SI
Uredba o državnem prostorskem načrtu za plavajočo sončno elektrarno Družmirje
Statutory Text (1 Articles)
Na podlagi prvega odstavka 97. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21,
18/23 – ZDU-1O, 78/23 – ZUNPEOVE, 95/23 – ZIUOPZP, 23/24, 109/24, 25/25 – odl. US, 75/25 in
14/26) Vlada Republike Slovenije izdaja
Uredbo o državnem prostorskem načrtu za plavajočo sončno elektrarno Družmirje
I. POGLAVJE
SPLOŠNI DOLOČBI
1. člen
(podlaga državnega prostorskega načrta)
(1) S to uredbo se sprejme državni prostorski načrt za plavajočo sončno elektrarno Družmirje (v nadaljnjem besedilu: državni prostorski načrt).
(2) Grafični del državnega prostorskega načrta je v prostorskem informacijskem sistemu objavljen pod identifikacijsko številko 4272.
(3) Državni prostorski načrt je v januarju 2026 s številko projekta HIDJ-8991/2024 izdelalo podjetje HSE INVEST d. o. o., Maribor.
2. člen
(vsebina)
(1) Ta uredba določa načrtovane prostorske ureditve, območje državnega prostorskega načrta, rabo zemljišč, pogoje glede namembnosti posegov v prostor, njihove lege, velikosti in oblikovanja, pogoje glede križanj oziroma prestavitev gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra ter priključevanja prostorskih ureditev nanje, merila in pogoje za parcelacijo, pogoje celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, upravljanja voda, varovanja zdravja ljudi, obrambe države ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, etapnost izvedbe prostorske ureditve, prostorske izvedbene akte občin, na katere ta uredba neposredno vpliva, druge pogoje in zahteve za izvajanje državnega prostorskega načrta, dopustna odstopanja ter nadzor nad izvajanjem te uredbe.
(2) Sestavine iz prejšnjega odstavka so grafično prikazane v državnem prostorskem načrtu, ki je skupaj z obveznimi prilogami v tiskani obliki na vpogled na ministrstvu, pristojnem za prostor, in pri službah, pristojnih za urejanje prostora na Občini Šoštanj.
(3) Za državni prostorski načrt je bil izveden postopek celovite presoje vplivov na okolje. Z dopisom št. 35409-77/2024-2570-62 z dne 3. 2. 2026 je bilo izdano mnenje o sprejemljivosti vplivov izvedbe načrta na okolje.
II. POGLAVJE
NAČRTOVANE PROSTORSKE UREDITVE
3. člen
(načrtovane prostorske ureditve)
Z državnim prostorskim načrtom se načrtujejo prostorske ureditve
– plavajoča sončna elektrarna na Družmirskem jezeru (v nadaljnjem besedilu: PSE Družmirje);
– energetske in druge s PSE Družmirje povezane ureditve na kopnem (montažni plato, srednjenapetostni kablovod do priključitve na prenosno elektroenergetsko omrežje in razdelilna postaja na območju TEŠ);
– krajinske ureditve ob Družmirskem jezeru (kolesarske in pešpoti z mikrourbano opremo in vadbenimi prostori na prostem, plaža s čolnarno in kopališčem, urbani vrtovi, večnamenska športnorekreacijska površina s prostorom za organizirano taborjenje, večnamensko urejene travnate površine, adrenalinski in pustolovski park, pasji park in razgledni stolp);
– drugi ukrepi in ureditve, povezani z načrtovanimi ureditvami.
III. POGLAVJE
OBMOČJE DRŽAVNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA
4. člen
(območje državnega prostorskega načrta)
(1) Območje državnega prostorskega načrta v skladu z geodetskim načrtom obsega zemljišča ali dele zemljišč s parcelnimi številkami v teh katastrskih občinah, navedenih po posameznih ureditvah
1. območje dopustne postavitve plavajoče konstrukcije PSE Družmirje
– k. o. 958 (Gaberke): 3/1, 3/3, 3/12, 3/17, 7, 8, 12, 13/2, 22, 24/2, 26, 31, 33/1, 34, 41/1, 44/1, 44/2, 59/1, 59/2, 59/3, 60, 62/1, 62/2, 65, 67, 71, 72/2, 75, 77, 78, 79, 81/1, 82/3, 82/4, 82/5, 87, 88/1, 88/2, 88/3, 91, 92, 93, 94, 95, 96/1, 96/2, 97/2, 99, 100/1, 100/2, 102/1, 102/2, 102/3, 102/4, 102/5, 103, 104, 106, 107/1, 107/2, 110, 111/2, 112/3, 141/1, 141/2, 141/3, 142, 143, 144/1, 144/4, 144/5, 145/3, 145/4, 145/5, 145/6, 148/1, 148/2, 153/1, 153/2, 153/3, 153/4, 153/5, 153/8, 175/3, 175/5, 175/7, 175/12, 175/13, 175/14, 178/2, 178/4, 178/5, 183, 186, 188, 190/1, 190/2, 192, 193/1, 193/2, 194/2, 195, 196, 197, 200/3, 200/4, 203, 210/3, 210/4, 210/5, 211/3, 211/4, 211/5, 211/6, 211/7, 211/8, 214/2, 214/3, 214/4, 215, 218, 219, 221, 224/1, 224/2, 227, 230, 233/1, 233/3, 233/4, 236/4, 242/1, 242/2, 245/1, 245/2, 248, 250, 251/1, 251/2, 256/19, 256/20, 262/4, 262/5, 262/6, 265, 271, 274, 276, 279/1, 283, 286, 292/7, 294/2, 296, 298, 302, 305, 309, 312, 315, 321, 324, 327/1, 327/2, 330/1, 330/2, 333/1, 333/2, 336/1, 336/3, 339/1, 362, 387, 390/1, 393/1, 583/2, 601/25, 601/35, 601/38, 601/48, 601/51, 601/56, 601/99, 603/3, 605, 614/2, 614/6, 614/7, 623, 624, 628, 632, 636/1, 636/2, 637/2, 638, 639, 641, 644, 645, 648, 651, 653, 656/1, 658, 659, 660/2, 661, 662/1, 662/2, 662/3, 663, 664, 665, 667/1, 667/4, 667/5, 667/7, 667/9, 667/10, 669/1, 669/2, 674, 676, 680, 684, 686/2, 691, 694/1, 1157/1, 1158, 1161/2, 1164, 1166, 1167, 1168/2;
2. območje energetskih in drugih s PSE Družmirje povezanih ureditev na kopnem
– k. o. 958 (Gaberke): 390/1, 406/1, 406/2, 406/6, 583/2,
– k. o. 959 (Šoštanj): 1248/4, 1263, 1290, 1291, 1292, 1293, 1294, 1295, 1304, 1306, 1341, 1372/1, 1388/7, 1388/8;
3. območje krajinskih ureditev ob Družmirskem jezeru
– k. o. 958 (Gaberke): 128/1, 130/2, 132/1, 133/2, 133/9, 149, 152/1, 153/1, 153/7, 174/1, 175/7, 177/2, 177/3, 178/5, 180/1, 289/1, 289/2, 290, 292/4, 292/6, 294/1, 296, 298, 302, 305, 313/1, 388/4, 388/5, 500/4, 573/3, 573/5, 573/7, 576/1, 594/8, 594/9, 597/1, 600/2, 600/5, 601/7, 601/11, 601/14, 601/16, 601/18, 601/112, 601/122, 697, 698, 699, 705/1, 705/4, 705/5, 705/6, 712/2, 712/5, 712/6, 714/1, 714/2, 714/3, 716/7, 717/1, 718, 720/1, 720/2, 721/1, 721/3, 721/4, 721/5, 721/6, 721/7, 722/1, 723, 725/1, 726/1, 726/2, 728/1, 728/5, 762/1, 764/2, 764/4, 768, 769/1, 769/2, 770/1, 770/3, 771/1, 772/3, 773/1, 773/3, 773/4, 773/5, 773/6, 774/1, 775, 778, 783/1, 828, 833/3, 833/4, 833/5, 833/6, 833/8, 841/1, 841/3, 841/4, 842, 843/1, 844/1, 844/2, 845/1, 845/2, 845/3, 846/1, 847/1, 848/3, 849/1, 867/1,
867/2, 870/1, 870/2, 871, 872/2, 874/1, 874/2, 875/3, 879/3, 879/4, 879/5, 880/1, 880/2, 881/1, 881/2,
881/3, 881/4, 882, 893, 894, 1130/3, 1130/5, 1156/1, 1156/2, 1161/2, 1168/2, 1179, 1191, 1235/1, 1239,
1246/1, 1246/2, 1246/3, 1259/1, 1259/2, 1260, 1261, 1262, 1270, 1273, 1280, 1283, 1299/1, 1299/2,
1299/3, 1301, 1302, 1304/1, 1304/2, 1305, 1306/1, 1310/3, 1311/1, 1312/2, 1313/2, 1313/3, 1313/4,
1313/5, 1313/6, 1322/1, 1322/3, 1322/4, 1338/2, 1374, 1375, 1377, 1378/1, 1378/2;
4. območje za izvedbo drugih z načrtovanimi prostorskimi ureditvami iz predhodnih točk povezanih ureditev
– k. o. 958 (Gaberke): 100/1, 102/1, 102/4, 102/5, 103, 104, 107/2, 111/2, 112/1, 112/3, 113/3, 119/1, 119/2, 120, 124, 128/1, 130/2, 132/1, 132/2, 133/2, 133/8, 133/9, 141/1, 141/2, 141/3, 142, 143, 144/1, 145/6, 145/7, 149, 150/1, 152/1, 152/2, 153/1, 153/2, 153/4, 153/5, 153/6, 153/7, 174/1, 174/5, 175/12, 175/13, 175/7, 177/2, 177/3, 178/5, 180/1, 180/2, 182/1, 182/2, 183, 186, 190/2, 192, 193/2, 283, 286, 288/1, 288/2, 289/1, 289/2, 290, 291, 292/3, 292/4, 292/5, 292/6, 292/7, 294/1, 294/2, 296, 298, 302, 305, 312, 313/1, 313/2, 315, 321, 324, 327/2, 330/1, 387, 388/2, 388/3, 388/4, 388/5, 389/1, 389/2, 390/1, 393/1, 393/2, 399/4, 399/6, 400/1, 400/2, 400/3, 404/10, 404/12, 404/13, 406/2, 406/7, 406/8, 406/9, 410/4, 410/5, 412/3, 412/4, 412/5, 413/3, 414/5, 414/6, 414/7, 414/8, 414/9, 415/6, 462/5, 462/6, 462/7, 462/8, 464/1, 464/2, 464/3, 466/1, 466/3, 466/4, 467/4, 467/7, 467/8, 470/1, 470/2, 470/3, 497/5, 499/1, 499/3, 499/4, 499/5, 500/4, 501/2, 504/4, 515/1, 515/2, 519/1, 519/2, 523/1, 523/2, 523/3, 529, 532/3, 532/4, 563, 573/3, 573/5, 573/6, 573/7, 573/9, 573/10, 576/1, 582/1, 582/4, 583/2, 593/1, 594/1, 594/5, 594/6, 594/7, 594/8, 594/9, 595/2, 596, 597/1, 597/2, 600/1, 600/2, 600/4, 600/5, 600/6, 601/11, 601/14, 601/15, 601/16, 601/18, 601/19, 601/22, 601/23, 601/24, 601/25, 601/28, 601/35, 601/36, 601/38, 601/43, 601/45, 601/48, 601/51, 601/52, 601/54, 601/56, 601/57, 601/58, 601/59, 601/60, 601/69, 601/7, 601/72, 601/74, 601/76, 601/78, 601/79, 601/8, 601/80, 601/90, 601/92, 601/93, 601/96, 601/97, 601/99, 601/102, 601/103, 601/105, 601/106, 601/107, 601/108, 601/109, 601/110, 601/111, 601/112, 601/113, 601/114, 601/115, 601/116, 601/117, 601/118, 601/119, 601/120, 601/121, 601/122, 601/123, 601/124, 601/125, 601/126, 601/127, 602/1, 602/2, 603/3, 605, 623, 627/1, 627/2, 628, 632, 636/1, 636/2, 637/1, 637/2, 638, 639, 648, 656/1, 661, 667/1, 667/5, 667/6, 667/7, 667/10, 669/1, 674, 676, 680, 684, 686/2, 691, 694/1, 694/2, 696/3, 696/4, 696/5, 696/6, 697, 698, 699, 702, 705/1, 705/2, 705/4, 705/5, 705/6, 706/1, 706/3, 706/4, 706/5, 712/2, 712/5, 712/6, 712/7, 713/2, 713/3, 714/1, 714/2, 714/3, 715/2, 715/3, 715/4, 716/3, 716/35, 716/36, 716/37, 716/38, 716/4, 716/5, 716/7, 717/1, 717/2, 718, 720/1, 720/2, 720/3, 720/4, 720/5, 721/1, 721/3, 721/4, 721/5, 721/6, 721/7, 722/1, 722/2, 722/3, 722/4, 722/5, 722/6, 723, 725/1, 725/3, 725/4, 726/1, 726/2, 727, 728/1, 728/5, 740/1, 762/1, 762/2, 764/1, 764/2, 764/4, 768, 769/1, 769/2, 770/1, 770/3, 771/1, 771/2, 771/3, 772/3, 773/1, 773/3, 773/4, 773/5, 773/6, 774/1, 774/2, 775, 778, 779/1, 780/1, 780/2, 780/3, 780/4, 783/1, 783/2, 783/3, 783/5, 783/6, 783/8, 783/9, 783/10, 783/15, 783/16, 783/17, 785, 786, 792, 793, 795/1, 795/2, 797/3, 799, 802/1, 802/2, 802/3, 805/1, 805/2, 805/3, 806/1, 806/2, 807, 808/2, 809/2, 810, 811, 812, 814, 815/2, 816, 818, 819, 820, 822, 824, 827, 828, 829/1, 829/2, 829/3, 832, 833/3, 833/4, 833/5, 833/6, 841/1, 841/3, 841/4, 842, 843/1, 845/1, 845/3, 846/1, 846/2, 847/1, 847/2, 848/1, 848/2, 848/3, 849/1, 849/2, 850, 851/3, 851/4, 852/1, 852/3, 853/1, 853/2, 854, 858/1, 858/2, 858/3, 858/4, 858/5, 861/3, 861/4, 861/5, 861/6, 861/7, 862, 865/1, 866, 867/1, 867/2, 870/2, 872/2, 874/1, 874/2, 875/1, 875/2, 875/3, 875/4, 879/4, 879/5, 880/1, 880/2, 881/1, 881/2, 881/3, 881/4, 881/5, 882, 892, 893, 894, 1130/2, 1130/3, 1130/5, 1131, 1134, 1135/4, 1136/1, 1156/1, 1156/3, 1156/8, 1156/9, 1157/1, 1157/4, 1158, 1161/2, 1162/1, 1163/4, 1163/5, 1163/6, 1164, 1168/2, 1168/9, 1179, 1191, 1217, 1222, 1224, 1225/1, 1225/2, 1235/1, 1239, 1246/1, 1246/2, 1246/3, 1259/1, 1259/2, 1260, 1261, 1262, 1270, 1273, 1280, 1283, 1292/4, 1292/7, 1296, 1299/1, 1299/2, 1299/3, 1301, 1304/1, 1305, 1306/1, 1310/1, 1310/3, 1310/4, 1311/1, 1312/2, 1313/2, 1313/3, 1313/4, 1313/5, 1313/6, 1320, 1321, 1322/1, 1322/3, 1322/4, 1325, 1338/2, 1367, 1371, 1372, 1374/1, 1374/2, 1375, 1376, 1377, 1378/1, 1378/2,
– k. o. 959 (Šoštanj): 1248/5, 1248/7, 1263, 1264, 1267, 1270, 1286/2, 1289, 1290, 1291, 1292, 1293, 1294, 1295, 1304/1, 1304/2, 1306, 1340, 1341, 1372/1, 1388/7, 1388/8.
(2) Območje državnega prostorskega načrta je določeno s tehničnimi elementi, ki omogočajo prikaz meje tega območja v naravi. Koordinate tehničnih elementov so razvidne iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta: Prikaz območja načrta z načrtom parcel, listi št. 3.1–3.4.
5. člen
(raba zemljišč)
(1) Na območjih dopustne postavitve plavajoče konstrukcije PSE Družmirje iz 1. točke prvega odstavka prejšnjega člena, razdelilne postaje iz 2. točke prvega odstavka prejšnjega člena in krajinskih ureditev ob Družmirskem jezeru iz 3. točke prvega odstavka prejšnjega člena je raba zemljišč izključna. Zemljišča se lahko uporabljajo izključno za namene in pod pogoji, določenimi s to uredbo. Druge rabe zemljišč niso dopustne, razen če so neposredno povezane z gradnjo, obratovanjem, vzdrževanjem ali odstranitvijo načrtovanih prostorskih ureditev.
(2) Na območju montažnega platoja so dopustni posegi in ureditve v skladu s to uredbo. Po postavitvi PSE Družmirje je na tem območju dopustna tudi druga raba zemljišč, če z njo soglašata lastnik zemljišč in upravljavec PSE Družmirje ter če taka raba ne omejuje delovanja PSE Družmirje in ne ovira nujnih dostopov za vzdrževanje in intervencijo.
(3) Na območju enega metra obojestransko od osi srednjenapetostnega kablovoda iz 2. točke prvega odstavka prejšnjega člena, vključno z območjem priključitve na prenosno omrežje, je raba zemljišč omejena. Na območju so dopustne ureditve in posegi pod pogoji te uredbe ter v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in izvajanje dejavnosti v varovalnem pasu elektroenergetskih vodov. Posegi ne smejo ogrožati varnega obratovanja kablovoda ali priključitve na prenosno omrežje.
(4) Na preostalih zemljiščih na območju državnega prostorskega načrta, ki niso zajeta v območjih iz prejšnjih odstavkov tega člena, so dopustne rabe v skladu z osnovno namensko rabo in pogoji 13. člena te uredbe. Ne glede na prejšnji odstavek se lahko ta zemljišča pod pogoji te uredbe uporabljajo tudi za sidranje ter za začasno ureditev gradbišč, potrebnih za izvedbo ureditev po tej uredbi. Začasne ureditve gradbišč se po zaključku gradnje odstranijo, zemljišča pa se sanirajo in vzpostavijo v prvotno stanje ali v stanje, določeno s to uredbo.
IV. POGLAVJE
POGOJI GLEDE NAMEMBNOSTI POSEGOV V PROSTOR, NJIHOVE LEGE, VELIKOSTI IN OBLIKOVANJA
6. člen
(PSE Družmirje)
(1) PSE Družmirje se izvede kot plavajoča sončna elektrarna na Družmirskem jezeru. Sestavni deli PSE Družmirje so
– plavajoča konstrukcija, sestavljena iz medsebojno povezanih plavajočih delov, t. i. boatov. Glavni gradniki boata so neločljivo povezani sestavni deli: fotonapetostni moduli, plavajoča podkonstrukcija in električne inštalacije (distribuirani razsmerniki, transformatorske postaje in kablovodi);
– sidrni elementi;
– drugi elementi za zaščito, označitev in podobno.
(2) Območje dopustne postavitve plavajoče konstrukcije PSE Družmirje (v nadaljnjem besedilu: območje PSE) je razvidno iz prikazov v kartografskem delu. Za območje PSE velja
– južno, jugovzhodno in vzhodno mejo območja določa meja litoralnega pasu – 40 metrov od obale jezera, določena z geodetskim posnetkom za državni prostorski načrt;
– druge meje opredeljujejo črte med koordinatami točk, navedenih v nadaljevanju in prikazanih v grafičnih prikazih
Tabela 1: črte med koordinatami točk Točka E (D96) N (D96) T1 504.813,99 137.290,49 T2 504.818,90 137.963,19 T3 505.302,28 138.156,67 T4 505.591,50 138.161,09 T5 505.591,32 137.959,02
– območje PSE pomeni območje jezera, na katerem je dopustno postaviti plavajočo konstrukcijo;
– zunaj območja PSE je dopustna le postavitev sidrnih elementov;
– površina plavajoče konstrukcije na območju PSE ne sme presegati 50 odstotkov površine jezera v letu 2024, ki znaša 133 ha;
– v površino plavajoče konstrukcije PSE Družmirje se ne vštevajo nepokrite površine med posameznimi segmenti PSE Družmirje, če gre za konstrukcijsko ločene segmente.
(3) Za postavitev plavajoče konstrukcije PSE Družmirje se upoštevajo ti pogoji
a) fotonapetostni moduli
– postavijo se v obliki strešice z naklonom 10–12 stopinj in usmeritvijo vzhod–zahod,
– dopustni so moduli najboljše razpoložljive tehnologije, kombinacija steklo-steklo, z monokristalnimi celicami, dokazano odporni proti toči,
– pri izbiri modulov imajo prednost taki s čim manjšo odbojnostjo sončne svetlobe,
– barva modulov ni določena;
b) podkonstrukcija
– pri izbiri imajo prednost čim preprostejše podkonstrukcije, ki zagotavljajo ustrezno varnost ter odpornost proti vremenskim vplivom, valovanju in nihanju vodne gladine,
– dopustni neposredni stik podkonstrukcije z vodno gladino je do 20 odstotkov celotne površine plavajoče konstrukcije, da se zagotovijo zračnost, prepustnost svetlobe in vodni tokovi,
– za premikanje po plavajoči konstrukciji se zagotovijo pohodne površine. Dopustni so tudi drugi načini premikanja (na primer vozički);
c) električne inštalacije
– distribuirani razsmerniki se postavijo na posebne nosilce na podkonstrukciji,
– postavitev distribuiranih razsmernikov ne sme bistveno presegati najvišje točke modula,
– dopustna razdalja med spodnjim robom razsmernika in zgornjim robom podkonstrukcije je največ 0,5 m,
– število transformatorjev in razsmernikov se določi v poznejših fazah projekta na podlagi tehničnih značilnosti navedenih naprav in velikosti PSE Družmirje,
– najvišja točka transformatorja je lahko do 2,5 m nad zgornjim robom podkonstrukcije,
– kablovodi se izvedejo kot nizko in srednjenapetostni ter so vpeti na podkonstrukcijo,
– od plavajoče konstrukcije do kopnega se izvede plavajoči srednjenapetostni kablovod;
č) dodatni pogoji
– PSE Družmirje lahko sestavlja več prostorsko ločenih plavajočih konstrukcij (segmentov) na območju PSE,
– vsak plavajoči segment mora imeti urejeno najmanj eno vstopno-izstopno točko,
– vstopno-izstopna točka mora biti zaradi zagotavljanja varnosti opremljena z ograjo,
– med posameznimi sestavnimi deli konstrukcije se zagotavlja čim več stika neposredne svetlobe z vodno gladino,
– med vodno gladino in moduli se na najvišji točki modula zagotovi odmik najmanj 0,5 m,
– najvišja točka konstrukcije je približno 1 m nad vodno gladino, kar ne velja za transformatorje,
– ob izvedbi plavajoče konstrukcije z največjo dopustno površino je treba na območju PSE obvezno zagotoviti vmesne nepokrite razmike (kanalaste strukture) ob upoštevanju globine vode in prevladujoče smeri vetra. Obvezno se zagotovijo najmanj en (1) razmik širine najmanj 40 m po vsej dolžini območja PSE v smeri sever–jug in najmanj dva (2) razmika širine najmanj 20 m po vsej širini območja PSE v smeri zahod–vzhod,
– odmik plavajoče konstrukcije od trase za tekmovalni ribolov znaša 150 m. Manjši odmik je dopusten ob soglasju pristojne ribiške družine.
(4) Sidranje je dopustno v in na dno ter v brežine jezera. Dopustna je uporaba različnih tipov sider oziroma njihove kombinacije. Pri sidranju je treba upoštevati te pogoje
– sidranje v brežine je dopustno le na južni in vzhodni obali jezera, vendar se zaradi občutljivosti območja predvsem v južnem delu sidra redkeje;
– sidranje v ali na dno je dopustno v globinah 6 m ali več;
– tehnika sidranja mora omogočiti vertikalno nihanje gladine za +/– 2 m;
– uporabi se način sidranja, ki kar najbolj omeji stik z dnom jezera in kar najbolj omeji dviganje sedimenta med postavljanjem PSE Družmirje;
– za sidranje se uporabijo trpežne vrvi iz umetnih vlaken;
– sidranje mora biti izvedeno tako, da se zagotovi stabilnost plavajoče konstrukcije in se horizontalni premiki le-te kar najbolj omejijo na območje PSE. Rešitve morajo omogočati ustrezne tehnične nastavitve, potrebne zaradi morebitnih premikov jezerskega dna. Pri oblikovanju projektnih rešitev je obvezno sodelovanje strokovnjaka s področja geologije in geomehanike ter rudarstva.
(5) Označevanje PSE Družmirje se izvede v skladu s predpisi, ki urejajo plovbo po celinskih vodah ter čolne in plavajoče naprave.
(6) Za preprečitev dostopa nepooblaščenim osebam do PSE Družmirje se zagotovi vsaj stalni videonadzor. Zaščitne boje se namestijo v oddaljenosti najmanj 10 m ob plavajoči konstrukciji. Oznake s prepovedjo dostopa se namestijo na glavnih dostopih do jezera in po potrebi na pontonske nosilce panelov.
(7) Vsi elementi PSE Družmirje morajo biti izdelani iz visokokakovostnih, certificiranih materialov, odpornih proti požaru, UV-sevanju in koroziji. Dopustna je le uporaba materialov, dokazano namenjenih dolgotrajni uporabi v vodnem okolju, ki so v skladu z zahtevami za uporabo v pitni vodi ali akvakulturi in imajo dokazano nizko stopnjo spiranja. Vsi materiali morajo biti opremljeni z deklaracijami proizvajalcev o kemijski stabilnosti in skladnosti z okoljsko zakonodajo.
(8) PSE Družmirje se izvede v skladu s predpisi in standardi, ki urejajo srednjenapetostne in nizkonapetostne električne inštalacije, naprave za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije ter strelovodne inštalacije.
7. člen
(montažni plato)
(1) Montažni plato se izvede na južni obali jezera, na pretežno ravnem terenu med industrijsko cesto in jezerom.
(2) Okvirne mere montažnega platoja so 125 m x 68 m. Plato se izvede v naklonu 0,5 odstotka proti jezeru. Ob obali jezera se naklon poveča na 5,0 odstotka, s čimer se ustvari brežina za splavitev sestavljenih pontonov.
(3) Montažni plato se nasuje z zmesjo kamnitih zrn velikosti do 41 mm v plasti od najmanj 30 cm do največ 50 cm. Uporabijo se zmesi kamnitih zrn, ki so po nastanku naravne, drobljene ali mešane, prilagojene predvideni prometni obremenitvi ter lastnostim tal in nasipnega materiala. V nasutje se že med izvajanjem del zaseje trava, s čimer se zagotovijo razmere za postopno zatravitev območja po končanih dejavnostih.
(4) Med izvedbo montažnega platoja se uporabijo začasni zaščitni ukrepi za preprečitev vnosa sedimentov v vodo. Vsa dela je treba izvajati tako, da se kar najbolj prepreči kaljenje vode.
(5) Pred vgradnjo nasipnega materiala se rodovitna zemlja (približno 15 cm) odrine in začasno skladišči v neposredni bližini. Po končanih delih se ta zemlja znova uporabi za renaturacijo platoja oziroma na gradbišču za izvedbo drugih ureditev.
(6) Montažni plato se med postavitvijo PSE Družmirje uporablja za montažo plavajoče konstrukcije ter za začasno skladiščenje gradbenega in drugega materiala. V tem obdobju so na njem dopustne začasne ureditve, zlasti ureditev prostorov za pisarne, garderobe, sanitarije, začasne površine za skladiščenje gradbenih, komunalnih in drugih odpadkov, parkirnih prostorov ter montažne linije. Montažna dela se izvajajo pretežno ročno.
(7) Po zaključku del se obrežni pas montažnega platoja sonaravno uredi in zasadi z vodnim ter obvodnim rastjem. Na delu, kjer je z drugimi veljavnimi projekti predvidena kolesarska pot, se ta vzpostavi. Na preostalem delu montažnega platoja se nasuti material zatravi. Površina montažnega platoja, razen obrežnega pasu in površine za kolesarsko pot, se lahko uporablja tudi za druge namene, če s tem soglašata upravljavec PSE Družmirje oziroma lastnik zemljišča ter če taka raba ne omejuje delovanja PSE Družmirje in nujnih dostopov za vzdrževanje in intervencijo.
(8) Za čas gradnje PSE Družmirje se na obali jezera ob montažnem platoju uredi vstopnoizstopna točka v obliki manjšega plavajočega pontona, namenjenega privezu plovil za dostop do lokacije PSE Družmirje. Plavajoči ponton se izvede v najmanjšem potrebnem obsegu ter na način, ki zagotavlja čim manjši poseg v brežino in dno jezera. Ponton se izvede tako, da omogoča prepuščanje svetlobe v vodni stolpec. Po zaključku del se plavajoči ponton odstrani. Za skladiščenje plovil za potrebe PSE Družmirje se uporabljajo za ta namen urejena mesta ob jugozahodni obali jezera, na lokaciji predvidene čolnarne.
8. člen
(kablovodi in priključitev na obstoječe omrežje)
(1) Od PSE Družmirje do kopnega se spelje plavajoči srednjenapetostni kablovod, ki lebdi na vodni površini na posebnih plovcih. Plavajoči kablovod se izvede tako, da se zagotovi minimalna dolžina kabla ob upoštevanju tehničnih predpisov, ki urejajo elektroenergetsko omrežje in omejitev prostora.
(2) Pri prehodu iz vode na kopno se srednjenapetostni kablovodi položijo v kabelski jarek.
(3) Od prehoda na kopno do razdelilne postaje se srednjenapetostni kablovod položi v dolžini približno 1.000 m. Trasa kablovoda se na območju križanj z železniško progo, državno cesto in reko Pako od km 0 + 350 lahko izvede z vodenim podvrtavanjem ali vpetjem kablovoda na konstrukcijo za prevoz premoga.
(4) Od razdelilne postaje HSE Saša se položi srednjenapetostni kablovod dolžine približno 240 m do novega stikališča, prek katerega se zagotovi priključitev na prenosno 220-kV omrežje.
9. člen
(razdelilna postaja)
(1) Na območju TEŠ se zgradi nova razdelilna postaja (RP HSE Saša 21/0,4 kV; v nadaljnjem besedilu: RP).
(2) Temelj za RP se izvede kot armiranobetonska plošča debeline 50 cm in pravokotnega tlorisa s pasovnimi temelji na robovih. Višina pasovnega temelja, skupaj s ploščo, znaša 1 m, širina 50 cm. Na plošči se izvedejo štirje armiranobetonski pragovi, na katere se postavi zabojnik RP. Približna višina RP znaša 3 m.
10. člen
(krajinske ureditve ob Družmirskem jezeru)
(1) Ureditve ob Družmirskem jezeru obsegajo ureditev kolesarskih in pešpoti s počivališči in prostori za vadbo na prostem, ureditev obrežnega pasu, plaže, pasjega parka, urbanih vrtov, prostora za taborjenje, večnamenskega športnorekreacijskega območja, adrenalinskega in pustolovskega parka, večnamenske travnate površine, arheološkega parka in postavitev razglednega stolpa.
(2) Kolesarske poti se izvedejo v skupni dolžini približno 4,5 km. Pri njihovem načrtovanju in izvedbi se poleg predpisov, standardov in smernic, ki urejajo projektiranje kolesarskih poti, upoštevajo še naslednji pogoji
– izvedejo se kot dvosmerne asfaltirane poti širine 3,0 m;
– vzdolžni nagibi praviloma ne preseda dva odstotka, izjemoma je zaradi prilagoditve konfiguraciji terena dopustni večji nagibi;
– dolžina posameznega vzpona praviloma ne sme presegati 200 m;
– na lokaciji vadbenega polja letalcev se os nivelete vkoplje 2,5 m pod koto obstoječega terena.
(3) Pešpoti se izvedejo v skupni dolžini približno 5,6 km. Pešpoti se izvedejo kot večnamenske sprehajalne, tekaške in rekreacijske poti. Pri njihovem načrtovanju in izvedbi se poleg predpisov, standardov in smernic, ki urejajo projektiranje pešpoti, upoštevajo tudi naslednji pogoji
– izvedejo se kot utrjene površine v širini 3,0 m;
– niveleta osi pešpoti se prilagaja obstoječemu terenu;
– prečni nagib znaša 2,5 odstotka v smeri proti jezeru oziroma notranjemu robu krivine.
(4) Brežine vkopov in nasipov kolesarskih in pešpoti se izvedejo v naklonu 1 : 2.
(5) Kolesarska pot in pešpot se med stacionažama K0+400,00 in K0+600,00 ter med stacionažama K1+650,00 in K2+050,00 izvedeta vzporedno. Med kolesarsko potjo in pešpotjo se uredi zelenica v širini 1,0 m, ki se zatravi ali zasadi s trpežnimi pohodnimi rastlinami.
(6) Na območju jugozahodnega obrežja jezera, vzhodno od ribiškega doma, so dopustne naslednje prostorske ureditve
– čolnarna se izvede kot večnamenski objekt pravokotnega tlorisa 15,0 m × 20,0 m. Streha se izvede v naklonu od 25° do 35°, pri čemer sleme poteka vzporedno z obalo. Ob objektu se nad vodno površino uredi terasa s plavajočim pomolom;
– pomol s spominskim obeležjem se uredi kot zaključek spominske sprehajalne poti. Pomol se izvede kot lesen, v dolžini največ 60 m;
– od čolnarne do pomola se uredi peščena pohodna površina;
– plaža se uredi v dolžini največ 250 m. Kopalni del obale se oblikuje s položnimi brežinami v peščeni in prodnati izvedbi, obstoječi zid se odstrani. Teren se izvede v naklonu 1 : 10 ali položneje ter nasuje z najmanj 0,50 m debelo plastjo apnenčastega peska, proda ali lomljenca. Med plažo in pešpotjo se uredi travnata površina.
(7) Urbani vrtovi se uredijo v skrajnem zahodnem delu območja državnega prostorskega načrta. Območje se uredi pod naslednjimi pogoji
– območje se ogradi in uredi celostno ter oblikovno poenoteno z ortogonalno mrežo poti in vrtnih parcel;
– vrtne parcele se oblikujejo v velikosti približno 50,0 m² (5,0 m × 10,0 m);
– na posamezni vrtni parceli je dopustna postavitev tipske vrtne ute tlorisne površine do 8,0 m², izvedene iz naravnih materialov in barvno poenotene;
– osrednje povezovalne poti se uredijo v širini 2,0 m, sekundarne poti pa v širini od 1,0 m do 1,5 m;
– ob robu območja se uredi servisno območje, namenjeno skupni uporabi uporabnikov urbanih vrtov;
– del območja se uredi kot sadovnjak;
– po južnem in jugozahodnem robu območja se uredi zeleni pas v širini najmanj 12,0 m, ki se zasadi kot visokodebelni sadovnjak v kombinaciji z grmovnicami.
(8) Pasji park se uredi kot ograjena travnata površina. Dostop do območja se zagotovi po obstoječi pešpoti na južni strani.
(9) Severna vstopna točka na območje jezera se uredi kot večnamensko športnorekreacijsko območje. Območje se uredi pod naslednjimi pogoji
– območje za tabornike se uredi kot travnata površina. Na tem območju je za izvajanje taborniške dejavnosti dopustna postavitev šotorov ter drugih spremljajočih objektov, naprav in opreme;
– športnorekreacijsko območje se uredi za izvajanje športnih in rekreacijskih dejavnosti. Na platoju površine približno 700,0 m² se zgradi večnamenski gostinski objekt tlorisnih dimenzij 15,0 m × 20,0 m. Na tem območju bivanje ni dopustno. Uredi se postaja za izposojo koles ter prostor za piknike s pripadajočimi športnimi površinami;
– večnamenska travnata površina se uredi kot ekstenzivni travnik in se nameni začasnim ureditvam, zlasti prireditvenemu prostoru za dogodke, povezane s kmetijstvom in oglarstvom, ter začasnemu parkirišču ob večjih prireditvah ob jezeru;
– arheološki park se uredi kot muzej na prostem za prikaz arheološke, zgodovinske in druge dediščine območja. Uredi se kot odprta ekstenzivna travniška površina z medovitimi travniškimi rastlinami in urejenimi sprehajalnimi potmi. Na območju je dopustna postavitev čebelnjakov ter drugih objektov, namenjenih prikazu kulturne dediščine. Zajčeva kapelica na južnem delu območja se prestavi na ustrezno lokacijo zaradi predvidenega pogrezanja terena;
– objekti in ureditve, ki bi lahko ovirali poglede na jezero, se umeščajo pretežno v zahodni del območja.
(10) Adrenalinski in pustolovski park se uredi v sklopu sanacije gozda na območju Ležna. Uredi se kot kombinacija adrenalinskega in pustolovskega parka. V okviru parka se izvede spust po jeklenici (zipline) v dolžini do 300 m in z višinsko razliko 124 m, ki poteka z levega brega na desni breg Velunje.
(11) Razgledni stolp se postavi v jugovzhodnem delu območja državnega prostorskega načrta. Izvede se kot lesena konstrukcija, oblikovana po vzoru stolpov rudniških jaškov. Višina stolpa znaša od 15,0 m do 18,0 m.
(12) Pomoli in podesti se uredijo ob severozahodni obali jezera do nove vstopne točke z območja Gaberk pod naslednjimi pogoji
– podest med P1+250 in P1+400 se izvede v dolžini 120,0 m in širini 6,0 m ter poteka približno 5,0 m od obrežja jezera;
– trije pomoli širine 3,0 m med P1+700 in P1+850 se uredijo kot del sonaravno urejenega dostopa do vode;
– pomoli in podesti se izvedejo fazno, skladno s širitvijo jezera. Izvedejo se s sidranjem v brežino jezera in kot delno plavajoče konstrukcije;
– pomol za zipline se izvede kot betonska konstrukcija tlorisnih dimenzij 5,0 m × 15,0 m.
(13) Med stacionažama K1+950,00 in K2+050,00 se postavi most čez reko Velunjo v dolžini 35,0 m in širini 5,0 m. Most se izvede kot lesena konstrukcija. Temelji se v obrežje reke in dodatno utrdi z gabionsko zložbo.
(14) Druge ureditve se izvedejo pod naslednjimi pogoji
– počivališča in prostori za vadbo na prostem se uredijo ob kolesarskih in pešpoteh ter opremijo z mikrourbano opremo in opremo za vadbo na prostem;
– lokacije vstopnih točk do Družmirskega jezera se opremijo z informativnimi tablami in mikrourbano opremo;
– opazovalnice za ptice se postavijo ob kolesarskih in pešpoteh, in sicer ena na območju Ležna, dve na južnem obrežju. Ob njih se uredi utrjena peščena površina v dolžini približno 150 m in širini 2,5 m ter postavi zastiralna lesena stena z linami za opazovanje in fotografiranje narave. Opazovalnice se ob robovih zasadijo z gostim rastjem;
– mikrourbana oprema območja se izvede poenoteno.
(15) Krajinska ureditev obalnega pasu se oblikuje kot del zelenega sistema mesta Šoštanj in regije ter mora zagotavljati usklajenost rekreacijskih dejavnosti, revitalizacije prostora in varstva narave. Krajinskoarhitekturna rešitev se podrobneje določi na podlagi rešitve, izbrane na javnem natečaju. Z natečajem se določi tudi način zaznamovanja spomina na vas Družmirje. Natečaj se lahko izvede v več delih ob upoštevanju 44. člena te uredbe.
11. člen
(dostopi)
(1) Za izvedbo vseh načrtovanih prostorskih ureditev se uporabijo obstoječe dostopne ceste.
(2) Dostop do montažnega platoja je predviden z regionalne ceste II. reda Šoštanj–Pesje prek mostu čez Pako pri TEŠ na nekategorizirano cesto, ki poteka po industrijskem območju, s katere se dostopa na montažni plato.
(3) Za dostop do montažnega platoja se zgradi asfaltni priključek v širini 6,0 m s priključnimi
radiji velikosti 8,0 m in prečnim naklonom 2,5 odstotka. Na levi strani cestišča se izvede asfaltna mulda
širine 50 cm, na desni pa utrjena bankina širine 50 cm. Mulda se spoji z muldo obstoječe ceste.
(4) Za dostop do PSE Družmirje po vodi, razen izjemoma med gradnjo, se uporabljajo električna plovila. Na kopnem se za dovoze in dostope gasilskih (intervencijskih) vozil v primeru nesreče ali požara na PSE Družmirje uporabijo kategorizirane in nekategorizirane ceste in druge javne površine v bližini, montažni plato ter predvidene kolesarske in pešpoti. Objekt čolnarna je vstopna točka za intervencijo po vodi. Kot vstopna točka za intervencijo po vodi se lahko uporabi tudi montažni plato ali plaža. Ob intervenciji nastale poškodbe obrežnega pasu jezera in druge infrastrukture se po končani intervenciji kar najhitreje sanirajo. Sanacija poškodb je odgovornost upravljavca PSE Družmirje oziroma povzročitelja nesreče.
(5) Dostopi na območje Družmirskega jezera, kjer je mogoč dostop z motornimi vozili, se urejajo kot vstopne točke z nadzorovanim dostopom (ob izteku in prehodu Cankarjeve ceste v obstoječo kolesarsko povezavo, ki poteka vzdolž železnice, ob izteku Kajuhove in Goriške ceste na Goricah, na križišču Ceste heroja Rozmana in ceste, imenovane Šoštanj, na gozdni poti, ki gre iz Raven proti Goricam, na lokalni cesti Gaberke–Družmirsko jezero, na obstoječi cesti v Ležnu v smeri proti Škalam, na Rudniški cesti – severovzhodna točka deponije premoga, na križišču rudniške ceste in ceste Družmirje ter na dostopni točki do ribiškega doma).
12. člen
(pogoji za krajinskoarhitekturno oblikovanje)
(1) V okviru dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za ureditve, načrtovane s to uredbo zunaj vodnih zemljišč, se izdela načrt krajinske arhitekture, ki obsega oblikovalske in načrtovalske rešitve za celovito ureditev območja ob Družmirskem jezeru ter rešitve za ureditev montažnega platoja. Načrt mora biti izdelan v skladu s pogoji iz te uredbe, predhodno izdelano dokumentacijo in morebitnimi natečajnimi rešitvami.
(2) Vse nasipne in vkopne brežine ob kolesarskih in pešpoteh se ob koncu gradnje prekrijejo z rodovitno zemljo in zatravijo oziroma rekultivirajo v skladu z rešitvami iz načrta krajinske arhitekture. Vse ureditve morajo biti izvedene tako, da ne nastanejo erozijska žarišča. Zasaditve in zatravitve, s katerimi se utrjujejo tla in izvede rekultivacija kmetijskih površin, se izvedejo takoj po končanih gradbenih delih na posameznih odsekih. Po končani gradnji se rekultivirajo tudi vse tiste površine, ki za obratovanje niso potrebne.
(3) Relief se oblikuje v skladu z naravnimi reliefnimi oblikami z doslednim vertikalnim zaokroževanjem konkavne in konveksne krivine brežin ter zveznim oblikovanjem prehodov brežin nasipov in vkopov v obstoječi relief, tako da se zagotovi čim naravnejši videz.
(4) Pred gradnjo kablovoda se v celotnem delovnem pasu odstrani zarast. Obvodno in obrežno rastje, rastje na kmetijskih zemljiščih in druga drevesna vegetacija se odstranijo samo na mestih, kjer je to potrebno zaradi gradnje kablovoda. Varovalni pas kablovoda je po posegu dopustno samo zatraviti.
(5) Pri oblikovanju PSE Družmirje je treba upoštevati
– če je tehnično izvedljivo, se en razmik, nepokrit s paneli v smeri vzhod–zahod, vzpostavi tako, da sledi glavnemu dostopu do jezera iz Šoštanja;
– razmik sever–jug se, če je tehnično izvedljivo, vzpostavi tako, da kakovostno in smiselno uokviri poglede z južne obale;
– razmiki se opredelijo v sodelovanju s strokovnjakom s področja krajinske arhitekture;
– zunanji robovi so enotni, bodisi kot ravne črte pretežno v smeri sever–jug in vzhod–zahod bodisi kot drobno členjene krivulje, ki sledijo odmikom od obale. Krivulje so drobne, to je na ravni najmanjšega še tehnično izvedljivega elementa, da so zalomi črt čim manj zaznavni in je oblika videti kot krivulja;
– južni rob segmentov plavajoče konstrukcije, ki je najbližje južni obali jezera, je raven, brez zalomov. Dopustni so zamiki posameznih segmentov, med katerimi je pas vodne površine;
– uporabi se najmanjše zakonsko obvezno označevanje PSE Družmirje. Boje so čim manj vpadljivih barv;
– skrajni južni rob PSE Družmirje se na območjih odprtih pogledov odmakne 80 m od obale. Odmik se upošteva zlasti ob delu obale, kjer se kolesarska steza najbolj približa jezeru.
(6) Na območju izvajanja sprotne sanacije površin, prikazanem na grafičnih prikazih 2.1–2.4, so dopustni posegi v skladu s 43. členom te uredbe, ki določa obveznosti imetnika koncesijske pogodbe za izkoriščanje mineralne surovine, ter s 27. členom te uredbe, ki določa pogoje za urejanje obrežnega pasu jezera, vključno z zasaditvami. Do vzpostavitve končnega stanja jezera, ne glede na grafične prikaze in določbe te uredbe, na tem območju ni dopustno postavljati objektov.
(7) V obrežni pas jezera se posega le na območjih, kjer so s tem načrtom načrtovane prostorske ureditve. Brežine se urejajo tako, da je vpliv nihanja vodne gladine na obrežje zaradi zagotavljanja ekološke stabilnosti in vidne izpostavljenosti čim manjši ter so dostopi do vode zagotovljeni. V ta namen se na delih predvidenih ureditev brežina ustrezno členi in strukturira. Nakloni brežin se prilagajajo reliefnim značilnostim terena. V pretežnem delu se urejajo v naklonu 1 : 2. Brežine se urejajo sonaravno in z naravnimi materiali.
(8) Zasaditve in zatravitve se izvajajo z avtohtonimi vrstami ob upoštevanju obstoječe vegetacije. Obrežni pas se zasadi s trstičjem in močvirskimi rastlinami. Zaradi del ogoljene površine se prednostno zasadijo. Zasaditve se izvajajo po vnaprej določenem sadilnem vzorcu. Površinske in pasovne drevesne, drevesno-grmovne in grmovne zasaditve se izvedejo na južnem robu Družmirskega jezera. Pogozditve so predvidene na delu Goric in Ležna kot revitalizacija uničenih gozdnih površin. Na robovih večjih zasaditvenih kompleksov se kot stik med zasaditvijo in odprto krajino vzpostavi gozdni rob. Posamezne zasaditve se izvedejo kot dopolnitve površinskih in pasovnih nasadov. Na delih predvidene vzpostavitve gostejše zasaditve vzdolž obrežja jezera se poleg grmovnic uporabijo tudi inicialna jedra. Površine, ki se ne zasadijo z drevesi in grmovnicami, se zatravijo. Pri zasaditvah se upoštevajo tudi določbe 27. člena te uredbe in grafični prikazi 2.1–2.4.
(9) Za izvedbo ureditev ob Družmirskem jezeru se v čim večjem obsegu uporabljajo naravni materiali (les, kamen). Pri izbiri materiala imajo prednost vrste lesa, ki dobro prenašajo tudi prisotnost vode.
(10) Vodne površine se ne ograjujejo.
(11) Če se ob gradnji poškodujejo ali odstranijo drevesa v drevoredu topolov, se poškodovana ali odstranjena drevesa nadomestijo z novimi iste vrste.
(12) Zasaditev južne obale se načrtuje tako, da usmerja poglede v tiste vedute, kjer je PSE Družmirje najbolj oddaljena od obale in je v ospredju čim več jezerske površine. Gosta zasaditev se načrtuje tam, kjer je PSE Družmirje najbližje in je najbolj viden lomljeni rob PSE Družmirje. Posebna pozornost se nameni uokvirjanju pogledov vzdolž razmika sever–jug.
13. člen
(dopustni posegi in druge dopustne dejavnosti)
(1) Na Družmirskem jezeru se ne glede na PSE Družmirje in druge ureditve lahko izvajajo vsakoletni dogodki, povezani z ohranjanjem spomina na vas Družmirje. V času izvajanja teh dogodkov se na PSE Družmirje zagotovi dodatni nadzor.
(2) Na Družmirskem jezeru je dopustna tudi ureditev infrastrukture za vodne športe (na primer wake park), če se za ta namen sprejme nov prostorski izvedbeni akt v skladu s predpisi, ki urejajo prostor. Prostorske ureditve iz prejšnjega stavka morajo biti načrtovane tako, da ne ovirajo delovanja PSE Družmirje. Za posege iz tega odstavka je treba predhodno pridobiti soglasje investitorja oziroma upravljavca PSE Družmirje.
V. POGLAVJE
POGOJI GLEDE KRIŽANJ OZIROMA PRESTAVITEV GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE IN GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA TER PRIKLJUČEVANJA PROSTORSKIH UREDITEV NANJE
14. člen
(skupne določbe)
(1) Za izvedbo načrtovanih prostorskih ureditev, določenih s to uredbo, se po potrebi prestavijo, zamenjajo oziroma zaščitijo objekti in naprave javne gospodarske infrastrukture in grajenega javnega dobra državnega in lokalnega pomena.
(2) Skupni pogoji za gradnjo gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra so
– projektiranje in gradnja posameznih križanj, morebitnih začasnih ali trajnih prestavitev, zaščita gospodarske javne infrastrukture in priključitve nanjo se izvedejo v skladu s projektnimi pogoji upravljavcev in strokovnimi podlagami, ki so sestavni del obveznih prilog državnega prostorskega načrta;
– če se med gradnjo ugotovi, da je treba posamezni obstoječi infrastrukturni vod ustrezno zaščititi ali začasno ali trajno prestaviti, se to naredi v skladu s soglasjem lastnika ali upravljavca tega voda;
– trase vodov gospodarske javne infrastrukture se medsebojno uskladijo z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov od drugih naravnih ali grajenih struktur;
– gospodarska javna infrastruktura se ne sme prestavljati na območja kulturne dediščine, križanja pa morajo biti izvedena tako, da te dediščine ne prizadenejo;
– pred gradnjo se obstoječa gospodarska javna infrastruktura zakoliči na kraju samem.
(3) Pri poseganju v varovalne pasove infrastrukturnih omrežij je treba upoštevati predpise, ki urejajo posamezna infrastrukturna področja, in vedno pridobiti projektne pogoje upravljavcev posameznih vrst omrežij.
(4) Križanja načrtovanih ureditev z gospodarsko javno infrastrukturo in grajenim javnim dobrim ter prestavitve objektov gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra so razvidni iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta: Ureditvena situacija s prikazom grajene javne
infrastrukture in grajenega javnega dobra, listi št. 2.1–2.4.
15. člen
(cestni promet)
(1) Križanje srednjenapetostnega kablovoda z državno cesto se izvede s horizontalnim vodenim vrtanjem in uvlečenjem kablovoda v zaščitno cev po vsej dolžini vrtanja (CE-04) ali z vpetjem kablovoda na konstrukcijo transportnega traku za premog (CE-03).
(2) Pri križanju z regionalno cesto mora biti kablovod položen v zaščitni cevi na globini najmanj 1,20 m.
(3) Križanje kablovoda z industrijsko cesto se izvede s podvrtanjem ceste in uvlečenjem kablovodov v zaščitno cev po vsej dolžini vrtanja (CE-01) ali z vpetjem kablovoda na konstrukcijo transportnega traku za premog (CE-02).
(4) Vse morebitne navezave in spremembe obstoječih prometnih ureditev, vključno z zagotavljanjem parkirnih prostorov, je treba v nadaljnjih fazah projekta prikazati in obravnavati.
(5) Prometna infrastruktura se ureja v skladu s predpisi, ki urejajo prometno infrastrukturo, in pod pogoji upravljavca tako, da je zagotovljeno varno in nemoteno odvijanje prometa. Zasajevanje in postavljanje drugih ovir, ki bi vplivale na preglednost, nista dopustna.
(6) Prometna infrastruktura se načrtuje v skladu z zahtevami merodajnega vozila glede gabaritov, radijev in prometnotehničnih elementov.
16. člen
(železniški promet)
Križanje srednjenapetostnega kablovoda z železniško progo se izvede s podvrtanjem ceste in uvlečenjem kablovodov v zaščitno cev po vsej dolžini vrtanja (ŽE-02) ali z vpetjem kablovoda na konstrukcijo transportnega traku za premog (ŽE-01).
17. člen
(letalski promet)
(1) Območje državnega prostorskega načrta sega na območje letališča Šoštanj.
(2) V postopku pridobivanja dovoljenja za PSE Družmirje je v skladu s predpisi, ki urejajo področje letalstva, treba pridobiti mnenje obratovalca letališča in agencije, pristojne za letalstvo.
18. člen
(celinska plovba)
(1) PSE Družmirje se načrtuje kot plavajoča naprava v skladu s predpisi, ki urejajo plovbo po celinskih vodah.
(2) Za PSE Družmirje je v skladu s predpisom, ki ureja čolne in plavajoče naprave, treba pridobiti dovoljenje za uporabo in vpis v vpisnik plavajočih naprav ter pridobitev dovoljenja za stalni privez, sidranje ali položitev na vodno dno.
(3) V postopku pridobivanja dovoljenja za PSE Družmirje je v skladu s predpisi, ki urejajo plovbo po celinskih vodah, treba pridobiti soglasje z vidika pogojev za varnost plovbe, ki ga izda Uprava Republike Slovenije za pomorstvo.
(4) Na območju jezera je dopustna le uporaba plovil na človeško moč. Uporaba električnih plovil z majhnim ugrezom je dopustna izjemoma, in sicer za izvajanje dejavnosti ribiške družine, vzdrževanje PSE Družmirje in intervencijo.
19. člen
(omrežje elektronskih komunikacij)
(1) Pri projektiranju je treba upoštevati širino varovalnega pasu elektronskega komunikacijskega omrežja, ki za linijski objekt na vsako stran od osi linijskega komunikacijskega voda znaša 3 m, za poligonski objekt na vse strani od zunanjih robov območja poligonskega komunikacijskega objekta 5 m in za točkovni objekt na vse strani od zunanjih robov točkovnega komunikacijskega objekta 1,5 m. Navpični odmik je najmanj 0,5 m.
(2) Križanja kablovoda z vodi elektronskih komunikacij se izvedejo na navpični oddaljenosti 0,5 m, praviloma pod pravim kotom, vendar ne manjšim od 45°. Če oddaljenosti ni mogoče zagotoviti, je treba energetski kabel položiti v železno cev premera 159 mm in dolžine 2–3 m, telekomunikacijski kabel pa v plastično cev premera 160 mm iste dolžine. Tudi v tem primeru razdalja ne sme biti manjša od 0,3 m. Pri vzporednem vodenju energetskega kabla 20 kV in telekomunikacijskega kabla mora vodoravna oddaljenost znašati najmanj 1 m.
(3) Pri križanju z vodi elektronskih komunikacij je treba dela izvajati skrbno, da se preprečijo poškodbe in prekinitve obstoječih objektov elektronskih komunikacijskih omrežij.
20. člen
(vodovod)
(1) Križanje srednjenapetostnega kablovoda z vodovodom se izvede s podvrtavanjem (VV-03, VV-04, VV-05) ali vpetjem kablovoda na konstrukcijo transportnega traku za premog (VV-01, VV-02).
(2) Križanje srednjenapetostnega kablovoda s cevmi vodovoda se izvede na oddaljenosti 0,5 m ali 0,3 m v primeru priključnega cevovoda. Kabel mora biti zaščiten pred mehanskimi poškodbami, tako da je položen v plastično cev premera 160 mm v dolžini 3 m na vsaki strani križanja.
(3) Pri vzporednem poteku energetskega kabla in cevi vodovoda je najmanjša dovoljena razdalja 0,5 m.
(4) Energetski kabel mora biti od hidranta ali ventilske komore oddaljen najmanj 1,5 m.
(5) Vodoravna križanja kablovoda in vodovoda morajo biti praviloma pod pravim kotom. V višinskem pogledu poteka križanje zunajnivojsko. Na križanjih, pri katerih ni višinskih podatkov o vodovodu, se med gradnjo izvedeta sondiranje in medsebojna višinska uskladitev.
(6) Večnamenski objekt se priključi na vodovodno omrežje na območju Gaberk, čolnarna pa na vodovodno omrežje na lokaciji ribiškega doma pod pogoji upravljavca omrežja.
21. člen
(kanalizacijsko omrežje)
(1) Križanje srednjenapetostnega kablovoda s kanalizacijo se izvede s podvrtavanjem (KAN04) ali vpetjem kablovoda na konstrukcijo transportnega traku za premog (KAN-01, KAN-02, KAN-03).
(2) Križanje srednjenapetostnega kablovoda s cevmi kanalizacije se izvede na oddaljenosti 0,5 m oziroma 0,3 m v primeru priključnega cevovoda. Kabel mora biti zaščiten pred mehanskimi poškodbami, tako da je položen v plastično cev premera 160 mm v dolžini 3 m na vsaki strani križanja.
(3) Pri vzporednem poteku energetskega kabla in cevi kanalizacije je najmanjša dovoljena razdalja 0,5 m.
(4) Vodoravna križanja 20-kV kablovoda in kanalizacijskega voda se izvedejo praviloma pod pravim kotom. V višinskem pogledu poteka križanje zunajnivojsko.
(5) Odvajanje odpadnih voda večnamenskega objekta se ureja individualno, čolnarna pa se priključi na obstoječe kanalizacijsko omrežje.
22. člen
(elektroenergetsko omrežje)
(1) Na območju TEŠ se prek RP predvidi priključevanje PSE Družmirje na visokonapetostno 220-kV omrežje.
(2) Priključevanje na prenosno omrežje se izvede pod pogoji upravljavca prenosnega omrežja. Od upravljavca prenosnega omrežja se pridobi tudi mnenje o vplivu objekta na varnost in zanesljivost elektroenergetskega sistema, naprav in pripadajoče opreme.
(3) Križanja kablovoda z obstoječimi prenosnimi elektroenergetskimi vodi niso predvidena.
(4) Križanje kablovoda z obstoječimi distribucijskimi elektroenergetskimi vodi je predvideno s podvrtavanjem (EL-04, EL-05, EL-06) ali vpetjem kablovoda na konstrukcijo transportnega traku za premog (EL-01, EL-02, EL-03).
(5) Srednjenapetostni kablovodi se položijo v kabelski jarek v plast mivke in zasipajo z neonesnaženo izkopano zemljino z območja posega. Po končanih gradbenih delih se tla sanirajo v prvotno stanje. Pri križanjih in vzporednem poteku s cesto se kabli uvlečejo v plastične zaščitne cevi. Medsebojni razmik kablovodov napetosti 20 kV oziroma različnega napetostnega nivoja mora zaradi zmanjšanja medsebojnih vplivov znašati najmanj 7 cm.
(6) Investitor mora pridobiti energetsko dovoljenje za PSE Družmirje v skladu s predpisom, ki ureja oskrbo z električno energijo.
(7) Za večnamenski objekt se predvidi priključevanje na obstoječe elektroenergetsko omrežje na območju Gaberk, za čolnarno pa na območju ribiškega doma, vse pod pogoji upravljavca omrežja.
23. člen
(toplovodno omrežje)
Križanje srednjenapetostnega kablovoda s toplovodom se izvede s podvrtavanjem (TOP-05) ali vpetjem kablovoda na konstrukcijo transportnega traku za premog (TOP-01, TOP-02, TOP-03, TOP04).
24. člen
(plinovodno omrežje)
Na območju državnega prostorskega načrta ni plinovodnega omrežja.
VI. POGLAVJE
MERILA IN POGOJI ZA PARCELACIJO
25. člen
(parcelacija)
(1) Parcelacija se izvede v skladu s prikazom iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta: Prikaz območja načrta z načrtom parcel, listi št. 3.1–3.4, v katerem so s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos novih mej parcel v naravo, določene tudi lomne točke meje območja državnega prostorskega načrta.
(2) Parcele, določene z državnim prostorskim načrtom, se po izvedenih posegih lahko delijo v skladu z izvedenim stanjem lastništva oziroma upravljanja in se po namembnosti sosednjih območij pripojijo k sosednjim parcelam.
VII. POGLAVJE
POGOJI CELOSTNEGA OHRANJANJA KULTURNE DEDIŠČINE, OHRANJANJA NARAVE, VARSTVA OKOLJA IN NARAVNIH DOBRIN, UPRAVLJANJA VODA, VAROVANJA ZDRAVJA LJUDI, OBRAMBE DRŽAVE TER VARSTVA PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
26. člen
(varstvo kulturne dediščine)
(1) Območje državnega prostorskega načrta posega na območje varstva ene enote kulturne dediščine. Podatki o kulturni dediščini so razvidni iz obvezne priloge državnega prostorskega načrta: Prikaz stanja prostora.
(2) Obstoječa dediščina se varuje le na način arhivskega dokumentarnega varstva. Ukrepi za varstvo kulturne dediščine niso predvideni.
(3) Če se med gradbenimi deli odkrijejo arheološke ostaline, najditelj najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki najdbo dokumentira v skladu z arheološko stroko.
(4) Če se zaradi sidranja PSE Družmirje v jezersko dno izvede podvodno snemanje jezerskega dna, investitor zagotovi tudi fotodokumentiranje obstoječega stanja ostalin nekdanje vasi Družmirje in z dokumentacijo seznani Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
(5) Pri načrtovanju in vzpostavitvi arheološkega parka se obvezno vključi tudi pristojna območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
(6) Investitor o začetku del najmanj deset dni prej obvesti pristojno območno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
27. člen
(ohranjanje narave)
(1) Območja ohranjanja narave so razvidna iz obvezne priloge državnega prostorskega načrta: Prikaz stanja prostora.
(2) Pri načrtovanju, izvedbi in obratovanju prostorskih ureditev se izvajajo ukrepi za ohranitev stabilnosti ekosistema Družmirskega jezera, določeni s to uredbo.
(3) Čas izvajanja posegov se kar najbolj prilagodi življenjskim ciklom živali. Dela se ne izvajajo med obdobji njihovega razmnoževanja, in sicer se posegom v vodni in obvodni prostor izogiba v obdobju od marca do julija.
(4) Obstoječe plitvine, vodna, obrežna in močvirska vegetacija se v največjem mogočem obsegu ohranjajo in sanirajo, če so bile zaradi posegov poškodovane ali uničene.
(5) Gradbena dela v in ob vodi potekajo tako, da se čim manj uničijo sestoji močvirskih in potopljenih makrofitov (čim manjše kaljenje vode, čim manjša površina posega na litoralnem delu – dolžina obalnega dela), oziroma dela potekajo tam, kjer močvirska vegetacija ni razvita.
(6) Na površinah, ki se z državnim prostorskim načrtom urejajo na kopnem in kjer je predvideno zbiranje večjega števila ljudi ali izvajanje dejavnosti (pasji park ali taborjenje), se namestijo ustrezna vodotesna kemična stranišča, ki se redno praznijo.
(7) Na območje pri izlivu reke Velunje v jezero se ne posega. Druge neinvazivne, a morebitno hrupne dejavnosti morajo biti od tega območja oddaljene najmanj 100 metrov. V tem delu se v oddaljenosti 100 metrov od izliva Velunje tudi ne sme saditi vegetacija, višja od dveh metrov.
(8) Intenzivne vodne dejavnosti se ne izvajajo na vzhodnem in severnem delu jezera oziroma na območju, namenjenem naravi (habitati, dvoživke, ptice).
(9) Za učinkovitejši nadzor nad tujerodnimi vrstami in za vzpostavitev stabilnih vegetacijskih pasov, zmanjšanje erozije in izboljšanje ekološke funkcije območja se območje ob in v zaledju jezera, kjer se zaradi premogovniške dejavnosti izvajajo sprotna sanacijska dela na površini, sproti zasaja trstičje.
(10) Infrastruktura, namenjena opazovanju narave, se postavi na lokacije z najmanjšimi vplivi na ptice. Pri opredelitvi lokacij sodeluje strokovnjak s področja ornitologije. Deli, namenjeni pticam, se označijo in omejijo z gostejšo zasaditvijo.
(11) Na vseh vstopnih točkah kolesarskih in pešpoti se postavijo informativne table v zvezi z ohranjanjem narave.
(12) Po utrditvi terena po opustitvi izkopavanja premoga se končne rešitve vzhodnega in severnega dela jezera oblikujejo v sodelovanju s strokovnjakom s področja ornitologije, ureditve se izvedejo v skladu z ekološkimi zahtevami ptic gnezdilk. Obala jezera se ponekod oblikuje v plitvine z vodno vegetacijo (trstičjem). Površina, zasajena s trstom, obsega približno 200 metrov v dolžino in sega najmanj pet metrov od brežine jezera. Če ni mogoče zagotoviti enotne dolžine, se uredita ločeni zaraščeni plitvini v približni izmeri 100 m x 5 m. S trstom zaraščeni del mora biti ves čas pod vodo, vodna gladina v tem delu pa približno pol metra s čim manjšim nihanjem. Vse turistične in rekreacijske dejavnosti morajo biti od zaraščenih plitvin oddaljene najmanj 50 metrov. Med gnezdilno sezono ptic, to je od 15. maja do 31. julija, se dela na vzhodni strani jezera ne izvajajo. Na vtoku Velunje se vzpostavi in vzdržuje nezarasla površina. V bližini vtoka oziroma na območju strmin na vzhodu se postavi umetna stena za breguljke.
(13) Ptic ni dopustno plašiti, odganjati, prav tako ni dopustno posegati v njihove strukture v času gnezdenja. Na območju državnega prostorskega načrta se tudi ne postavljajo ovire za prostoživeče vrste oziroma strukture, ki bi lahko bile ekološke pasti. Ureditve na območju prostoživečim vrstam ne smejo ovirati dostopa do vode, nove ureditve in grajeni elementi ne smejo biti ekološke pasti za prostoživeče vrste živali, na primer odprti jaški, ograje, kanali z navpičnimi stenami, viseče mreže.
(14) Na območju se izvajajo ukrepi za preprečitev razraščanja tujerodnih invazivnih rastlinskih vrst (japonski dresnik, nedotika, zlata rozga, akacija in podobno). Ob morebitnem pojavljanju se te vrste redno odstranjujejo do vzpostavitve naravne avtohtone vegetacije oziroma odstranitve tujerodnih vrst.
(15) Za preprečitev širjenja invazivne vodne vrste školjka trikotničarka se redno pregledujeta plavajoča konstrukcija in oprema za vzdrževanje PSE Družmirje ter zagotovi redno in stalno odstranjevanje morebitnih školjk v skladu z ustaljenimi praksami.
28. člen
(površinske vode)
(1) Vodna zemljišča površinskih voda in prečkanja površinskih vodotokov, ki so v območju državnega prostorskega načrta, so razvidna iz obveznih prilog državnega prostorskega načrta: Prikaz stanja prostora ter grafičnega dela državnega prostorskega načrta: Ureditvena situacija s prikazom gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, listi št. 2.1–2.4.
(2) Na območju državnega prostorskega načrta so površinske vode Družmirsko jezero ter vodotoki Velunja, Paka in neimenovani vodotok ter obcestni in melioracijski jarki.
(3) Križanje srednjenapetostnega kablovoda z reko Pako se izvede s podvrtavanjem (VO-01) ali vpetjem kablovoda na konstrukcijo transportnega traku za premog (VO-02). Križanje kablovoda z obcestnim jarkom (VO-03) se izvede s prekopom. Pri podvrtavanju mora biti teme cevi na globini najmanj 1,5 m pod dnom urejenih hudournikov oziroma 2 m pod dnom neurejenih hudournikov, na tej globini mora cev potekati na razdalji med spodnjima robovoma brežin in še od 3 do 5 m na vsako stran pri urejenih vodotokih oziroma na razdalji med zgornjima robovoma brežin in še od 3 do 5 m na vsako stran pri neurejenih vodotokih.
(4) Pri urejanju kolesarskih in pešpoti ter dostopa na montažni plato se premostitve vodotokov (VO-11, VO-12, VO-13), melioracijskih jarkov (VO-05, VO-08, VO-09, VO-10) in obcestnih jarkov (VO07) izvedejo v skladu s pogoji in ukrepi hidrološko-hidravlične študije. Premostitve vodotokov (VO-11, VO-12, VO-13) se izvedejo s prepusti pravokotnega prereza B/H = 1,0/1,0 m ali enakovrednimi cevnimi prepusti, premostitve melioracijskih jarkov (VO-05, VO-08, VO-09, VO-10) pa s cevnimi prepusti premera 80 cm. Premostitev obcestnega jarka (VO-07) se izvede s prepustom trapeznega prereza B/H = 2,0/1,0 m, širina dna v prepustu je 1,0 m in naklon stranic 1 : 2. Vsa prečkanja se gor- in dolvodno zvezno navežejo na obstoječe struge. Na območju, kjer je izvedba ureditev fazno povezana z opustitvijo pridobivanja premoga oziroma končno utrditvijo terena, se ustreznost načrtovanih ureditev pred izvedbo posegov znova preveri s hidrološko-hidravličnimi izračuni. Upoštevanje zahteve se dokaže v okviru pridobivanja gradbenega dovoljenja.
(5) Prečkanje Velunje (VO-06) se izvede z mostno konstrukcijo v dolžini 35 m. Pod mostom mora biti zagotovljene najmanj 30 m2 površine pretočnega prereza brez upoštevanja varnostnega nadvišanja. Ustreznost načrtovanih ureditev je povezana z opustitvijo pridobivanja premoga oziroma končno utrditvijo terena, zato jih je treba pred izvedbo posegov znova preveriti s hidrološko-hidravličnimi izračuni. Upoštevanje zahteve se dokaže v okviru pridobivanja gradbenega dovoljenja.
(6) S plavajočo konstrukcijo PSE Družmirje ni dopustno prekriti območja litoralnega pasu jezera, in sicer v širini 40 m od obale jezera. V tem pasu so dopustne ureditve za popestritev hidromorfološkega stanja obrežja jezera (dodajanje kamnov, novih struktur). Strukture za popestritev hidromorfološkega stanja obrežja jezera se izvedejo na območjih med plitvim in globljim delom stabilnih delov jezera, kjer ni pričakovati ugrezanja.
(7) Postavitev fotonapetostne naprave in izvedba drugih načrtovanih prostorskih ureditev ne smeta ovirati izvajanja gospodarskih javnih služb in dejavnosti, za katere so bila izdana vodna dovoljenja.
(8) Lokacije začasnega skladiščenja zemeljskih izkopov se uredijo tako, da se prepreči spiranje ali odvodnjavanje padavinske vode z območja začasnega skladiščenja v površinske vode. Zemeljskega izkopa ni dopustno skladiščiti v pretočnih profilih vodotokov ali v jezero.
(9) V bližini površinskih voda se ne uporablja gradbeni material, ki vsebuje nevarne spojine. Izvesti je treba tudi vse ukrepe, da se prepreči razlitje cementnih in apnenih mešanic vanje. Pranje delovnih strojev z vodo iz vodotokov in jezera ni dopustno.
(10) PSE Družmirje je dopustno čistiti samo z vodo.
(11) Za PSE Družmirje veljajo določbe zakona, ki ureja področje voda, in se nanašajo na posebno rabo vode. Za postavitev PSE Družmirje mora investitor pridobiti vodno pravico in pravico graditi na vodnem zemljišču v lasti Republike Slovenije.
(12) Uporaba jezera za rekreacijo je dopustna ob dosledni izvedbi in upoštevanju vseh potrebnih varnostnih ukrepov PSE Družmirje v skladu s predpisom, ki ureja čolne in plavajoče naprave.
(13) V nadaljnjih fazah projektiranja, izvedbe in obratovanja PSE Družmirje je za preprečevanje poslabšanja stanja voda oziroma doseganje njihovega dobrega stanja treba upoštevati naslednje omilitvene ukrepe iz okoljskega poročila
a) izbira in postavitev modulov in podkonstrukcije
– obvezna je izbira modulov najboljše razpoložljive tehnologije z vidika tehničnih lastnosti in okoljskih značilnosti,
– svetla višina med vodno gladino in najvišjo točko modula je najmanj 0,5 m,
– uporaba modulov steklo-steklo,
– uporaba ultravijolično stabiliziranih polimerov, odpornih proti fotooksidaciji in preizkušenih za uporabo v pitni vodi ali akvakulturi z dokazano nizko stopnjo spiranja,
– vsi materiali morajo biti opremljeni z deklaracijami proizvajalcev o kemijski stabilnosti in skladnosti z okoljsko zakonodajo,
– podkonstrukcija s čim manjšo težo in velikostjo, do največ 20 odstotkov neposrednega stika z vodno gladino, s čimer se zagotovijo zračnost, prepustnost svetlobe in vodni tokovi;
b) segmenti plavajoče konstrukcije se postavijo v kanalaste strukture. Ob izvedbi plavajoče konstrukcije z največjo dopustno površino se zagotovi najmanj en razmik širine najmanj 40 m po vsej dolžini območja PSE v smeri sever–jug in najmanj dva razmika širine najmanj 20 m po vsej širini območja PSE Družmirje v smeri zahod–vzhod;
c) za sidranje plavajoče konstrukcije se uporabi način pritrjevanja, ki omejuje stik z dnom jezera in neposredni vpliv na priobalna območja na najmanjšo možno mero. Dopustno je pod naslednjimi pogoji
– sidranje v ali na dno je dopustno na globini najmanj 6,0 m ter na način, ki preprečuje preobremenitev substrata in dvigovanje sedimentov med montažo in vzdrževanjem,
– sidranje v brežine je dopustno v kombinaciji s sidranjem v ali na dno na vzhodnem robu jezera ter z redkejšimi sidri na južnem delu jezera, kjer so makrofiti in obrežna zarast;
č) vstopno-izstopna točka (plavajoči ponton za dostop do čolna in njegov privez), namenjena potrebam gradnje, se izvede pod naslednjimi pogoji
– ponton se izvede v najmanjšem potrebnem obsegu in na tako, da ne ovira rasti vodnih rastlin ter omogoča prepuščanje svetlobe v vodni stolpec,
– posegi v brežino in dno jezera, vključno s sidranjem, se omejijo na najmanjšo možno mero,
– posegi v brežino in dno jezera, vključno s sidranjem, se omejijo na najmanjšo možno mero,
d) za izboljšanje hidromorfološkega stanja obrežja jezera se izvedejo naslednje ureditve
– na območju med plitvim in globljim delom stabilnih delov jezera se dodajo kamni lokalnega izvora (kamniti kupi ali posamezni večji kamni) ali druge naravne strukture (hlodi, veje in podobno),
– na jugozahodnem delu jezera se odstrani obstoječi betonski podporni zid,
– teren na območju predvidenega kopališča se izvede v naklonu 1 : 10 ali položneje ter nasuje z najmanj 0,50 m debelo plastjo apnenčastega peska, proda ali lomljenca;
e) obalni pas se ureja pod naslednjimi pogoji
– omogoči se naravno zaraščanje obalnega pasu z avtohtono vegetacijo,
– obrežni pas z značilno obrežno vegetacijo se vzpostavi povsod, kjer to raba prostora dopušča,
– sanacija erozijskih poškodb brežin se izvaja z zasaditvami z avtohtonimi vrstami;
f) na območju ob in v zaledju jezera, razen na jugozahodnem delu jezera, se pri sprotnih sanacijskih delih izvede presaditev obstoječega trstičja s površin pod vplivom odkopavanja na odprte neporasle površine. S presaditvijo se omejuje širjenje tujerodnih rastlinskih vrst ter vzpostavljajo stabilni vegetacijski pasovi;
g) poslabšanje kisikovih in temperaturnih razmer v jezeru ni dopustno. Ob morebitnem poslabšanju kisikovih razmer pod PSE Družmirje se izvedejo dodatni tehnični aeracijski ukrepi, s katerimi se izboljša oksigenacija v hipolimniju in ublažijo negativni učinki evtrofikacije;
h) v primeru nesreče med gradnjo se izvedejo ukrepi za preprečitev onesnaženja ter za zmanjšanje vplivov na vodno okolje. O nesreči se obvesti pristojne službe in vodjo projekta. Onesnaženje se zajezi z uporabo plavajočih pregrad (lovilne bariere) za omejitev širjenja onesnaževal ter po potrebi z uporabo vpojnih sredstev (vpojne blazine in tekstil) za absorpcijo razlitih tekočin;
i) ob gradnji montažnega platoja se zagotovi nadzor nad sedimentacijo in izvedejo začasni zaščitni ukrepi (na primer filtri ali bariere) za preprečevanje vnosa sedimentov v vodo;
j) dejavnosti v zvezi z gradnjo, ki lahko povzročajo motnje, v času ribje drsti, to je od marca do julija, niso dopustne;
k) požarna varnost se zagotovi z naslednjim ukrepi
– uporabijo se požarno varni in negorljivi materiali,
– zagotovi se ustrezna električna zaščita in izvajajo redni pregledi sistema plavajoče konstrukcije,
– za gašenje se uporabita voda in ogljikov dioksid,
– po požaru se odstranijo morebitni ostanki onesnaževal, nastali pri gašenju, zlasti s filtracijo ali fizikalnim odstranjevanjem;
l) zagotovi se redno preverjanje stanja modulov in konstrukcije ter pravočasna sanacija morebitnih poškodb in zamenjava poškodovanih modulov;
m) zagotovi se redno in sprotno čiščenje cvetnega prahu, ptičjih iztrebkov, peloda in drugih snovi. Čiščenje je dopustno le z vodo;
n) za dostop do PSE Družmirje se uporabi električni čoln.
(14) Spremljanje stanja voda v nadaljnjih fazah projektiranja, izvedbe in obratovanja PSE Družmirje se izvaja v skladu s 45. členom te uredbe.
29. člen
(poplavna območja)
(1) Območja, ogrožena zaradi poplav, ki so v območju državnega prostorskega načrta, so razvidna iz obvezne priloge državnega prostorskega načrta: Prikaz stanja prostora.
(2) Ureditve na kopnem se načrtujejo in izvedejo v skladu s pogoji in ukrepi, določenimi s hidrološko-hidravlično študijo (Hidrološko-hidravlična študija za krajinsko-rekreativne ureditve ob Družmirskem jezeru, EHO PROJEKT d. o. o., Ljubljana, št. projekta: H-27/25 , avgust 2025). Na območju, kjer je izvedba ureditev fazno povezana z opustitvijo pridobivanja premoga oziroma končno utrditvijo terena, se ustreznost izsledkov in pogojev izdelane študije pred izvedbo posegov znova preveri. Upoštevanje zahteve se dokaže v okviru pridobivanja gradbenega dovoljenja.
(3) Na poplavno ogroženih območjih se poplavna ogroženost zaradi gradnje načrtovanih ureditev ne sme povečati.
(4) Lokacije za začasno skladiščenje presežkov zemeljskega izkopa se med gradnjo uredijo tako, da se ne pojavlja erozija in ni oviran odtok zalednih voda. Vse z gradnjo prizadete površine je treba ustrezno utrditi in zasaditi, da se prepreči erozija tal zaradi poplavnih vod.
(5) Med gradnjo se delovni pas organizira tako, da sta v primeru visokih vod škoda na gradbišču in okoliških zemljiščih ter vpliv na vodni režim kar najmanjša. Če je mogoče, se izkopni material iz jarka za kablovod začasno skladišči na gorvodni (glede na smer toka poplavne vode) strani jarka tako, da se v primeru visokih vod del odplavljene zemljine prestreže v jarku.
30. člen
(podzemna voda)
(1) Podatki o vodovarstvenih območjih so razvidni iz obvezne priloge državnega prostorskega načrta: Prikaz stanja prostora.
(2) Pri gradnji se za preprečitev morebitnih vplivov na podzemne vode izvajajo naslednji ukrepi
– posegi v tla ter izkop krovnih plasti in peščeno-prodnega zasipa se izvajajo tako, da so prizadete čim manjše površine tal;
– vsi gradbeni in odpadni materiali se začasno skladiščijo na za to določenih lokacijah;
– na gradbišču se uporablja le brezhibna gradbena mehanizacija, opremljena z lovilniki olja in nevtralizacijskim sredstvom. Redno se preverja morebitno puščanje motornega olja, maziv in podobnega na gradbenih vozilih in napravah. Kot alternativa se lahko v ta namen uporabi biorazgradljivo olje;
– v primeru iztekanja goriva in maziv ali druge nevarne snovi se uporabi nevtralizacijsko sredstvo in izkopano onesnaženo zemljino odda zbiralcu odpadkov ali izvajalcu njihove obdelave;
– v času izvajanja del se na celotnem območju zagotovi ustrezno tehnično varstvo pred nenadzorovanimi izpusti nevarnih snovi (goriva iz gradbene mehanizacije) v tla oziroma vodotok;
– na gradbišču se uporabljajo le kemična stranišča, razen v primeru, ko je urejeno odvajanje v javno kanalizacijo;
– v jarke za srednjenapetostne kable in v območja depresij na delovišču se vgradi ves neonesnaženi izkopani material. V jarkih za kable se ohrani primarna zbitost zemljine;
– pri prečkanju reke Pake se uporabi zaprti sistem vrtanja brez odprtega izkopa;
– v primeru poznejšega odkritja vira pitne vode se dela začasno ustavijo oziroma prilagodijo ali omejijo.
(3) V primeru izrednih dogodkov med gradnjo se zagotovijo naslednji ukrepi
– kraj dogodka se ustrezno zavaruje in označi;
– takoj oziroma v najkrajšem možnem času se izkoplje vsa onesnažena zemljina, zemeljski izkop se ločeno začasno skladišči na gradbišču ter odda zbiralcu odpadkov ali izvajalcu njihove obdelave;
– prepreči se možnost nastanka požara;
– mesto razlitja se posipa z absorbentom. Količina in mesto opreme se določita v odvisnosti od količine snovi, ki lahko povzroči onesnaženje, ter ob upoštevanju občutljivosti obravnavane lokacije in ranljivosti vodonosnika;
– absorbna snov se odstrani tako, da ne povzroča onesnaženja okolja;
– v primeru razlitja nevarne snovi se absorbent posipa na debelo po robovih razlitja, da se prepreči širjenje madeža;
– o nesreči se nemudoma obvesti center za obveščanje in nadzor nad gradnjo;
– glede na količino in vrsto izlite snovi se vzpostavi spremljanje kemijskega stanja podzemne vode dolvodno v razpoložljivih piezometrih. Pooblaščeni laboratorij in izvajalec hidrogeološkega nadzora pripravita program nadaljnjega spremljanja stanja za ugotavljanje morebitnega prodora onesnaženja v vodonosnik z določitvijo parametrov, ki so lahko posledica onesnaženja.
(4) Za primere izrednih dogodkov v času obratovanja se izdela protokol. Uporabljajo se tehnično brezhibna plovila in vozila.
(5) Uporaba herbicidov, pesticidov ali drugih kemikalij na območju državnega prostorskega načrta ni dopustna.
(6) Panele je dopustno čistiti samo z vodo. Čiščenje modulov se izvaja sproti, da se zmanjša količina umazanije, ki se s čiščenjem sprosti v vodo.
31. člen
(erozijska in plazljiva območja)
(1) Podatki o območjih, ogroženih zaradi erozije, in plazljivih območjih na območju državnega prostorskega načrta so razvidni iz obvezne priloge državnega prostorskega načrta: Prikaz stanja prostora.
(2) Vsa gradbena dela na območju se načrtujejo in izvajajo tako, da se prepreči nastanek erozijskih procesov. Vplive, povezane z erozijo tal, je treba ustrezno zmanjšati (na primer ustrezno odvodnjavanje, utrditev terena).
(3) Pri pripravi dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za krajinsko-rekreacijske ureditve na obrežju Družmirskega jezera se izdela geološko-geomehanska strokovna podlaga, v kateri se opredelijo morebiti potrebni ukrepi za zagotavljanje stabilnosti tal.
32. člen
(varstvo kmetijskih zemljišč)
(1) Kmetijska zemljišča na območju državnega prostorskega načrta so razvidna iz obvezne priloge državnega prostorskega načrta: Prikaz stanja prostora.
(2) Za potrebe gradnje in vzdrževanja PSE Družmirje se uporabijo obstoječe dostopne ceste in železniška proga. Izvedeta se le dostop z obstoječe industrijske ceste na montažni plato in montažni plato. Vse ureditve se načrtujejo gospodarno in tako, da se kar najmanj posega v kmetijska zemljišča po dejanski rabi.
(3) Pri gradnji začasno uporabljena oziroma poškodovana kmetijska zemljišča je treba po končanih delih povrniti v prvotno stanje. Depresije, nastale zaradi posedanja zemljine, je treba izravnati z nasutjem neonesnažene rodovitne zemlje.
(4) Kmetijska zemljišča je treba uporabljati v skladu z njihovim namenom in preprečevati njihovo onesnaževanje ali drugačno degradiranje in onesnaževanje ali drugačno zaviranje rasti rastlin med gradnjo in obratovanjem načrtovanih objektov, in sicer z izvajanjem ustreznih ukrepov (na primer ukrepi za preprečevanje razlitja nevarnih snovi, začasno skladiščenje gradbenih odpadkov). Ob ugotovitvi poslabšanja stanja kmetijskih zemljišč med gradnjo in obratovanjem objekta je treba zagotoviti dodatne zaščitne ukrepe, ki preprečijo nadaljnje slabšanje stanja, vzpostaviti prvotno stanje kmetijskih zemljišč, njihovim lastnikom pa zagotoviti nadomestilo za izpad dohodka za čas, ko na kmetijskih zemljiščih še ni vzpostavljeno prvotno stanje. Vsa dela, povezana z vzpostavitvijo prvotnega stanja kmetijskih zemljišč, morajo potekati pod nadzorom agronoma.
(5) Med gradnjo in po njej je treba omogočiti dostop do kmetijskih zemljišč. Kjer je mogoče, se dela izvajajo izven obdobij intenzivnih kmetijskih opravil.
(6) Začasno skladiščenje gradbenih odpadkov na kmetijskih zemljiščih ni dopustno. Na kmetijskih zemljiščih se tudi ne smejo vzpostavljati lokacije za začasno hranjenje neonesnaženega zemeljskega izkopa za vnovično uporabo na gradbišču.
(7) V neposredni okolici jezera se po opustitvi izkopavanja premoga tam, kjer je bil v preteklosti po dejanski rabi gozd, in na območjih, kjer je to smiselno, vzpostavijo kmetijska zemljišča v sodelovanju s strokovnjakom pedologom.
(8) Za uspešno ohranjanje kakovosti rodovitne zemlje med izvedbo del na kmetijskih zemljiščih se zagotovi strokovni nadzor, ki spremlja in usmerja izvedbo del.
33. člen
(varstvo gozdov)
(1) Gozdna zemljišča na območju državnega prostorskega načrta so razvidna iz obvezne priloge državnega prostorskega načrta: Prikaz stanja prostora.
(2) Posegi v gozdu se izvajajo v skladu s predpisi, ki urejajo upravljanje gozdov, ter ob pogojih in soglasju Zavoda za gozdove Slovenije. Drevje, ki se zaradi posega poseka, predhodno evidentirajo in označijo pristojni delavci Zavoda za gozdove Slovenije.
(3) Gradnja se izvaja tako, da se posegi v gozd in ob gozdnih robov omejijo na najmanjšo možno mero. Varstvo gozdov se zagotavlja z naslednjimi ukrepi
– gradbiščni prostori in transportne poti se jasno označijo, da se prepreči nenamerni vstop mehanizacije ali delavcev v gozdni prostor;
– gradbeni material in zemeljski izkopi se začasno ne skladiščijo v gozdu ali ob gozdnem robu, odpadki pa se tam ne puščajo;
– če se dela izvajajo v neposredni bližini gozdnega roba, se drevesa ob robu fizično zaščitijo pred mehanskimi poškodbami;
– po končanih gradbenih delih se z območja odstranijo vsi morebitni začasni objekti in material, odpadki pa oddajo zbiralcu odpadkov ali izvajalcu njihove obdelave;
– po končani gradnji se sanirajo morebitne poškodbe na drevju.
(4) Pogozdovanje zemljišč se izvede v sodelovanju in pod pogoji Zavoda za gozdove Slovenije.
34. člen
(varstvo tal)
(1) Posegi v tla in izkop krovnih plasti se izvedejo tako, da se prizadene čim manjša površina tal ter ohranita rodovitnost in količina rodovitne zemlje. S tlemi se ravna trajnostno tako, da se ohranijo njihova različnost, kakovost in sposobnost zagotavljanja ekosistemskih storitev. Pred izvedbo krajinskorekreacijskih ureditev se izdela ocena ničelnega stanja tal v skladu s predpisom, ki ureja mejne, opozorilne in kritične imisijske vrednosti nevarnih snovi v tleh.
(2) Pri zemeljskih izkopih je treba ločiti rodovitno zemljo od nerodovitnih plasti tal in jo ustrezno ločeno skladiščiti. Neonesnažena rodovitna zemlja se uporabi za zunanje ureditve okolice na območju izvedenih ureditev. Pri načrtovanju oziroma izvedbi posegov je treba upoštevati morebitno onesnaženost tal. Rodovitno zemljo, odrinjeno pri gradbenih posegih, je treba uporabiti za izboljšanje kmetijskih zemljišč, urejanje javnih zelenih površin ali sanacijo degradiranih območij, razen kadar se neonesnažena rodovitna zemlja uporabi za ureditev okolice objekta, zaradi gradnje katerega je bila odrinjena. Rodovitni in nerodovitni del tal se po odrivu začasno skladiščita ločeno in po končanih delih uporabita ločeno.
(3) Zaradi izvedbe posegov poškodovana tla se sanirajo tako, da se vzpostavi prvotno stanje, ali pa se načrtovane ureditve izvedejo tako, da se ne poslabša prvotno stanje tal. Sanirati se morajo tudi degradirana tla na poteh in začasnih gradbenih površinah.
(4) Za zmanjševanje zbitosti tal se omejijo prevozi. Izvajajo se prednostno po obstoječih poteh oziroma izključno po poteh, predvidenih s projektom, in ne po sosednjih zemljiščih. Preprečiti je treba nenadzorovane prevoze po kmetijskih zemljiščih. Posegi s težkimi stroji se izvajajo le v suhem vremenu.
(5) Vsa dela, povezana z odstranitvijo, začasnim skladiščenjem in navažanjem rodovitne zemlje, morajo potekati v skladu z izdelanim načrtom za ravnanje z rodovitno zemljo in pod nadzorom agronoma. Čas del se opredeli ob upoštevanju vlažnosti in plastičnosti tal.
(6) Posebna pozornost se nameni ravnanju z nevarnimi snovmi. Začasno skladiščenje gradbenih odpadkov neposredno na tleh ni dopustno. Onesnaževanje tal je treba kar najbolj preprečiti.
(7) Gradbišče mora biti prostorsko omejeno. Dela se omejijo na čim manjšo površino in izvajajo tako, da se ne posega na sosednja zemljišča in da se ta ne poškodujejo. Če se poseganje na sosednja zemljišča izkaže kot nujno za izvedbo posega, je treba prej pridobiti soglasje lastnika zemljišča, po končani gradnji pa površine sanirati. Treba je preprečiti vse poškodbe tal, ki lahko nastanejo zaradi gaženja, nepravilnega začasnega skladiščenja, mešanja horizontov in podobno. Za začasne gradbene površine se prednostno uporabljajo obstoječe infrastrukturne in druge delovne površine.
(8) Pri gradnji se uporabljajo prevozna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni, od materialov pa le tisti, za katere obstajajo dokazila o neškodljivosti za okolje. Oskrba delovnih strojev z gorivom ali mazivi in njihovo parkiranje med izvajanjem posega morata potekati tako, da je preprečeno uhajanje, izcejanje ali izpuščanje teh snovi v okolje. Ob morebitnem uhajanju, izcejanju ali izpustu teh snovi je treba gorivo in maziva zadržati in zagotoviti njihovo varno odstranitev.
(9) V primeru začasnega skladiščenja rodovitne zemlje do njene vnovične uporabe se dopusti višina začasno skladiščene rodovitne zemlje 1,5 m, lahko tudi do 2,5 m, če gre za njeno kratkotrajno skladiščenje. Če je čas začasnega skladiščenja rodovitne zemlje daljši od treh mesecev, je treba lokacijo začasnega skladiščenja ustrezno oblikovati in zatraviti, da se preprečijo zapleveljenje ter vodna in vetrna erozija. Začasno skladiščenje rodovitne zemlje se prednostno ne sme izvajati na kakovostnih kmetijskih zemljiščih.
35. člen
(varstvo zraka)
(1) Preprečiti je treba nenadzorovano raznašanje materialov z območja gradbišča na javne prometne površine. Izvedejo se vsi ukrepi za preprečitev prašenja, kot so prekrivanje skladiščnega in transportiranega materiala, vlaženje, zaslanjanje pred vetrom, ustrezno čiščenje gradbiščnih površin, transportnih cest in gradbene mehanizacije.
(2) Na prevoznih poteh na gradbišču se hitrost vožnje vozil omeji na 10 km/h.
(3) Ob izrazito neugodnih razmerah (izkopni material z nizko vlažnostjo, daljše obdobje brez padavin, izjemno velike hitrosti vetrov) se dela z materiali, ki se prašijo, ne izvajajo.
(4) Ob ugotovljenem povečanju onesnaženosti zraka z delci PM10 je treba postaviti gradbiščne varovalne ograje za omejitev povečane koncentracije delcev z gradbiščnih platojev in poti.
36. člen
(varstvo pred hrupom in tresljaji)
(1) Izvajalec gradbenih del zagotovi, da obremenitev s hrupom med gradnjo ne presega predpisanih mejnih vrednosti kazalcev hrupa, ter zagotovi ustrezne ukrepe v skladu s predpisom, ki ureja mejne vrednosti kazalcev hrupa v okolju.
(2) V času gradnje je treba zagotoviti upoštevanje teh ukrepov
– gradbena dela se izvajajo le podnevi, od 7. do 19. ure, med delovnikom in v soboto;
– izjemoma je manj hrupna dela dopustno izvajati tudi ob nedeljah in praznikih;
– v bližini stavb z varovanimi prostori ali območij z večjo koncentracijo ljudi se dela dodatno časovno uskladijo z lokalno skupnostjo;
– uporabljajo se redno vzdrževani gradbeni stroji, izdelani v skladu z emisijskimi normami za hrup gradbenih strojev, ki se uporabljajo na prostem, v skladu s predpisom, ki ureja emisijo hrupa strojev;
– pomembnejši viri hrupa se postavijo čim dlje od območij, občutljivih za hrup in tresljaje, oziroma se časovno omeji njihovo delovanje;
– po potrebi se začasno postavijo protihrupne ali zaščitne ograje;
– stroji in vozila, ki niso uporabi, se izklopijo;
– uporaba zvočnih signalov (na primer pri vzvratni vožnji) se optimizira v skladu z varnostnimi standardi, vendar brez pretirane zvočne obremenitve;
– po potrebi se v bližini stavb z varovanimi prostori ali ob ugotovljenih presežnih mejnih vrednostih izvajajo sprotne meritve hrupa na mejah gradbišča in po potrebi prilagodi način izvajanja del;
– o poteku in trajanju hrupnejših gradbenih del se pravočasno obvestijo okoliški prebivalci, na katere bi hrup lahko vplival.
(3) Med obratovanjem PSE Družmirje in drugih ureditev ukrepi za zagotavljanje varstva pred hrupom niso predvideni.
37. člen
(ravnanje z odpadki)
(1) Ravnanje z odpadki se med gradnjo in obratovanjem ureditev izvaja v skladu z predpisi, ki urejajo odpadke.
(2) Investitor zagotovi ločeno zbiranje nastalih odpadkov po vrstah odpadkov in njihovo oddajo zbiralcu gradbenih odpadkov ali izvajalcu obdelave teh odpadkov.
(3) Med gradnjo se zagotovi ustrezni prostor za začasno skladiščenje odpadkov, vključno z odpadno embalažo, ki se uredi tako, da se preprečita raznos odpadkov z območja gradbišča in dostop do odpadkov nepooblaščenim osebam. Pripravijo se interna navodila za ravnanje z odpadki na izvoru, pri njihovem ločenem zbiranju in začasnem skladiščenju. Začasno skladiščenje se izvede tako, da se prepreči onesnaževanje okolja, zagotovljena mora biti oddaja odpadkov zbiralcu odpadkov ali izvajalcu obdelave odpadkov.
(4) Pri izkopu materiala in vnovični vgradnji izkopanega materiala je treba posebno pozornost nameniti neonesnaženosti materiala. Če je material onesnažen (na primer prenos maziv in goriva iz gradbene mehanizacije), se razvršča med nevarne odpadke in se z njim ravna v skladu s predpisi, ki urejajo odpadke.
(5) Če se med gradnjo pokaže potreba po začasnem skladiščenju nevarnih odpadkov, se ti hranijo v ustreznih posodah ali skladiščih tako, da se prepreči onesnaženje tal. Občutljiva območja (voda, tla, brežine) se dodatno zaščitijo z lovilnimi pregradami ali folijami ob delu z materiali.
(6) V nadaljnjih fazah projektiranja se izdela načrt gospodarjenja z gradbenimi odpadki, v katerem se natančno določi tudi ravnanje s presežki zemeljskih izkopov in drugih gradbenih odpadkov.
(7) Presežek zemeljskih izkopov, ki se ne uporabi pri gradnji načrtovanih ureditev, se kot gradbeni odpadek odda zbiralcu gradbenih odpadkov ali izvajalcu obdelave teh odpadkov.
(8) Nevarni odpadki, med katere spadata tudi zemljina, onesnažena zaradi morebitnega razlitja nevarnih snovi, in odpadna embalaža nevarnih snovi, se oddajo zbiralcu gradbenih odpadkov ali izvajalcu obdelave teh odpadkov.
(9) Z odsluženimi paneli se ravna v skladu s predpisi, ki urejajo odpadke.
38. člen
(varstvo pred elektromagnetnim sevanjem)
(1) Varstvo pred elektromagnetnim sevanjem se zagotavlja z ustreznim načrtovanjem in izvedbo elektroenergetskih vodov in naprav v skladu s predpisi in standardi, ki urejajo elektromagnetno sevanje.
(2) Med obratovanjem PSE Družmirje in drugih ureditev posebni ukrepi za varstvo pred elektromagnetnim sevanjem niso potrebni.
39. člen
(varstvo pred svetlobnim onesnaževanjem)
(1) Vir umetne svetlobe, ki povzroča svetlobno onesnaževanje, je predvsem razsvetljava med gradnjo in obratovanjem.
(2) Zunanja razsvetljava je dopustna v skladu z predpisi, ki urejajo svetlobno onesnaževanje.
(3) Ukrepi za varstvo pred svetlobnim onesnaževanjem med gradnjo so
– gradbišče se osvetljuje le v nujnih primerih in s premičnimi svetilkami, ki so usmerjene navzdol in lokalizirane;
– ponoči se gradbena dela ne izvajajo, če ni nujno;
– uporabljajo se svetila s certifikati za zmanjševanje svetlobnega onesnaženja;
– oprema mora omogočati prilagoditev jakosti svetlobe glede na potrebo.
(4) Med obratovanjem je treba upoštevati te pogoje
– vsa razsvetljava se časovno omeji (samodejni izklopi ali uporaba senzorjev gibanja);
– nočno osvetljevanje vodne površine in obrežnega pasu jezera ni dovoljeno, razen v primeru intervencij;
– svetila se ne umeščajo v neposredni bližini obale, gnezdišč, plitvin ali rekreacijskih točk za opazovanje narave. Če je osvetljevanje potrebno, se izvaja omejeno in se upoštevajo ekološke zahteve živali;
– uporablja se usmerjena in nizkoemisijska razsvetljava.
40. člen
(varstvo pred požarom)
(1) Požarna varnost obstoječih objektov se zaradi izvedbe državnega prostorskega načrta ne sme poslabšati. Pri izvedbi posegov v bližini elektroenergetskih objektov in naprav se upoštevajo zadostni odmiki objektov od vodnikov.
(2) Za zagotavljanje požarne varnosti je treba med gradnjo in obratovanjem upoštevati predpise in standarde, ki urejajo varstvo pred požarom.
(3) Za PSE Družmirje se uporabijo negorljivi materiali.
(4) Med izvajanjem posegov je prepovedano kuriti ali odmetavati predmete ali snovi, ki lahko povzročijo požar v naravnem okolju. Gorivo, maziva in druge nevarne snovi je treba zbirati in skladiščiti v negorljivih posodah z lovilnim koritom stran od delovnih površin.
(5) Med obratovanjem je treba izvajati redne preglede sistema PSE Družmirje in sproti zamenjati poškodovane ali dotrajane komponente.
(6) Za PSE Družmirje se izdela požarni načrt v sodelovanju z lokalnimi gasilskimi enotami. Pri izdelavi požarnega načrta se posebna pozornost nameni preveritvi pravočasne, neovirane in varne dostopnosti gasilskih (intervencijskih) vozil, opredelitvi ustreznih gasilskih praks ter zagotovitvi ustrezne
opreme za gašenje fotonapetostne naprave na vodi in drugih ustreznih ukrepov.
(7) Gašenje PSE Družmirje je dopustno le z vodo in ogljikovim dioksidom. Po gašenju je treba morebitna onesnaževala, ki nastanejo kot posledica gašenja, odstraniti (na primer filtracija ali fizikalno odstranjevanje ostankov).
41. člen
(varstvo pred potresom)
Pri projektiranju je treba upoštevati projektni pospešek tal, ki na obravnavanem območju znaša 0,175.
42. člen
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
Poleg pogojev, določenih v prejšnjih členih te uredbe, se za zagotavljanje varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami upoštevajo naslednji ukrepi
– na podlagi ocene ogroženosti se izdelajo načrti za zaščito in reševanje;
– upravljavec PSE Družmirje določi protokole za ravnanje v času nesreč;
– tehnične rešitve PSE Družmirje se načrtuje in izvede tako, da zagotavljajo odpornost na obremenitve zaradi ekstremnih vremenskih dogodkov;
– ob nastanku naravne ali druge nesreče, zlasti ob ekstremnih vremenskih dogodkih, potresu ali požaru, mora upravljavec pregledati fotonapetostno napravo in poškodovane dele zamenjati;
– ob potresu višje stopnje mora upravljavec preveriti ustreznost delovanja sidrnih sistemov PSE Družmirje, pregledati teren glede morebitnih razpok in zagotoviti njihovo sanacijo;
– ob povišani stopnji obrambno-varnostnih tveganj ali razglasitvi izrednih razmer mora upravljavec povečati pogostnost nadzora nad PSE Družmirje.
43. člen
(območje pridobivalnega prostora Premogovnika Velenje)
(1) Območje državnega prostorskega načrta posega na območje pridobivalnega prostora Premogovnika Velenje, na katerem je nosilec rudarske pravice Premogovnik Velenje, d. o. o. Obseg območja je razviden iz obvezne priloge državnega prostorskega načrta: Prikaz stanja prostora.
(2) Gradnja, drugi posegi v prostor in opravljanje dejavnosti v območju pridobivalnega prostora Premogovnika Velenje se morajo načrtovati in izvajati v skladu z načrti za izkoriščanje lignita. Za vsak poseg in izvajanje dejavnosti v območju pridobivalnega prostora Premogovnika Velenje je treba upoštevati določbe zakona, ki ureja rudarstvo.
(3) Pred začetkom gradnje objektov, postavitve naprav in izvajanjem dejavnosti na območju predvidenega posega v prostor v pridobivalnem prostoru Premogovnika Velenje mora investitor z nosilcem rudarske pravice Premogovnikom Velenje, d. o. o. skleniti pisni sporazum o razmejitvi odgovornosti in pisni sporazum o zagotavljanju varnosti.
(4) Na območju državnega prostorskega načrta so dopustni izkoriščanje lignita, rudarska dela sanacije in rekultivacije ter vzdrževanje degradiranih površin, rudarski nadzor, monitoring vplivov rudarjenja in druga potrebna rudarska dela ter druge dejavnosti, povezane z izkoriščanjem lignita. Vse dejavnosti, povezane z izvedbo prostorskih ureditev, načrtovanih z državnim prostorskim načrtom, je dopustno izvajati tako, da pridobivanje premoga in druge prej navedene dejavnosti niso ovirani.
(5) Pri umeščanju, načrtovanju, projektiranju, gradnji, obratovanju oziroma uporabi objektov in infrastrukture ter izvajanju dejavnosti je treba upoštevati geološko-hidrološke razmere območja, degradirano stanje terena ter predvidene vplive rudarjenja, ki se kažejo kot horizontalni in vertikalni premiki terena, razpoke, podori, zdrsi tal in tresljaji. Na območju predvidenega posega investitor od nosilca rudarske pravice pridobi napovedi premikov terena za posamezna letna in večletna obdobja, osvežena na vsakokratni načrt za odkopavanje premoga.
(6) Vse projektne rešitve morajo biti projektirane in izvedene tako, da učinki rudarjenja (posedanje, premikanje terena in vibracije) ne vplivajo na objekte in infrastrukturo, ne povzročajo škode ali poškodb na objektih in infrastrukturi oziroma da zgrajeni objekti in infrastruktura kompenzirajo spremembe terena in tresenja tal, nastale zaradi učinkov rudarjenja. Gradnja in drugi posegi v prostor iz te uredbe ne smejo vplivati na izvajanje rudarske dejavnosti. Vse navedeno potrdi pooblaščeni projektant z izjavo.
VIII. POGLAVJE
ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
44. člen
(etapnost izvedbe)
Prostorske ureditve, ki jih določa državni prostorski načrt, je dopustno izvajati v več etapah ali podetapah, pri čemer je posamezno etapo ali podetapo dopustno izvesti le, če pomeni funkcionalno in tehnično sklenjeno celoto. Funkcionalno sklenjena celota je izvedba vseh prostorskih ureditev, potrebnih za postavitev PSE Družmirje in njeno priključitev v omrežje. Krajinske ureditve, ki obsegajo ureditev čolnarne in plaže, pomola med plažo in čolnarno, kolesarske in pešpoti s spremljajočimi ureditvami do lokacije ugrezanja, razglednega stolpa ter izvedbo zasaditev v južnem in jugozahodnem delu jezera, so obvezni del funkcionalno sklenjene celote PSE Družmirje, pri čemer se zanje lahko pridobiva eno gradbeno dovoljenje ali več ločenih gradbenih dovoljenj. Lahko se izvedejo tudi kot samostojna etapa, neodvisno od izvedbe PSE Družmirje.
IX. POGLAVJE
DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE DRŽAVNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA
45. člen
(monitorning)
(1) Investitor PSE Družmirje zagotovi celostni načrt za izvajanje monitoringa, določenega z državnim prostorskim načrtom, kakor je določeno v okoljskem poročilu in podrobnejših strokovnih podlagah za obravnavo vplivov za čas gradnje. Zavezanec za izvedbo monitoringa je investitor oziroma upravljavec PSE Družmirje, med gradnjo pa tudi izvajalec gradbenih del.
(2) Pri določitvi točk in vsebine monitoringa se smiselno upoštevajo točke že izvedenih meritev ničelnega stanja. V delih, kjer je to mogoče, se spremljanje in nadzor prilagodita in uskladita z drugimi obstoječimi ali predvidenimi državnimi in lokalnimi spremljanji stanja kakovosti okolja. Pri fizičnih meritvah stanja sestavin okolja se zagotovi najmanj toliko točk nadzora, da se o stanju posameznih sestavin okolja pridobi utemeljena informacija. Točke monitoringa morajo omogočati stalno pridobivanje podatkov in primerljivost rezultatov. Rezultati monitoringa so javni in investitor poskrbi za dostopnost podatkov.
(3) Monitoring površinskih voda Družmirskega jezera obsega redno spremljanje stanja jezera pred postavitvijo, med postavitvijo in obratovanjem PSE Družmirje ter po požaru. Spremljajo se naslednji elementi kakovosti
– splošni fizikalno-kemijski parametri: kisik, temperatura, pH, prosojnost, električna prevodnost, kemijska potreba po kisiku, sulfati, sulfidi, celotni organski ogljik, natrij, kalij, kalcij, magnezij, celotni dušik, amonijev dušik, nitratni dušik, nitritni dušik, ortofosfat, celotni fosfor;
– posebna onesnaževala in prednostne snovi: adsorbljivi organsko vezani halogeni (AOX), svinec, molibden, kositer, mangan, kadmij, kobalt, nikelj, železo, aluminij, arzen, baker, cink, krom, živo srebro;
– biološki elementi kakovosti: fitoplankton, fitobentos, makrofiti, bentoški in nevretenčarji. Pri izvajanju vzorčenja se uporabljajo neinvazivne metode.
(4) Izvedejo se monitoringi rib (pred postavitvijo in med obratovanjem PSE Družmirje) in ptic gnezdilk (med postavitvijo in še dve leti po postavitvi PSE Družmirje). Obseg in pogostnost monitoringa se natančneje določita v okoljskem poročilu.
(5) Ob prenehanju širjenja Družmirskega jezera se spremlja tudi stanje hidromorfoloških elementov.
(6) Poleti in pozimi se pod PSE Družmirje redno izvajajo meritve koncentracije kisika in temperature vode po globinskih plasteh.
(7) Med gradnjo in po njej se spremlja stanje varstva topolovega drevoreda. Po končani gradnji se stanje obstoječe in novozasajene drevnine preverja še štiri rastne sezone.
(8) V sodelovanju z ribiško družino Šoštanj se vodi evidenca uplena rib, ki obsega podatke o vrsti, številu in masi rib. Uplen evidentirajo dnevni ribiči in člani ribiške družine.
46. člen
(organizacija gradbišča)
(1) Vse delovne površine, lokacije za skladiščenje zemeljskega izkopa, gradbiščni objekti, skladišča gradbenega materiala in druge ureditve v sklopu gradbišča za gradnjo načrtovanih ureditev morajo biti na območju državnega prostorskega načrta in v čim večji oddaljenosti od površinskih voda.
(2) Gradbišče se v največjem mogočem obsegu organizira na območju posega. Lesna vegetacija se lahko odstrani le tam, kjer je to nujno. Med gradnjo je treba ustrezno zaščititi drevesa v drevoredu topolov ob kolesarski stezi Šoštanj–Velenje med jezerom in deponijo premoga, v skladu s sprejetimi standardi in dobro prakso.
(3) Gradbišče je treba zavarovati, tako da se zagotovita varnost ter nemotena raba sosednjih objektov in zemljišč. Aktivna gradbišča se zavarujejo z ograjami, nevarne točke se označijo. Gradbišče se opremi z opozorilnimi tablami in drugo varnostno signalizacijo.
(4) Za prevozne poti do gradbišč se uporabljajo obstoječe ceste in poljske poti. Prevozne poti do gradbišč se določijo tako, da kar najbolj potekajo zunaj območij strnjene poselitve. Če je treba med gradnjo zagotoviti dodatne dostopne poti do gradbišča, se uredijo na zemljiščih v dogovoru z lastniki zemljišč in tako, da je vpliv na dejansko rabo prostora čim manjši.
(5) Med gradnjo se zagotovijo strogi varstveni ukrepi, nadzor in taka organiziranost na gradbišču, da se prepreči morebitno onesnaženje voda zaradi transporta, skladiščenja ter uporabe tekočih goriv in drugih nevarnih snovi. Skladišča in pretakališča tekočih goriv in snovi se uredijo zunaj poplavnih območij. V primeru nezgod je treba zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev. V primeru nesreče med gradnjo (na primer izlitje naftnih derivatov, izpust betonske mešanice, zdrs materiala v jezero) je treba zagotoviti takojšnje ukrepanje za preprečitev onesnaženja in zmanjšanje vplivov na vodno okolje. Takoj je treba obvestiti pristojne službe (na primer ARSO, inšpekcija za okolje) in vodjo projekta. Kar najbolj je treba zagotoviti zajezitev onesnaženja z uporabo plavajočih pregrad (lovilne bariere) za omejitev širjenja onesnaževal (nafta, olje) oziroma uporabiti vpojna sredstva (vpojne blazine in tekstil) za vpitje razlitih tekočin. Ob morebitnem prodoru goriva, maziva ali drugih
snovi, ki jih z absorpcijo in izkopom ni bilo mogoče v celoti odstraniti, je treba ugotoviti, kolikšna količina
onesnaževala je bila izgubljena.
(6) Za primer nesreč z onesnaževali na območju gradnje se izdela poslovnik za takojšnje ukrepanje, s katerim se določijo pravočasni intervencijski posegi za preprečitev onesnaženja tal in voda oziroma njihova sanacija. Vsa začasna skladišča in pretakališča goriva, olja in maziv ter drugih nevarnih snovi morajo biti zaščitena pred možnostjo izliva v tla in vodotoke.
(7) Na gradbišču se brez nadzora ne smejo uporabljati materiali, ki vsebujejo škodljive snovi.
(8) Na gradbišču mora biti zagotovljen redni nadzor. V bližini območij z večjim številom ljudi se dela v času večjega obiska omejijo.
47. člen
(dodatne obveznosti)
(1) Poleg obveznosti, navedenih v drugih členih te uredbe, so obveznosti investitorja tudi
– pred začetkom del pravočasno obvestiti upravljavce gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, da se z njimi evidentirajo obstoječi objekti in naprave ter uskladijo vsi posegi v območje objektov in naprav ter njihove varovalne pasove;
– pravočasno obvestiti prebivalce o začetku in načinu izvajanja gradbenih del ter morebitnih omejitvah prometa in oskrbe s komunalno infrastrukturo;
– ustrezno zaščititi objekte in naprave med gradnjo, po končani gradnji pa odpraviti morebitne poškodbe na njih;
– zagotavljati nemoteno komunalno, energetsko in elektronsko komunikacijsko oskrbo objektov;
– narediti posnetek ničelnega stanja cest, ki se med gradnjo uporabljajo za prevozne poti na gradbišča, poškodbe pa po gradnji odpraviti in ceste vrniti v enako stanje in kakovost, kakor sta bila pred gradbenim posegom;
– pred začetkom del zagotoviti naročilo za prevzem gradbenih odpadkov, to pa dokaže z naročilom za prevzem gradbenih odpadkov ali z naročilom za obdelavo teh odpadkov;
– ob gradbišču, gradbiščnih poteh in dovoznih cestah se za potrebe gradnje izvedeta popis in dokumentiranje objektov, ki so od navedenih območij oddaljeni manj kot 10 metrov. Poškodbe se med gradnjo nadzorujejo in po potrebi se prilagodi način gradnje;
– izdelati podrobni načrt organiziranosti gradbišča.
(2) Upravljavec PSE Družmirje mora redno preverjati stanje modulov in konstrukcije. Poškodovane dele je treba takoj sanirati oziroma zamenjati.
(3) Investitor in upravljavec PSE Družmirje mora po končanem obratovanju plavajočo napravo z jezera odstraniti in območje vrniti v prvotno stanje v skladu z izdelanim sanacijskim programom ureditve po končanem obratovanju.
X. POGLAVJE
DOPUSTNA ODSTOPANJA
48. člen
(dopustna odstopanja)
(1) Pri pripravi dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja ali drugih upravnih odločb so dopustna odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev, določenih s to uredbo, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju tehnoloških, geoloških, hidroloških, hidrotehničnih, geomehanskih in drugih razmer pridobijo z oblikovalskega, energetsko-tehničnega ali okoljevarstvenega vidika primernejše tehnične rešitve, ki upoštevajo zadnje stanje tehnike in omogočajo
gospodarnejšo rabo prostora.
(2) Dopustna so naslednja odstopanja
a) točka stika med plavajočim kablovodom in kopnim se lahko določi kjerkoli znotraj območja montažnega platoja;
b) trasa kablovoda se lahko spremeni, če je prilagoditev potrebna zaradi tehničnih zahtev podvrtavanja ali zaradi prilagoditve prostorskim ureditvam, ki v času priprave projektnih rešitev za državni prostorski načrt niso bile znane;
c) odstopanja od krajinskih ureditev ob Družmirskem jezeru so dopustna na podlagi rezultatov izvedenega javnega natečaja, pri čemer je dopustno
– lokacijsko prilagoditi trase pešpoti in kolesarskih poti, lokacije razglednega stolpa, pomolov, podestov, mostov, počivališč in prostorov za vadbo na prostem znotraj pasu največ 15 m obojestransko od ureditev, predvidenih s tem državnim prostorskim načrtom,
– na jugozahodnem obrežju jezera povečati dolžino plaže ter tlorisne gabarite čolnarne in pomola s spominskim obeležjem za največ 10 odstotkov,
– na območju urbanih vrtov povečati velikosti vrtnih parcel in tipskih vrtnih ut, če se s tem ne ovira izvedba drugih zahtev iz te uredbe in se ohrani osnovni namen prostorske ureditve,
– izvesti tudi druge ureditve na območju večnamenske travnate površine, arheološkega parka ter adrenalinskega in pustolovskega parka v skladu z osnovnim namenom območja,
– severno vstopno točko in nanjo navezujoče se ureditve lokacijsko približati obstoječi vodni površini ter jih urediti ob upoštevanju ostalih pogojev te uredbe, če se pridobivanje premoga in posledično spreminjanja reliefa zaključi prej, kot je bilo predvideno.
(3) Dopustna odstopanja ne smejo spreminjati načrtovane podobe območja, poslabšati bivalnih in delovnih razmer na območju državnega prostorskega načrta ali na sosednjih območjih ter ne smejo biti v nasprotju z javnimi koristmi. Z dopustnimi odstopanji morajo soglašati vsi mnenjedajalci, v čigar pristojnosti odstopanja posegajo.
(4) Za dopustna odstopanja se štejejo tudi druga križanja objektov gospodarske javne infrastrukture s prostorskimi ureditvami, ki niso posebej določena s to uredbo. Pred uvedbo odstopanja investitor pridobi soglasje investitorja prostorske ureditve ali upravljavca gospodarske javne infrastrukture.
(5) Vse dimenzije in stacionaže, navedene v državnem prostorskem načrtu, se natančneje določijo v dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja.
XI. POGLAVJE
PROSTORSKI IZVEDBENI AKTI OBČINE
49. člen
( prostorski izvedbeni akti občine Šoštanj)
Ta uredba neposredno vpliva na naslednje občinske prostorske izvedbene akte
– Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Šoštanj (Uradni list Občine Šoštanj, št. 7/15; Uradni list RS, št. 50/16; Uradni list Občine Šoštanj, št. 8/23; Uradni list Občine Šoštanj, št. 4/24),
– Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del enote urejanja prostora v Šoštanju: ŠO25-1 (Uradni list Občine Šoštanj, št. 2/23),
– Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za prostorsko ureditev skupnega pomena za blok 6 TEŠ s spremljajočimi objekti (Uradni list RS, št. 88/07),
– Odlok o ureditvenem načrtu odlagališča pepela, žlindre in produktov odžvepljevanja (Uradni vestnik Občine Velenje, št. 7/93; Uradni list Občine Šoštanj, št. 2/02; Uradni list Občine Šoštanj, št. 15/04; Uradni list Občine Šoštanj, št. 11/07; Uradni list Občine Šoštanj, št. 11/07),
– Odlok o ureditvenem načrtu za področje sanacije ugreznin s pepelom, žlindro in produkti razžveplanja (Uradni list Občine Šoštanj, št. 11/07),
– Odlok o ureditvenem načrtu za industrijsko cono TEŠ (Uradni vestnik Občine Velenje, št. 6/91; Uradni list Občine Šoštanj, št. 7/05).
XII. POGLAVJE
NADZOR
50. člen
(nadzor)
Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravlja inšpektorat, pristojen za prostor.
XIII. POGLAVJE
PREHODNA IN KONČNI DOLOČBI
51. člen
(dopustni posegi in dejavnosti do začetka gradnje prostorskih ureditev)
(1) Do začetka gradnje prostorskih ureditev iz 3. člena te uredbe so na območju državnega prostorskega načrta iz 4. člena te uredbe dopustni
– opravljanje kmetijskih in gozdarskih dejavnosti na obstoječih kmetijskih in gozdnih zemljiščih;
– gradnja, rekonstrukcija in vzdrževanje objektov gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra;
– izvajanje ukrepov za preprečevanje škodljivega delovanja voda in za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
– vzdrževanje, rekonstrukcija in odstranitev obstoječih objektov, pri čemer se njihova namembnost ne spreminja;
– druge dejavnosti v skladu s pogoji te uredbe.
(2) Posege iz prejšnjega odstavka je mogoče izvajati le, če s tem ne pride do poslabšanja pogojev za ureditve, ki so predmet državnega prostorskega načrta, in z dovoljenjem investitorja načrtovanih prostorskih ureditev.
52. člen
(začetek veljavnosti)
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00704-81/2026
Ljubljana, dne 26. marca 2026
EVA 2026-2560-0005
Vlada Republike Slovenije
dr. Robert Golob
predsednik