč;
– promet med gradnjo organizirati tako, da ne nastajajo večji zastoji na cestnem omrežju, in obveščati lokalno prebivalstvo o zaporah cest zaradi gradnje;
– zagotoviti ukrepe na cestnem omrežju v takšnem obsegu, da se prometna varnost zaradi graditve posegov ne poslabša, ter zagotoviti dostope do objektov in zemljišč, ki so bili zaradi gradnje posegov prekinjeni. Uredijo se tudi dostopi, ki nadomeščajo prekinjene zdajšnje poti;
– zagotoviti nemoteno oskrbo prek vseh vodov in naprav gospodarske javne infrastrukture, infrastrukturne vode je treba takoj obnoviti v primeru poškodb pri gradnji;
– sprotno rekultivirati območja posegov;
– med gradnjo zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe za preprečitev čezmernega onesnaženja tal, vode in zraka ter v primeru nesreče zagotoviti takojšnje ukrepanje usposobljene službe;
– preprečiti onesnaženje cest med gradnjo in ceste sproti čistiti;
– organizirati gradbišče tako, da gradbiščne baze ne bodo v neposredni bližini naselij niti na območjih varstva naravne in kulturne dediščine, k elaboratu organizacije gradbišča mora pridobiti soglasje lokalne skupnosti in potrebna druga soglasja pristojnih služb;
– sanirati ali vrniti v prejšnje stanje vse poti in ceste, ki so bile zaradi gradnje ali uporabe pri gradnji prekinjene in poškodovane;
– zagotoviti sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, naprav in območij ter okolico objektov;
– začasno pridobljena zemljišča po izgradnji posegov in spremljajočih ureditev vrniti v prejšnje stanje;
– pri poseganju v vodno območje dogovoriti o ukrepih za zaščito ribolovnega območja in urediti razmerja z upravljavcem.
(2) Investitor oziroma izvajalec je dolžan kriti stroške spremembe dokumentacije, zakoličbe, zaščite in prestavitve infrastrukture, morebitnih poškodb in nadzora.
(3) Investitor je dolžan reševati odkup zemljišč in odstranjenih objektov z upoštevanjem funkcionalnosti preostanka zemljišč, načinov rešitve in v sodelovanju z vsemi prizadetimi.
X. POGLAVJE
DOPUSTNA ODSTOPANJA
55. člen
(dopustna odstopanja)
(1) Pri pripravi projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja so dopustna odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev, določenih s to uredbo, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju tehnoloških, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer pridobijo tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega ali funkcionalnega ali okoljevarstvenega vidika, ki upoštevajo zadnje stanje tehnike.
(2) Odstopanja iz prejšnjega odstavka ne smejo biti v nasprotju z javnimi koristmi. Z dopustnimi odstopanji morajo soglašati mnenjedajalci, v katerih pristojnosti ta odstopanja spadajo.
(3) Na območju državnega prostorskega načrta je pri urejanju prečkanj cestne infrastrukture z vodami in objekti vodne infrastrukture dopustna izvedba dodatnih premostitvenih objektov ali propustov.
(4) Dopustni sta ureditev in postavitev naprav in objektov za vzpostavitev inteligentnega prometnega sistema.
XI. POGLAVJE
PROSTORSKI IZVEDBENI AKTI
56. člen
(državni prostorski akti)
Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Uredba o državnem prostorskem načrtu za državno cesto od priključka Velenje jug do priključka Slovenj Gradec jug (Uradni list RS, št. 72/13 in 3/17) na območju priključka Slovenj Gradec sever in vzdrževalne baze Podgorje
– k. o. Šmartno pri Slovenj Gradcu (853): 734/1, 734/2, 734/4, 735/1, 735/2, 740/2, 740/3, 741/4, 741/5, 741/5, 741/6, 741/7, 742/1, 742/2, 743/1, 743/4, 765/1, 766/3, 766/4, 766/5, 769, 770/2, 770/3, 770/4, 770/5, 772/2, 772/4, 774/1, 774/2, 880/1, 880/2, 883/2, 883/3, 883/4, 883/5, 884/1, 884/2, 885/1, 885/2, 1055/4, 1058/1, 1058/2, 1060/1, 1060/2, 1061/2, 1061/3, 1061/5, 1061/6, 1071/4, 1102/7, 1102/8, 1104/4, 1105/2, 1105/3, 1120/12, 1120/13, 1124/5, 1124/6, 1135/21, 1135/23, 1135/25, 1135/25, 1135/26;
– k. o. Podgorje (854): 597/8, 600/3, 600/5, 600/6, 601/3, 601/4, 601/6, 601/7, 601/8, 604/10, 604/11, 604/5, 604/6, 604/7, 604/9, 721/14, 721/7, 722/16, 722/19, 722/20, 722/21, 722/22, 722/23, 722/6, 722/8, 2869/4, 2869/8, 2869/9.
57. člen
(občinski prostorski akti)
(1) Ta uredba neposredno vpliva na Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Dravograd (Uradni list RS, št. 4/15, 74/21, 109/25).
(2) Ta uredba neposredno vpliva na naslednje prostorske izvedbene akte mestne občine Slovenj Gradec
– Odlok o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Slovenj Gradec (Uradni list RS, št. 65/17, 45/19, 65/20, 7/25, 13/25);
– Odlok o zazidalnem načrtu "CT1 - Južni vstop 2" v Slovenj Gradcu (Uradni list RS, št. 91/02 in 8/07);
– Odlok o lokacijskem načrtu Industrijska cona Pameče – Troblje enota Pi1B (Uradni list RS, št. 82/04 in 8/17);
– Odlok o lokacijskem načrtu Podjetniška cona Pameče (Uradni list RS, št. 30/04 in 45/07).
XII. POGLAVJE
NADZOR
58. člen
(nadzor)
Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravlja inšpektorat, pristojen za prostor.
XIII. POGLAVJE
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
59. člen
(dopustni posegi in dejavnosti do začetka gradnje prostorskih ureditev)
(1) Na območju državnega prostorskega načrta iz 4. člena te uredbe so do začetka gradnje prostorskih ureditev iz 3. člena dopustni opravljanje kmetijskih in gozdarskih dejavnosti na kmetijskih in gozdnih zemljiščih, gradnja, rekonstrukcija in vzdrževanje objektov gospodarske javne infrastrukture in
grajenega javnega dobra, izvajanje ukrepov pred škodljivim delovanjem voda in ukrepov za varstvo pred
naravnimi in drugimi nesrečami ter vzdrževanje in vse druge dejavnosti, ki jih je mogoče izvajati v skladu
z merili in pogoji te uredbe.
(2) Posegi iz prejšnjega odstavka so dopustni, če se zaradi njih ne poslabšajo razmere za ureditev, ki so predmet državnega prostorskega načrta. Z njimi morajo soglašati investitorji načrtovanih prostorskih ureditev oziroma upravljavci.
(3) Za vse posege na območjih kulturne dediščine, na območjih, pomembnih za ohranjanje narave, in na območjih varstva voda je treba pridobiti soglasje mnenjedajalcev, v katerih pristojnost ti posegi spadajo.
60. člen
(objava gradiva)
Ne glede na drugi odstavek 1. člena te uredbe se do začetka uporabe storitev za elektronsko poslovanje na področju prostorskega načrtovanja v skladu z zakonom, ki ureja prostor, grafični del državnega prostorskega načrta objavita na osrednjem spletnem mestu državne uprave.
61. člen
(veljavnost)
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00704-96/2026
Ljubljana, dne 20. marca 2026
EVA 2026-2560-0013
Vlada Republike Slovenije
dr. Robert Golob
predsednik