Uredba o državnem prostorskem načrtu za ureditev platoja Karavanke

Na podlagi prvega odstavka 97. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21, 18/23 – ZDU-1O, 78/23 – ZUNPEOVE, 95/23 – ZIUOPZP, 23/24, 109/24, 25/25 – odl. US, 75/25 in 14/26) Vlada Republike Slovenije izdaja

Uredbo o državnem prostorskem načrtu za ureditev platoja Karavanke

I. POGLAVJE

SPLOŠNI DOLOČBI

1. člen

(predmet državnega prostorskega načrta)

(1) S to uredbo se sprejme državni prostorski načrt za ureditev platoja Karavanke (v nadaljnjem besedilu: državni prostorski načrt).

(2) Grafični del državnega prostorskega načrta je v prostorskem informacijskem sistemu objavljen pod identifikacijsko številko 2027.

(3) Državni prostorski načrt je septembra 2025 pod številko 8963 izdelalo podjetje LJUBLJANSKI URBANISTIČNI ZAVOD d. d., Ljubljana.

2. člen

(vsebina)

(1) Ta uredba določa načrtovane prostorske ureditve, območje državnega prostorskega načrta, pogoje glede namembnosti posegov v prostor, njihove lege, velikosti in oblikovanja, pogoje glede križanj oziroma prestavitev gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra ter priključevanja prostorskih ureditev nanje, merila in pogoje za parcelacijo, pogoje ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, upravljanja voda, varovanja zdravja ljudi, obrambe države ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, etapnost izvedbe prostorske ureditve, druge pogoje in zahteve za izvajanje državnega prostorskega načrta, dopustna odstopanja ter nadzor.

(2) Sestavine iz prejšnjega odstavka so grafično prikazane v državnem prostorskem načrtu, ki je skupaj z obveznimi prilogami v tiskani obliki na vpogled na ministrstvu, pristojnem za prostor, in pri službi, pristojni za urejanje prostora na Občini Jesenice.

(3) Za državni prostorski načrt v fazi študije variant oziroma predinvesticijske zasnove, izdelane kot utemeljitev rešitve, ni bil izveden postopek celovite presoje vplivov na okolje. Pri načrtovanih ureditvah v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, niso bili ugotovljeni pomembnejši vplivi na okolje.

(4) Oznake, navedene v 5., 6., 7., 8., 9., 10., 12., 13., 14., 15., 17., 21., 22., 23., 24., 25., 26., 27. in 35. členu te uredbe, so oznake objektov in ureditev iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta.

II. POGLAVJE

NAČRTOVANE PROSTORSKE UREDITVE

3. člen

(načrtovane prostorske ureditve)

Z državnim prostorskim načrtom se načrtujejo ureditve na platoju Karavanke, in sicer servisne površine za upravljanje, vodenje in nadzor prometa ter druge spremljajoče ureditve. Namen teh ureditev je povečanje prometne varnosti na odseku avtoceste A2 predor Karavanke–Obrežje (v nadaljnjem besedilu: AC A2), in sicer na odseku pred vstopom v predor Karavanke, ter zmanjševanje škodljivih emisij prometa. Ureditve omogočajo usklajeno delovanje vseh uporabnikov platoja. Načrtujejo se te prostorske ureditve

– prometne površine (ceste in cestni objekti);

– površine za mirujoči promet (parkirišča in z njimi povezane spremljajoče ureditve);

– servisne površine z objekti in napravami za upravljanje, nadzor in varnost prometa;

– funkcionalne površine za umestitev cestnih naprav, objektov in drugih ureditev, namenjenih varnosti, vodenju in nadzoru prometa;

– ohranitve, rekonstrukcije in odstranitve obstoječih stavb in gradbenih inženirskih objektov;

– odprti prostor platoja (zelenice, drevesna in grmovna vegetacija, površine za pešce, urbana oprema);

– ureditev pripadajoče in prilagoditev že vzpostavljene energetske in komunalne infrastrukture ter omrežja elektronskih komunikacij;

– objekti in ureditve za varstvo okolja ter

– drugi ukrepi in ureditve, povezane z načrtovanimi ureditvami.

III. POGLAVJE

OBMOČJE DRŽAVNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA

4. člen

(območje državnega prostorskega načrta)

(1) Območje državnega prostorskega načrta v skladu z geodetskim načrtom obsega zemljišča ali dele zemljišč s temi parcelnimi številkami v katastrski občini Hrušica (2172): 207/50, 207/51, 207/52, 207/56, 207/57, 457/12, 457/14, 457/15, 457/23, 457/24, 457/25, 457/26, 457/27, 457/33, 457/36, 457/37, 457/38, 457/39, 457/40, 457/41, 457/44, 457/45, 457/46, 457/47, 457/48, 457/49, 457/50, 457/51, 457/52, 457/53, 457/54, 457/55, 457/56, 457/57, 457/58, 457/59, 457/60, 457/61, 457/62, 457/63, 457/64, 457/65, 457/66, 457/67, 457/68, 457/69, 457/70, 457/71, 457/72, 457/73, 457/75, 457/89, 457/91, 457/92, 457/93, 457/94, 457/95, 457/96, 457/97, 457/98, 457/100, 457/101, 457/103, 457/104, 457/105, 457/107, 457/108, 457/110, 457/111, 457/112, 457/115, 457/116, 457/117, 457/118, 457/119.

(2) Območje državnega prostorskega načrta je določeno s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos novih mej parcel v naravo. Koordinate tehničnih elementov so razvidne iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta (karta Prikaz območja DPN s prikazom načrta parcel, risba št. 5) in preglednice zakoličbenih točk, ki je del obrazložitve državnega prostorskega načrta.

IV. POGLAVJE

POGOJI GLEDE NAMEMBNOSTI POSEGOV V PROSTOR, NJIHOVE LEGE, VELIKOSTI IN OBLIKOVANJA

5. člen

(ceste)

(1) Ureditve na platoju Karavanke se na južnem delu navezujejo na AC A2, na severnem delu pa na dostopno cesto, ki vodi do AC-baze Hrušica (v nadaljnjem besedilu: ACB Hrušica).

(2) Na platoju Karavanke se izvedejo te cestne ureditve

– cesta 1 je od odcepa s cesto 2 za izvozom z AC A2 enosmerna in namenjena dostopu tovornih vozil do parkirišča 2. Na cesto 2 se znova priključuje pred njenim razcepom s cestama 3 in 4. Dolžina ceste 1 je približno 380 m;

– cesta 2 je od izvoza z AC A2 do razcepa s cestama 3 in 4 enosmerna cesta ter namenjena prevozu tovornih vozil proti parkirišču 1 oziroma AC A2 v smeri predora Karavanke proti Republiki Avstriji. Na severni strani je vozišče dodatno razširjeno s pasom za dostop osebnih in drugih vozil do stavbe C1. Dolžina ceste 2 je približno 305 m;

– cesta 3 je od razcepa s cesto 2 enosmerna in namenjena prevozu tovornih vozil skozi termoskener, v nadaljevanju pa se priključi na AC A2 v smeri predora Karavanke proti Republiki Avstriji. Dolžina ceste 3 je približno 350 m;

– cesta 4 pomeni nadaljevanje ceste 2; od razcepa s to je enosmerna in namenjena prevozu tovornih vozil proti parkirišču 1 oziroma izvozu s platoja po cesti 5. Na severni strani je vozišče ceste na odseku od razcepa s cesto 2 do križišča izvoza s parkirišča 1 dodatno razširjeno s pasom za dostop osebnih in drugih vozil do stavbe C1. Dolžina ceste 4 je približno 300 m;

– cesta za dostop do stavbe C1, ki pomeni nadaljevanje na severni strani razširjene ceste 4, je namenjena dostopu osebnih in drugih vozil do stavbe C1. Cesta se naveže na dostop do parkirišča 1 oziroma na izvoz s platoja po cesti 5. Dolžina ceste je približno 210 m;

– cesta za izvoz z območja stavbe C1 je od parkirišča 1 do ceste za dostop do stavbe C1 enosmerna ter namenjena izvozu osebnih vozil obiskovalcev in zaposlenih v stavbi C1. Dolžina te ceste je približno 50 m;

– cesta 4R je enosmerna cestna povezava med parkiriščema 1 in 2, njena dolžina je približno 110 m;

– cesta 5 pomeni nadaljevanje ceste 4; na odseku do priključka PR6 je dvosmerna, od priključka PR6 do obstoječega nadvoza nad AC A2 (PR2) pa enosmerna cesta. Dolžina ceste 5 je približno 770 m. Cesta z načrtovanim nadvozom prečka cestni dostop do stavb H1 in E1 oziroma priključka PR5. Cesta 5 je na odseku s parkiriščem 1 izvedena kot enotna vozna površina, navedeno cesto in parkirišče ločuje betonska varnostna ograja z zapornico za dostop;

– cesta 6 je od obstoječega nadvoza nad AC A2 do priključka s cesto 1 enosmerna in namenjena prevozu tovornih vozil iz smeri predora Karavanke proti parkirišču 2. Njena dolžina je približno 230 m;

– cesta K je dvosmerna in namenjena zavračanju vozil z AC A2 do krožišča K1 na cesti 5. Njena dolžina je približno 70 m;

– cesta B je od začetka uvoza na parkirišče 1 do vnovične navezave na servisno cesto parkirišča 1 enosmerna in namenjena dostopu do stavbe kontrolne hale B2. Njena dolžina je približno 100 m.

(3) Izvede se rekonstrukcija severnega voznega pasu vozišča AC A2 na odseku od odcepa s cesto 2 do lokacije termoskenerja v dolžini približno 530 m.

(4) Tipski prečni profil (v nadaljnjem besedilu: TPP) cest enosmernih odsekov cest z oznakami 1, 3, 4, 4R in 6 ter dela ceste 5 je 6,0 m. TPP na odsekih razširjene enosmerne ceste 2 in ceste 4 je 8,0 m. Pri cestah za dostop do stavbe C1 in izvoz z območja stavbe C1 je širina vozišča 3,5 m, pri cesti B za dostop do stavbe kontrolne hale B2 pa 6,5 m.

(5) TPP dvosmernih odsekov cest na cesti 5 je 10,0 m in na cesti K znaša 7,0 m.

(6) Vsa cestišča so iz asfalta.

(7) Lokacije, dimenzije in navezave med posameznimi cestami in parkirišči so razvidne iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta (karta Ureditvena situacija, list št. 2, in karta Karakteristični prečni profili, list št. 4).

6. člen

(cestni priključki in križišča)

(1) Za dostop na plato se izvede šest priključkov, in sicer

– PR1: izvoz z AC A2 iz smeri Ljubljane na cesto 2, ki pomeni glavni uvoz za tovorna in druga vozila na plato;

– PR2: uvoz z AC A2 iz smeri predora Karavanke oziroma Republike Avstrije na cesto 6 in izvoz na AC A2 s ceste 5 v smeri proti Ljubljani;

– PR3: izvoz ceste 3 na AC A2 v smeri predora Karavanke oziroma Republike Avstrije;

– PR4: uvoz na cesto K iz platoja do krožišče K1 in izvoz ceste K na AC A2 v smeri predora Karavanke;

– PR5: uvoz iz dostopne ceste, ki vodi do ACB Hrušica na območje policije, ki vključuje cestni zunajnivojski dostop pod nadvozom na cesti 5 do stavb H1 in E1 ter izvoz na dostopno cesto;

– PR6: uvoz iz ceste 5 do ACB Hrušica in izvoz iz ACB Hrušica na cesto 5.

(2) Na križišču ceste 5 in ceste K se uredi krožno križišče K1 s polmerom 5,0 m in povoznim cestnim otokom.

7. člen

(cestni objekti)

(1) Na cesti 5 se zgradi nadvoz nad cesto, ki vodi od priključka PR5 do območja policije. Nadvoz se izvede z odprtim okvirjem razpona približno 20 m s priključnimi krilnimi zidovi. Dolžina objekta je približno 23 m, širina 8,30 m, svetla višina konstrukcije 4,20 m. Širina voznega pasu na nadvozu je 5,00 m z dodatnim robnim pasom dvakrat po 0,50 m.

(2) Izvedejo se te podporne konstrukcije

– podporna konstrukcija PK-01 se zgradi na severni strani nasipa ceste 5 v skupni dolžini približno 595 m. Konstrukcija se zgradi v dveh odsekih, ki sta med seboj prekinjena zaradi nadvoza. Izvede se kot armirana brežina pod kotom 65 stopinj z ureditvijo mehkega čela z vegetacijo. Višina konstrukcije je od 2,00 m do 8,20 m;

– podporna konstrukcija PK-02 se zgradi na južni strani nasipa ceste 5 v skupni dolžini približno 208 m. Izvede se kot armirana brežina s togim vertikalnim čelom iz montažnih blokov debeline 0,20 m. Višina konstrukcije je od 2,0 m do 6,0 m;

– podporna konstrukcija PK-03 se zgradi na severni strani nasipa ceste K v skupni dolžini približno 42 m. Izvede se kot armiranobetonski podporni zid L-oblike. Višina konstrukcije je od 3,0 m do 3,7 m. Zid se na zahodni strani naveže na obstoječo podporno konstrukcijo, na vzhodni strani pa se konča z navezavo na stopniščno ramo stopnišča, ki plato povezuje z ACB Hrušica.

(3) Lega in dimenzije cestnih objektov so razvidne iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta (karta Ureditvena situacija, list št. 2).

8. člen

(površine za parkiranje tovornih vozil)

(1) Na platoju se na dveh območjih uredijo površine za parkiranje tovornih vozil ob morebitni potrebi po njihovem izločanju iz prometa. Uredi se 139 parkirnih mest (v nadaljnjem besedilu: PM), od tega na parkirišču 1 (na zahodni strani platoja) 87 PM in na parkirišču 2 (na vzhodni strani platoja) 52 PM. Parkirišči 1 in 2 sestavljajo po štirje nizi PM z oznakami 1A, 1B, 1C in 1D ter 2A, 2B, 2C in 2D.

(2) Polnjenje parkirišč se izvaja postopno. Najprej se polni parkirišče 1, nato parkirišče 2, po sistemu »naravnost«, z izjemo parkirnega niza 2D, kjer je načrtovano praznjenje z vzvratno vožnjo.

(3) Asfaltirana PM za tovorna vozila so v nizih umeščena poševno, pod kotom 45 stopinj glede na potek enosmernih servisnih cest. Dolžina PM je 16,0 m, širina 4,0 m. Širina servisnih cest na območju parkirišč je 8,5 m.

(4) Lega in število PM sta razvidna iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta (karta Ureditvena situacija, list št. 2).

9. člen

(parkirna mesta za posebne namene ter kontrolo tovornih in osebnih vozil)

(1) Na parkirišču 1 se ločeno uredijo PM za potrebe cestninske uporabniške točke (v nadaljnjem besedilu: CUT), vozila z nevarnim tovorom (v nadaljnjem besedilu: ADR) in za pregreta vozila.

(2) Na zahodni strani parkirnega niza 1B se v bližini stavbe obstoječe cestninske postaje (A1) uredi 10 PM za CUT. Tovorna vozila se do PM za CUT vodijo po cestah 2 in 4. Ta PM so od drugih ločena s tlakovanim prometnim otokom.

(3) Na vzhodni strani parkirnega niza 1B sta dve PM za ADR. Tovorna vozila se do PM za ADR vodijo po cestah 2 in 4. PM so od drugih ločita z ozelenjenim prometnim otokom širine 3,5 m.

(4) Na zahodni strani parkirnega niza 1C se uredijo štiri PM za pregreta vozila. Tovorna vozila se do PM vodijo po cesti 3. PM so od drugih ločena z ozelenjenim prometnim otokom širine 3,5 m.

(5) Na južni strani ceste 3, južno od stavbe C1, se uredi niša za izvajanje kontrole tovornih vozil skupne dolžine približno 90 m in širine 5,0 m. Vzdolž južnega roba niše se uredi tlakovana površina, ki je s prehodom za pešce povezana s stavbo C1. Pod nadstrešnico stavbe je prostor za postavitev dodatnega montažnega zabojnika za izvajanje nadzora tovornih in osebnih vozil. Za izvajanje cestninske in policijske kontrole se v enotni potezi vzdolž severnega roba AC A2 uredi 25 PM, vsako z dolžino 6,0 m in širino 2,5 m.

(6) Na severni strani ceste 2 se na območju parkirišča 2 uredi niša v dolžini 100,0 m in širini 5,0 m za parkiranje prevozov izrednih dimenzij.

(7) Na zunanji strani ograjenega prostora stavbe C1 se na območju parkirišča 1 uredi 15 PM za obiskovalce stavbe. Na ograjenem prostoru stavbe C1 se uredi 15 PM za zaposlene, ki imajo s parkirišča 1 urejena ločena uvoz in izvoz. Osebna in druga vozila se do parkirišča 1 vodijo po cestah 2 in 4.

10. člen

(termoskener)

(1) Sistem za preverjanje temperature tovornih vozil (termoskener) se izvede na portalni konstrukciji na cesti 3, na zahodni strani nadstrešnice stavbe C1.

(2) Signalizacija za vodenje prometa usmeri pregreta vozila na PM za pregreta vozila na parkirišču 1, kjer se morajo pred uvozom v predor Karavanke ohladiti.

11. člen

(vodenje prometa in sistem nadzora)

(1) Promet na parkirišču se usmerja s spremenljivo prometno signalizacijo v povezavi s pametnim parkirnim sistemom, ki obsega horizontalno in vertikalno signalizacijo ter sistem vodenja prometa s prometnimi portali. Usmerjanje se izvede z ustreznimi svetlobnimi prikazovalniki s prikazom smeri vožnje in zasedenosti PM, z zapornicami in usmerjanjem vzdolž celotnega terminala v realnem času.

(2) Sistem nadzora in vodenja se izvede kot centralni inteligentni sistem za samodejno prepoznavanje vozil, zasedenosti parkirnih mest za vozila, videonadzor in usmerjanje prometa na celotnem območju.

(3) Centralni sistem nadzora zagotavlja grafični prikaz celotnega platoja z možnostjo daljinskega krmiljenja. Vozila je treba usmerjati od vstopa na parkirišče do ustreznega prostega ali določenega PM ali prostora za izvedbo postopkov za prehod meje oziroma do izstopa iz terminala.

(4) Oprema za videonadzor se postavi na samostojne drogove ali drogove cestne razsvetljave. Za komunikacijo med posameznimi enotami se izvede optično omrežje, ki mora združiti vse naprave v enoviti sistem nadzora.

12. člen

(stavbe in objekti na platoju)

(1) Odstranijo ali delno odstranijo se

– stavba F1 (trgovska stavba),

– stavba G1 (gostinska stavba),

– stavba J1 (tehtnica),

– objekt K1 (objekt za skladiščenje pirotehnike),

– objekt K2 (objekt za protieksplozijske preglede),

– nadstrešnica za osebna vozila na parkirišču 1,

– plato za pregledovanje tovornih vozil pod nadstrešnico stavbe C1,

– južni del nadstrešnice stavbe C1 v dolžini približno 38 m (delna odstranitev),

– južni del nadstrešnice stavbe E1 v dolžini približno 37 m (delna odstranitev),

– montažne kabine pod nadstrešnicama stavb C1 in E1.

(2) Ohranijo se

– stavba cestninske postaje Hrušica A, pritlična stavba s pravokotnim tlorisom, velika približno 21 m x 13 m,

– stavba kontrolna hala B2, pritlična stavba s pravokotnim tlorisom, velika približno 30 m x 12 m,

– stavba D1, pritlična stavba, delno podkletena s pravokotnim tlorisom, velika približno 36 m x 10 m,

– stavba C1, pritlična stavba z razgibanim tlorisom, velik približno 72 m x 18 m,

– del nadstrešnice nad stavbo C1, velik približno 78 m x 73 m,

– stavba policije E1, pritlična stavba z razgibanim tlorisom, velika približno 43 m x 16 m,

– stavba policije H1, pritlična stavba s pravokotnim tlorisom, velika približno 25 m x 13 m,

– del nadstrešnice nad stavbo E1, velik približno 62 m x 45 m,

– nadstrešnica na območju policije, velika približno 55 m x 5 m,

– nadstrešnica na območju policije, velika približno 18 m x 5 m.

(3) Postavijo se nadstrešnice

– na tlakovani površini vzdolž severnega roba AC A2 za izvajanje cestninske in policijske kontrole vozil na AC A2 in kontrole tovornih vozil na platoju montažna nadstrešnica dimenzij 24 m x 9,5 m, ki se lahko vzdolž tlakovane površine dograjuje po kampadah oziroma v rastru nosilne konstrukcije;

– na tlakovani površini ob stavbi D1 na vzhodni strani, za zaščito uporabnikov platoja pred vremenskimi vplivi, nadstrešnica oziroma bioklimatska pergola dimenzij približno 10 m x 10 m.

(4) Za uporabnike platoja se obstoječa stavba D1 preuredi tako, da se spremeni namembnost in rekonstruira notranjost stavbe. Stavba se preuredi v servisno stavbo s sanitarijami, umivalnicami in skupnim prostorom z avtomati s hrano, preostali del stavbe se uredi v skupne pisarne s sejno sobo in lastnimi sanitarijami. Kletna etaža ostane nespremenjena.

(5) Po odstranitvi platoja za pregledovanje tovornih vozil pod nadstrešnico C1 se območje preuredi v parkirišči za obiskovalce in za zaposlene v stavbi C1. Parkirišči sta med seboj ločeni z varovalno žično ograjo višine 2,0 m.

(6) Na območju policije s stavbama H1 in E1, ograjenem z varovalno ograjo, se ohranita stavbi H1 in E1 in samostojno stoječi nadstrešnici. Dopustne so ureditve funkcionalnih površin, kot so ceste, dvorišča, parkirišča in zelenice.

(7) Na tlakovani površini pod nadstrešnico C1, ob niši za izvajanje kontrole tovornih vozil in načrtovanih PM za izvajanje cestninske in policijske kontrole vozil na AC A2, je prostor za postavitev dodatnega montažnega zabojnika za izvajanje nadzora tovornih in osebnih vozil.

(8) Prikaz stavb in objektov, ki se ohranjajo, odstranijo ali načrtujejo, je razviden iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta (karta Ureditvena situacija, list št. 2).

13. člen

(zagotavljanje dostopov do obstoječih stavb)

Z izvedbo prostorskih ureditev po državnem prostorskem načrtu se omogočajo dostopi

– do obstoječe ACB Hrušica z AC A2 iz smeri Ljubljane po cesti 2, cesti 4 do krožnega križišča K1 in v nadaljevanju po cesti 5 do priključka PR6. Iz smeri predora Karavanke se dostop zagotavlja po cesti 6, cestah 1, 2 in 4 do krožnega križišča K1 ter v nadaljevanju po cesti 5 do priključka PR6. Iz ACB Hrušica je dostop na AC A2 po cesti 5 v smeri proti Ljubljani ali po cesti 5 do krožnega križišča K1 in v nadaljevanju po cesti K na AC A2 v smeri proti predoru Karavanke;

– do ograjenega območja obstoječih stavb H1 in E1 (policija) z dostopne ceste do ACB Hrušica po PR5 in ceste pod nadvozom na cesti 5. Do ograjenega območja policije se dostop zagotavlja tudi z ločenim dostopom s parkirišča 1, ki v nadaljevanju omogoča dostop do AC A2 v obe smeri;

– do ograjenega območja obstoječe stavbe C1 (policija) z ločeno cesto, ki pomeni nadaljevanje na severni strani razširjenih cest 2 in 4. Izvoz z območja se zagotavlja po ločeni cesti, ki se priključi na cesto za dostop do stavbe C1, ter v nadaljevanju po cesti 5 ali cesti K na AC A2. Dostop na lokalno cestno omrežje je omogočen čez parkirišče 1 z uvozom na območje policije s stavbama H1 in E1 in proti dostopni cesti do ACB Hrušica oziroma Jesenicam;

– osebnih vozil do stavbe cestninske postaje Hrušica. Z AC A2 se v priključku PR4 naveže na cesto K, križišče K1 in cesto 5 do uvoza na parkirišče ob stavbi A1. Izvoz na AC A2 se zagotavlja po isti poti ali po cesti 5 v smeri proti Ljubljani. Dostop do lokalnega cestnega omrežja je mogoč po cesti 5 do PR6, ki vodi na dostopno cesto do ACB Hrušica.

14. člen

(vodenje pešcev po platoju)

(1) Za varne dostope ter prehajanje uporabnikov in uslužbencev med stavbami in drugimi ureditvami platoja se vzpostavi ločeno vodenje pešcev.

(2) Uredi se tlakovana pešpot, ki poteka od parkirišča 2 mimo južnega ograjenega dela območja policije ter čez cesto 4R do stavb D1 in C1. V nadaljevanju prečka cesto 5 do stavbe cestninske postaje Hrušica in po prečkanju ceste K do ACB Hrušica.

(3) Na platoju so dodatne tlakovane površine, ki vodijo pešce do ACB Hrušica, niš za parkiranje prevozov izrednih dimenzij, niš za izvajanje kontrole tovornih vozil ter PM za izvajanje cestninske in policijske kontrole vozil na AC A2.

15. člen

(odvajanje padavinske vode)

(1) Na severni strani nasipa ceste 5 se prestavi jarek za odvajanje padavinske vode, ki poteka med obstoječo dostopno cesto do ACB Hrušica in reko Savo. Profil odprtega jarka se preoblikuje tako, da se poveča odvodna sposobnost. Prestavitev se izvede v skupni dolžini približno 420 m, širina dna 0,6 m.

(2) Na odsekih priključkov se pod cestami uredijo novi oziroma zamenjajo obstoječi prepusti

– cevni betonski prepust premera 800 mm pod cesto PR6,

– cevni betonski prepust premera 800 mm za odvajanje padavinske vode z območja ACB Hrušica,

– cevni betonski prepust premera 1000 mm pod cesto PR5,

– cevni betonski prepust premera 1000 mm pod dostopno cesto do ACB Hrušica pred iztokom vode v reko Savo.

16. člen

(pogoji za arhitekturno oblikovanje)

(1) Objekti, priključki, križišča, cestna oprema, varovalne ograje in urbana oprema morajo biti oblikovno usklajeni. Oblikujejo se po sodobnih načelih oblikovanja ter v skladu z urbano in krajinsko podobo prostora.

(2) Arhitektura stavb, nadstrešnic in drugih objektov na platoju mora biti usklajena. Prizidave in rekonstrukcije stavb ali objektov morajo biti oblikovno usklajene s stavbo ali objektom, na katerem ali ob katerem se izvajajo.

17. člen

(odprte površine)

(1) Odprte površine se uredijo ob stavbi D1, kjer je na severni strani stavbe načrtovana tlakovana površina z urbano opremo in drevjem. Na vzhodni strani stavbe D1 se uredi parkovni del z drevesi, pergolo, urbano opremo in površinami za rekreacijo na prostem.

(2) Zelenice, ločilni pasovi, cestni otoki in brežine se v kar največjem obsegu zatravijo in zasadijo z drevesno-grmovno vegetacijo. Pri tem se zagotavlja ustrezna preglednost, kakor je opredeljeno v četrtem odstavku 18. člena te uredbe. Na zelenicah ob parkiriščih 1 in 2 so zagotovljeni prostori za odriv snega.

(3) Z varovalno kovinsko žično ograjo višine 2,0 m so ograjena območja policije, ob stavbi C1 ter ob stavbah H1 in E1.

18. člen

(pogoji za krajinsko oblikovanje)

(1) Brežine nasipa ceste 5 se zasadijo z drevesno in grmovno vegetacijo. Podporni zidovi in armirana brežina nasipa se dodatno zasadijo s popenjavkami.

(2) Na cestnih otokih na platoju se zasadijo strnjene poteze drevesno-grmovne in grmovne vegetacije. Ponekod se posamezni cestni otoki zasadijo s pokrovnicami, da se uporabniki odvračajo od prehajanja čez zelenice. Uporabijo se lokalno značilne rastlinske vrste in travne mešanice.

(3) Drevesno-grmovne poteze se izvedejo z raznovrstnimi rastlinami tako, da so višinsko in tlorisno razgibane v prostoru. Obstoječa drevesa na območju platoja, ki niso predvidena za odstranitev, se med gradnjo ustrezno zaščitijo.

(4) Zasaditev mora zagotavljati prometno varnost, predvsem zadostno preglednost cest in cestnih priključkov ter zadostni odmik večjih dreves od vozišča.

(5) V skladu s to uredbo se izdela načrt krajinske arhitekture.

19. člen

(drugi dopustni posegi in dejavnosti)

(1) Na območju državnega prostorskega načrta je dopustna tudi izvedba prostorskih ureditev gospodarske javne infrastrukture in priključkov nanje ter prostorskih ureditev za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, pod pogojem, da ne ovirajo gradnje in obratovanja prostorskih ureditev, načrtovanih z državnim prostorskim načrtom.

(2) Za vse posege se pridobi soglasje pobudnika priprave državnega prostorskega načrta oziroma upravljavca, če so načrtovane prostorske ureditve že zgrajene in predane v uporabo.

V. POGLAVJE

POGOJI GLEDE KRIŽANJ OZIROMA PRESTAVITEV GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE IN GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA TER PRIKLJUČEVANJA PROSTORSKIH UREDITEV NANJE

20. člen

(skupne določbe)

(1) Skupni pogoji za gradnjo gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra na območju državnega prostorskega načrta so

– projektiranje in gradnja posameznih križanj, vzporednih potekov, morebitnih začasnih ali trajnih prestavitev, zaščita gospodarske javne infrastrukture in priključitve nanjo ter drugi posegi v gospodarsko javno infrastrukturo se izvedejo v skladu s projektnimi pogoji upravljavcev in geološko-hidrološkimi razmerami območja;

– trase vodov gospodarske javne infrastrukture se med seboj uskladijo z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov od drugih naravnih ali grajenih struktur;

– če se med gradnjo ugotovi, da je treba posamezni infrastrukturni vod zaščititi ali začasno ali trajno prestaviti, se to naredi v skladu s soglasjem lastnika oziroma upravljavca tega voda;

– v primeru nadomeščanja ali prestavitve že vzpostavljene gospodarske javne infrastrukture se najprej zgradi nova, nato se izvede prevezava in šele nato ukine že vzpostavljena gospodarska javna infrastruktura;

– dopustne so delne in začasne prestavitve ali ureditve gospodarske javne infrastrukture, ki morajo biti v skladu s programi upravljavcev posameznih vodov gospodarske javne infrastrukture, izvedejo pa se tako, da jih je mogoče vključiti v končno etapo načrtovane ureditve;

– zaradi prisotnosti in uporabe obstoječih sistemov gospodarske javne infrastrukture na platoju so dopustne vse predelave, prestavitve, poglobitve, razširitve in nadomestitve vseh obstoječih podzemnih komunalnih objektov, vodov in naprav.

(2) Novogradnje in prestavitve objektov gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, priključki nanje ter vsa križanja z objekti gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra so razvidni iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta (karta Prikaz gospodarske javne infrastrukture, list št. 3).

21. člen

(vodovodno omrežje)

(1) Po severnem robu območja platoja potekajo transportni vodovodi »Peričnik« dimenzije 400 mm, »Karavanke« dimenzije 110 mm in »Mlake« dimenzije 150 mm. Vse tri vodovode je treba prestaviti proti severu pod dostopno cesto do ACB Hrušica, ki poteka med platojem in reko Savo v dolžini približno 400 m.

(2) Obstoječi vodovod dimenzije 250 mm, ki v smeri sever–jug poteka od treh transportnih vodovodov na severni strani območja do vodohrana Mejni plato in na južni strani AC A2 prečka območje platoja vodovoda, se od odcepa od obstoječih transportnih vodovodov do južnega roba ceste 2 prestavi proti vzhodu na območje parkirišča 2. Povratni vodovod dimenzije 250 mm iz vodohrana se od južnega roba ceste 2 prestavi v južni del parkirišča 2 in usmeri proti vzhodu do obstoječega vodovoda ob začetku ceste 2 pri PR1.

(3) Obstoječe vodovodno omrežje dimenzije 100 mm za napajanje objektov in zagotavljanje požarne varnosti, ki se navezuje na obstoječi vodovod dimenzije 250 mm čez območje platoja, se v celoti odstrani in nadomesti z novim vodovodnim hidrantnim omrežjem. Novo hidrantno vodovodno omrežje dimenzije 100 mm se izvede po zahodnem in vzhodnem delu platoja ter priključi na prestavljeni vodovod dimenzije 250 mm, ki poteka čez območje platoja.

(4) Vse obstoječe in načrtovane stavbe se priključijo na novi vodovod dimenzije 100 mm.

(5) Za zagotavljanje požarne varnosti se na vodovodni zanki na platoju vgradijo nadzemni in podzemni hidranti za gašenje.

22. člen

(kanalizacijsko omrežje za odvajanje odpadne komunalne vode)

(1) Odvajanje odpadne komunalne vode iz stavb na platoju se izvede v obstoječem sistemu kanalizacije za odpadno komunalno vodo dimenzije 315, dolžine približno 630 m, ki poteka čez osrednje območje platoja in se na vzhodnem delu platoja nadaljuje proti vzhodu, proti čistilni napravi Jesenice. Ob izvedbi novih cest in parkirišč se uredijo in podaljšajo jaški, pokrovi uredijo na novo projektirano niveleto terena ter po potrebi sanirajo obstoječi kanali in priključki.

(2) Nove stavbe in objekti se priključijo na kanalizacijo za odvajanje odpadne komunalne vode z novimi priključki, obstoječi priključki stavb in objektov, ki se ne odstranijo, pa se ohranijo.

23. člen

(odvodnjavanje padavinske vode)

(1) Na celotnem platoju se nadgradi sistem odvajanja padavinske vode tako, da se dogradijo novi glavni odvodni kanali. Ti se končajo v dveh lovilnikih olja, iz katerih se voda po prestavljenem jarku padavinske vode na severni strani ceste 5 odvede v reko Savo na mestu obstoječega iztoka pod dostopno cesto do ACB Hrušica. Večina obstoječih sistemov odvodnje padavinske vode se ukine, navezave nekaterih priključkov iz strešin stavb in objektov, ki se ohranijo, pa se prevežejo na novi kanalski sistem.

(2) Odvajanje padavinske vode se izvede ločeno za zahodno in vzhodno polovico platoja glede na obstoječe stavbe policije s stavbama H1 in E1. Kanali na zahodni strani odvajajo vodo z območij cest, parkirišča 1 in strešin stavb proti severu, v kanal ob cesti 5, ki se konča v lovilniku olja na jugozahodni strani načrtovanega nadvoza ceste 5 ob priključku PR5. Kanali na vzhodni strani platoja odvajajo vodo z območij cest in parkirišča 2 proti severu, v kanal po cesti 1, ki se konča v lovilniku olja na jugovzhodni strani nadvoza ceste 5 ob priključku PR5. Padavinska voda se iz lovilnikov olja zbere v skupnem odvodnem kanalu pod nasipom ceste 5, kjer se na severni strani nasipa odvede v odprti jarek, ki poteka severno od ceste 5, do iztoka v reko Savo.

(3) Vse utrjene površine cest in parkirišč se izvedejo z robniki. Na parkirnih površinah se pred vtokom v kanalski sistem izvede linijsko odvodnjavanje z enotnim kanaletnim sistemom, na cestah pa se vtok izvede z rešetkami ob ali v robniku.

24. člen

(omrežje za oskrbo s toploto)

(1) Stavbe na območju platoja se ogrevajo po sistemu daljinskega ogrevanja – vročevoda dimenzije 100 mm, ki poteka od Jesenic, po desnem bregu Save do severnega dela območja platoja.

(2) Zaradi gradnje nadvoza ceste 5 in premika jarka za odvajanje padavinske vode se vročevod dimenzije 100 mm pred vstopom na plato pri priključku PR5 prestavi severno od ceste 5 v dolžini približno 145 m.

(3) Vročevodno omrežje na območju platoja se od območja policije s stavbama H1 in E1 v smeri proti zahodu ohrani, del omrežja za ogrevanje odstranjenih stavb pa se ukine.

25. člen

(elektroenergetsko omrežje)

(1) Čez območje platoja poteka v cesti 2 ter čez parkirišči 2 in 1 v elektroenergetski kabelski kanalizaciji srednjenapetostni elektroenergetski vod napetostnega nivoja 20 kV, ki napaja transformatorsko postajo v stavbi policije H1 in novo transformatorsko postajo na platoju. Obstoječa transformatorska postaja oskrbuje porabnike električne energije na platoju mejnega prehoda Karavanke, upravljavec postaje pa je DARS d. d. Po izgradnji nove transformatorske postaje se vsi porabniki, razen DARS d. d., elektroenergetsko prevežejo na novo transformatorsko postajo, obstoječa transformatorska postaja pa se nameni izključno za potrebe DARS d. d. Zaradi preureditve povoznih in delovnih površin platoja se kabelska kanalizacija prilagodi novemu stanju s prilagoditvijo višine pokrovov jaškov kabelske kanalizacije ali poglobitvijo oziroma prestavitvijo kabelske kanalizacije.

(2) Na območju platoja se postavi nova distribucijska transformatorska postaja v upravljanju Elektro Gorenjska, d. d., in sicer zahodno od stavbe policije E1, na severni strani ceste 4R. Transformatorska postaja se s pripadajočo kabelsko kanalizacijo vključi v obstoječe srednjenapetostno elektroenergetsko omrežje napetostnega nivoja 20 kV. Za oskrbo dodatnih oziroma novih porabnikov električne energije se na platoju uredi dodatna kabelska kanalizacija, vključno s potrebnimi elektroenergetskimi in komunikacijskimi vodi.

(3) Od transformatorske postaje v stavbi policije H1 in nove transformatorske postaje na platoju poteka v kabelskih kanalizacijah razvejeno omrežje nizkonapetostnih elektroenergetskih vodov za napajanje stavb z električno energijo ter elektroenergetskih, elektronskih komunikacijskih ali signalnih vodov za razsvetljavo, krmiljenje, elektronske komunikacije in videonadzor območja. Vse obstoječe kabelske kanalizacije, ki se ohranijo, se prilagodijo novemu stanju ureditev na platoju, zaradi priključitve novih objektov na elektroenergetsko omrežje ter napajanja svetilk cestne razsvetljave in sistemov vodenja, krmiljenja, usmerjanja in nadzora pa se do njih izvede nova kabelska kanalizacija skupaj s potrebnimi elektroenergetskimi in komunikacijskimi vodi.

26. člen

(cestna razsvetljava)

(1) Na platoju Karavanke se svetilni stolpi višine 25 m zaradi preureditve površine odstranijo in nadomestijo z manjšimi svetilnimi stolpi višine 20 m. Vsa druga cestna razsvetljava na platoju se uredi z LED-svetilkami na svetilnih stolpih višine 20 m z medsebojnimi odmiki od približno 50 do 100 m, odvisno od nivoja svetlobnotehničnih zahtev posameznega območja.

(2) Na območju krožišča in ceste 5 se cestna razsvetljava uredi z LED-svetilkami na stebrih višine 9 m z medsebojnimi odmiki od približno 20 do 40 m, odvisno od nivoja svetlobnotehničnih zahtev posameznega območja.

(3) Vsa nova cestna razsvetljava se napaja z novimi zemeljskimi kabli, uvlečenimi v novo elektro kabelsko kanalizacijo.

27. člen

(elektronsko komunikacijsko omrežje)

(1) Na območju platoja v kabelskih kanalizacijah potekajo elektronski komunikacijski vodi različnih upravljavcev. Na mestih, kjer se niveleta novih ureditev ohranja, se kote pokrovov kabelskih jaškov prilagodijo novi ureditvi. Na mestih, kjer so končne ureditve nižje od obstoječih, je treba obstoječo traso poglobiti z novimi kabelskimi jaški s pokrovi.

(2) Obstoječa prostostoječa bazna postaja na severni strani platoja, ob uvozu z dostopne ceste do ACB Hrušica, ki jo sestavljajo antenski stolp, zabojnik z opremo in prostostoječa elektroomarica ter zaščitna ograja, se zaradi gradnje ceste 5 v enakih gabaritih in izvedbi prestavi na severni rob območja policije s stavbama E1 in H1. Do bazne postaje se z novourejenih površin platoja uredi ločeni dostop.

(3) Bazna postaja na stavbi G1 se prestavi oziroma odstrani v dogovoru z upravljavcem.

VI. POGLAVJE

MERILA IN POGOJI ZA PARCELACIJO

28. člen

(parcelacija)

(1) Parcelacija se izvede v skladu s prikazom območja državnega prostorskega načrta z načrtom parcel in tehničnimi elementi za prenos mej parcel v naravo v grafičnem delu državnega prostorskega načrta (karta Prikaz območja DPN s prikazom načrta parcel, risba št. 5), na katerem so s tehničnimi elementi določene tudi lomne točke meje območja državnega prostorskega načrta.

(2) Parcele, določene z državnim prostorskim načrtom, se po izvedenih posegih lahko delijo v skladu z izvedenim stanjem na podlagi lastništva ali upravljanja ter se po namembnosti sosednjih območij pripojijo k sosednjim parcelam.

VII. POGLAVJE

POGOJI OHRANJANJA NARAVE, VARSTVA OKOLJA IN NARAVNIH DOBRIN, UPRAVLJANJA VODA, VAROVANJA ZDRAVJA LJUDI, OBRAMBE DRŽAVE TER VARSTVA PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI

29. člen

(ohranjanje narave)

(1) Po končani gradnji se območja, kjer so predvidene zelene površine, zasadijo z lokalno značilnimi grmovnimi in drevesnimi vrstami ter travnimi mešanicami.

(2) Za sanacijo po gradbenih delih se uporablja rodovitni del tal, ki ne vsebuje semen invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst. Spremlja se stanje po sanaciji. Ob morebitnem pojavljanju teh vrst se obvesti zavod, pristojen za varstvo narave, ki da nadaljnje usmeritve.

30. člen

(varstvo voda)

(1) Zaradi izvajanja ureditev, načrtovanih s to uredbo, se kakovost vode in vodni režim, vključno z režimom odtoka visokih voda, ne smeta poslabšati. Ogrožena ne sme biti niti stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč. Vse ureditve morajo biti izvedene tako, da se ohrani obstoječa poplavna varnost območja. Vsi načrtovani posegi morajo biti izvedeni tako, da se preprečita erozija in plazovitost.

(2) Odvodnjavanje cest, prometnih in drugih površin na platoju se uredi tako, da se v struge vodotokov in ponikalnice spušča le čista oziroma ustrezno prečiščena padavinska odpadna voda, ki ne vsebuje nevarnih in škodljivih snovi. Na sistem odvodnjavanja se ne priključuje noben iztok komunalne ali industrijske odpadne vode.

(3) Načrtovana je delna prestavitev obstoječega jarka, ki odvaja presežke poplavne vode v primeru visokih voda Q 100 .

(4) Prepovedani so posegi in dejavnosti, ki bi zmanjševali pretočne sposobnosti vodotokov, poslabševali stabilnost struge in stanje voda.

(5) Med obratovanjem je treba upoštevati omilitvene ukrepe čiščenja jarkov in prepustov za odvajanje padavinske vode.

31. člen

(varstvo tal)

(1) Posegi v tla se načrtujejo in izvajajo tako, da so prizadete čim manjše površine tal ter da je izguba in degradacija tal čim manjša, pri čemer se na ali v tla posega le v obsegu in do globine tal, nujno potrebnih za izvedbo del. Posegi na ali v tla potekajo le na območjih, ki so pred začetkom del opredeljena v 4. členu te uredbe.

(2) Tla na območju načrtovanih posegov se odkopljejo tako, da se pri tem ne mešajo rodovitni del tal in drugi naravni materiali. Rodovitni del tal se začasno hrani ločeno od preostalega zemeljskega izkopa tako, da se ohrani njegova rodovitnost. Za ravnanje z rodovitnim delom tal se izdela elaborat ravnanja z rodovitnim delom tal.

(3) Rodovitni del tal se v skladu z elaboratom ravnanja z rodovitnim delom tal iz prejšnjega odstavka tega člena uporabi kot podlaga za izvedbo zatravitev in drugih krajinskih ureditev.

(4) Med gradnjo in obratovanjem je treba preprečiti vsakršno onesnaženje tal. Prednostno se neonesnaženi zemeljski izkopi uporabijo v prvotnem stanju in na lokaciji izkopa. Neonesnaženi del tal, ki se zaradi gradbenih posegov odstrani, se v kar največjem obsegu uporabi za sanacijo degradiranih tal in načrtovane krajinske ureditve.

(5) Vsa zaradi posegov ali gradnje degradirana tla se morajo sanirati tako, da se vzpostavijo v prvotno stanje, ali pa se ureditve tal izvedejo tako, da ne poslabšajo prvotnega stanja tal. Sanirajo se tudi degradirana tla na začasnih gradbenih površinah in dostopnih poteh.

(6) Za začasne prometne in gradbene površine ter hranjenje zemeljskega izkopa se prednostno uporabijo obstoječe infrastrukturne in druge delovne površine ter površine, na katerih so tla manj kakovostna. Vsa dela se praviloma opravijo v suhem obdobju, ko tla niso razmočena, da se prepreči zbitost tal. Odstranjenih tal ni dopustno zbijati.

(7) Pri načrtovanju in izvajanju posegov v tla ali na tleh je treba preprečiti erozijo tal. Po končani gradnji se razgaljene površine tal znova zatravijo in zaščitijo pred erozijo. Pri izvajanju del se upoštevajo tudi zaščitni ukrepi za erozijo zemeljskih izkopov in preprečevanje poškodovanja sosednjih zemljišč.

32. člen

(varstvo zraka)

Preprečuje se nenadzorovano raznašanje materialov z območja gradbišča na javne prometne površine. Izvedejo se vsi ukrepi za preprečitev prašenja, na primer prekrivanje zemeljskega izkopa, vlaženje, zaslanjanje pred vetrom, ustrezno čiščenje gradbiščnih površin, uporaba ustrezne gradbene mehanizacije, in vsi dodatni ukrepi, opredeljeni v elaboratu o preprečevanju in zmanjševanju emisije delcev z gradbišča.

33. člen

(varstvo pred hrupom in tresljaji)

(1) Gradbena dela na odprtih površinah se izvajajo le podnevi, med delovnikom od 6. do 18. ure, ob sobotah od 6. do 16. ure, ob nedeljah in praznikih se dela ne izvajajo.

(2) Odvoz odvečnega materiala se do javne infrastrukture izvaja po predvidenih gradbiščnih poteh na območju državnega prostorskega načrta.

(3) Prevoze za potrebe gradnje iz zunanjih virov je treba voditi po najkrajših možnih poteh po državnih cestah višjega ranga, ki v čim manjšem obsegu potekajo skozi naselja.

(4) Izvajalec zagotovi izvedbo ustreznih ukrepov pred hrupom med gradnjo in monitoring hrupa med gradnjo ter ukrepa ob ugotovljenih prekoračitvah vrednosti, določenih za čas gradnje. Merilne točke se določijo na podlagi načrta organiziranosti gradbišča in cest, po katerih potekajo glavni prevozi.

(5) Upravljavec ceste mora zagotoviti izvajanje monitoringa med obratovanjem v skladu s predpisi s področja varstva pred hrupom.

34. člen

(varstvo pred požarom)

Požarna varnost obstoječih stavb in objektov ter požarna ogroženost okolja se zaradi izvedbe državnega prostorskega načrta ne smeta poslabšati. Na voljo mora biti zadostna količina vode za zagotavljanje požarne varnosti.

VIII. POGLAVJE

ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE

35. člen

(etapnost izvedbe)

(1) Prostorske ureditve v okviru državnega prostorskega načrta je mogoče izvajati v več etapah, ki pomenijo funkcionalne celote ter omogočajo vodenje prometa na platoju med gradnjo in hkratno delovanje vseh služb na platoju.

(2) V vsaki posamezni etapi se na območju platoja lahko

– izvajajo rušitve načrtovanih stavb, objektov in nadstrešnic,

– zgradijo posamezni deli cest, parkirišč in objektov z ureditvijo odprtega prostora,

– vzpostavijo začasni obvozi za delovanje prometa,

– izvedejo prestavitve, zaščita, razširitve in druge prilagoditve obstoječih infrastrukturnih in drugih objektov in naprav, potrebne za uresničitev načrtovanih posegov,

– izvajajo ustrezni okoljevarstveni, sanacijski in drugi dodatni zaščitni ukrepi v skladu z ugotovitvami monitoringa.

(3) Gradnja v etapah mora zagotavljati nemoteno delovanje ter ustrezno raven prometne varnosti na AC A2 in preostalem cestnem omrežju. Na platoju je treba do dokončanja vseh načrtovanih ureditev zagotoviti tudi delovanje varnostnih služb, odgovornih za varnost in nadzor prometa, v skladu z državnim prostorskim načrtom.

IX. POGLAVJE

DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE DRŽAVNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA

36. člen

(monitoring)

(1) Pri pripravi dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja in projektne dokumentacije za izvedbo gradnje investitor zagotovi izdelavo celostnega načrta monitoringa med gradnjo in obratovanjem, ki mora upoštevati tudi spremljanje stanja, predvideno v strokovnih podlagah za državni prostorski načrt. Zavezanec za izvedbo monitoringa med gradnjo je izvajalec gradbenih del, med obratovanjem pa upravljavec ceste.

(2) Pri določitvi monitoringa se smiselno upoštevajo točke že opravljenih meritev ničelnega stanja. Kadar je mogoče, se monitoring prilagodi in uskladi z drugim obstoječim ali predvidenim državnim in lokalnim spremljanjem stanja kakovosti okolja. Pri fizičnih meritvah stanja sestavin okolja se zagotovi najmanj toliko točk nadzora, da se o stanju posameznih sestavin okolja pridobi utemeljena informacija in je omogočeno stalno pridobivanje podatkov.

(3) V primeru odstopanj od dovoljenih vrednosti med gradnjo ali obratovanjem načrtovanih prostorskih ureditev se na podlagi ugotovitev monitoringa zagotovijo ti dodatni zaščitni ukrepi

– dodatne prostorske in tehnične rešitve,

– dodatne krajinskoarhitekturne ureditve,

– sanacija poškodb,

– drugi ukrepi v skladu s predpisi, ki urejajo posamezno področje varstva okolja (omilitveni ukrepi).

37. člen

(organiziranost gradbišča)

(1) Gradbišče se uredi na območju državnega prostorskega načrta. Zavaruje se tako, da je zagotovljena varna in nemotena uporaba sosednjih stavb, objektov in zemljišč. Gradbišče se zavaruje pred poplavljanjem in erozijo tal. Na gradbišču, lokacijah za hranjenje izkopane zemljine, prevoznih poteh in delovnih površinah se uredita zbiranje in odstranjevanje odpadnih voda.

(2) Gradbiščne poti se uredijo delno po platoju, delno je predviden tudi dostop po trasi AC A2 in lokalnem omrežju. Prevozne poti je treba izvesti v protiprašni izvedbi, jih primerno utrditi in zagotoviti ustrezno odvodnjavanje površinske padavinske vode.

(3) Med gradnjo se zagotovijo vsi potrebni varnostni ukrepi in takšna organiziranost gradbišča, da se prepreči morebitno onesnaženje okolja zaradi prevoza, skladiščenja ter uporabe tekočih goriv in drugih nevarnih snovi, ob nezgodi pa se zagotovi takojšnje ukrepanje za to ustrezno usposobljenih delavcev.

(4) Pri pripravi dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja se izdelajo načrt ravnanja z gradbenimi odpadki, načrt organiziranosti gradbišča, parkirišč in pretakališč, načrt poteka prometa in prevoznih poti med gradnjo, elaborat preprečevanja in zmanjševanja emisije delcev z gradbišča ter pripravijo ukrepi varstva pred hrupom. Za prevozne poti se uporabljajo kategorizirane in nekategorizirane ceste. Prevozne poti se utrdijo in redno čistijo. Trase prevoznih poti in lokacije priključkov na gradbišče se izberejo tako, da kar najmanj prizadenejo bivalno in naravno okolje ter že izvedene ureditve.

(5) Vsa zemljišča, na katera se posega le med gradnjo, se po končanju te vzpostavijo oziroma povrnejo v prvotno stanje.

(6) Na gradbišču se odpadki zbirajo ločeno po vrstah odpadkov in oddajo pooblaščenim prevzemnikom odpadkov.

(7) Ob morebitnem razlitju nevarnih snovi se zagotovi takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev, kraj razlitja se takoj sanira. Odpadke mora preiskati pooblaščena institucija, ki določi ustrezni način ravnanja.

(8) Pri gradnji se uporabljajo le tehnično brezhibna vozila in druge naprave. Uporabljajo se le gradbeni in drugi proizvodi, ki ne vsebujejo nevarnih spojin in za katere obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje.

38. člen

(druge obveznosti)

(1) Poleg obveznosti, navedenih v 35. in 36. členu te uredbe, so obveznosti investitorja tudi

– pred začetkom gradnje obvestiti upravljavce gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, da se z njimi evidentirajo obstoječi objekti in naprave ter uskladijo vsi posegi na območje objektov in naprav ter v njihove varovalne pasove;

– pravočasno obvestiti prebivalce o začetku in načinu izvajanja gradbenih del ter morebitnih omejitvah prometa in oskrbe s komunalno infrastrukturo;

– ustrezno zaščititi stavbe, objekte in naprave med gradnjo, po končani gradnji pa odpraviti morebitne poškodbe na njih;

– zagotavljati nemoteno komunalno, energetsko in telekomunikacijsko oskrbo stavb in objektov;

– zagotoviti ali nadomestiti dostope in dovoze do obstoječih stavb, objektov in zemljišč;

– zagotoviti varen potek prometa;

– narediti posnetek obstoječega stanja cest, ki se med gradnjo uporabljajo za prevozne poti na gradbišča, in po potrebi izvesti rekonstrukcijo teh cest pred gradnjo, po gradnji pa jih sanirati v skladu s predpisi, ki urejajo področje cest.

(2) Investitor pripravi ustrezne razmejitve, predloži potrebno dokumentacijo drugim upravljavcem ter uredi primopredajo gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, ki jih v skladu s predpisi za področje javnih cest ne prevzame v upravljanje, upravljavci pa jih v upravljanje in vzdrževanje morajo prevzeti.

X. POGLAVJE

DOPUSTNA ODSTOPANJA

39. člen

(dopustna odstopanja)

(1) Pri pripravi dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja so dopustna odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev, določenih s to uredbo, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, funkcionalnih, tehnoloških, geoloških, hidroloških, geomehanskih, podnebnih in drugih razmer pridobijo z varnostnega, oblikovalskega, energetskega, prometnotehničnega oziroma funkcionalnega ter okoljevarstvenega vidika primernejše tehnične rešitve.

(2) Za dopustna odstopanja po tej uredbi se štejejo odstranitve stavb in objektov, sprememba namembnosti stavb ter spremembe tlorisnih in višinskih gabaritov obstoječih stavb do največ 20 % bruto tlorisne površine stavbe. Dopustna je sprememba števila PM za tovorna vozila za največ 10 %. Dopustno je odstopanje od dimenzij načrtovanih nadstrešnic iz tretjega odstavka 12. člena, pri čemer spremembe ne smejo vplivati na prometno varnost na AC A2 ali na dejavnosti in promet na platoju.

(3) Odstopanja iz prejšnjega odstavka ne smejo poslabšati bivalnih in delovnih razmer na območju državnega prostorskega načrta in sosednjih območjih ter ne smejo biti v nasprotju z javnimi koristmi in delovanjem vseh uporabnikov platoja. Z dopustnimi odstopanji morajo soglašati soglasjedajalci ali mnenjedajalci, v pristojnosti katerih posegajo ta odstopanja.

(4) Vse dimenzije in stacionaže, navedene v državnem prostorskem načrtu, se natančneje določijo v dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja.

XI. POGLAVJE

NADZOR

40. člen

(nadzor)

Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravlja inšpektorat, pristojen za prostor.

XII. POGLAVJE

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

41. člen

(dopustni posegi in dejavnosti do začetka gradnje prostorskih ureditev)

(1) Do začetka gradnje prostorskih ureditev iz 3. člena te uredbe ali njenih posameznih etap, določenih v 35. členu te uredbe, so na območju državnega prostorskega načrta iz 4. člena te uredbe dopustni

– sprememba namembnosti obstoječih stavb in objektov,

– gradnja, rekonstrukcija in vzdrževanje obstoječih stavb in objektov,

– gradnja, rekonstrukcija in vzdrževanje obstoječih objektov za funkcionalno dopolnitev, kot so nadstrešnice in podobni objekti, ki dopolnjujejo glavne stavbe, ter začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi,

– izvajanje ukrepov pred škodljivim delovanjem voda ter ukrepov za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.

(2) Posegi iz prejšnjega odstavka so dopustni, če se zaradi njih ne onemogoča izvedba ali ne poslabšajo razmere za prostorske ureditve, ki so predmet državnega prostorskega načrta. Z njimi mora soglašati investitor načrtovanih prostorskih ureditev

(3) Do začetka gradnje je obstoječe bazne postaje dopustno začasno prestaviti na drugo lokacijo na platoju Karavane tako, da se omogoča delovanje bazne postaje med gradbenimi deli na platoju.

42. člen

(objava gradiva)

Ne glede na drugi odstavek 1. člena te uredbe se do začetka uporabe storitev za elektronsko poslovanje na področju prostorskega načrtovanja v skladu z zakonom, ki ureja prostor, grafični del državnega prostorskega načrta objavi na osrednjem spletnem mestu državne uprave.

43. člen

(začetek veljavnosti)

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 00704-88/2026

Ljubljana, dne 18. marca 2026

EVA 2025-2560-0047

Vlada Republike Slovenije

dr. Robert Golob

predsednik