Uredba o območjih omejene rabe prostora zaradi jedrskega objekta

Na podlagi šestega odstavka 97. člena Zakona o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti (Uradni list RS, št. 76/17, 26/19, 172/21 in 18/23 – ZDU-1O) Vlada Republike Slovenije izdaja

Uredbo o območjih omejene rabe prostora zaradi jedrskega objekta

I. POGLAVJE

SPLOŠNI DOLOČBI

1. člen

(vsebina)

Ta uredba ureja

– merila za določitev območij omejene rabe prostora zaradi jedrskega objekta;

– merila za prepoved gradenj in izvajanja dejavnosti na območjih omejene rabe prostora zaradi jedrskega objekta;

– vrsto gradenj na teh območjih, za katere je treba k vlogi za izdajo gradbenega dovoljenja priložiti mnenje organa, pristojnega za jedrsko varnost.

2. člen

(pomen izrazov)

Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, pomenijo

– dnevna migracija je dnevna selitev prebivalcev (na primer delavcev, študentov) med krajem stalnega ali začasnega prebivališča, ki je zunaj območja omejene rabe prostora zaradi jedrskega objekta, in krajem na območju omejene rabe prostora za namen izvajanja dejavnosti, kakor jih določa predpis, ki ureja standardno klasifikacijo dejavnosti, ali uporabe storitev teh dejavnosti. V omejitev dnevne migracije po tej uredbi se ne štejejo delavci, ki prihajajo zaradi potreb jedrskega objekta, vključno z novim jedrskim objektom po njegovi umestitvi v državni prostorski načrt, delavci, ki opravljajo sezonska dela na območju omejene rabe prostora zaradi jedrskega objekta, ter udeleženci v cestnem in železniškem prometu na območju omejene rabe prostora;

– mali modularni reaktor je jedrski reaktor z električno močjo od 10 do 300 MW, zasnovan za proizvodnjo in gradnjo v standardiziranih modularnih enotah;

– napredni reaktor je jedrski reaktor, ki uporablja hladila z inertnimi plini, staljeno zmesjo soli ali tekočimi kovinami ali goriva in materiale, ki se bistveno razlikujejo od goriva iz tablet uranovega dioksida v srajčkah iz cirkonija;

– območje omejene rabe prostora je območje, kjer je zaradi ukrepov sevalne in jedrske varnosti posameznega jedrskega objekta raba prostora omejena; to območje vključuje izključitveno območje, ožje območje in širše območje omejene rabe prostora;

– izključitveno območje omejene rabe prostora je notranji del območja omejene rabe prostora zaradi jedrskega objekta, v katerem je določen strožji režim rabe prostora;

– ožje območje omejene rabe prostora je vmesni del območja omejene rabe prostora, kjer je režim rabe prostora milejši kot v izključitvenem območju omejene rabe prostora, vendar strožji kot v širšem območju omejene rabe prostora;

– širše območje omejene rabe prostora je zunanji del območja omejene rabe prostora, v katerem so omejitve rabe prostora milejše.

II. POGLAVJE

MERILA ZA DOLOČITEV OBMOČIJ OMEJENE RABE PROSTORA ZARADI JEDRSKEGA OBJEKTA

3. člen

(določitev območja omejene rabe prostora)

(1) Obseg izključitvenega območja, ožjega območja in širšega območja omejene rabe prostora se določi v mnenju organa, pristojnega za jedrsko varnost, v postopku sprejemanja državnega prostorskega načrta pri umeščanju novega jedrskega objekta v prostor v skladu s Prilogo 1, ki je sestavni del te uredbe.

(2) Omejitve v območju omejene rabe prostora se za novi jedrski objekt začnejo uporabljati po začetku veljavnosti državnega prostorskega načrta, s katerim se je jedrski objekt umestil v prostor.

(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko organ, pristojen za jedrsko varnost, v mnenju h gradnji jedrskega objekta v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja določi novo območje omejene rabe prostora, ki je različno od območja omejene rabe prostora, kakor je določeno v Prilogi 1 te uredbe, če je to potrebno za zagotovitev omejitev iz četrtega in petega odstavka tega člena ali za zagotavljanje ukrepov jedrske in sevalne varnosti.

(4) Izključitveno območje omejene rabe prostora mora biti take velikosti, da oseba, ki bi preživela dve uri na zunanji meji tega območja takoj po največjem projektnem izpustu radioaktivnih snovi iz jedrskega objekta med izrednim dogodkom, ne bi prejela skupne doze, večje od 250 mSv, ali doze na njeno ščitnico, večje od 3 Sv.

(5) Širše območje omejene rabe prostora mora biti take velikosti, da oseba na zunanji meji tega območja po največjem projektnem izpustu radioaktivnih snovi iz jedrskega objekta med celotnim prehodom radioaktivnega oblaka med izrednim dogodkom ne bi prejela skupne doze, večje od 100 mSv, ali doze na njeno ščitnico, večje od 3 Sv.

(6) Ne glede na prvi in tretji odstavek tega člena lahko organ, pristojen za jedrsko varnost, na vlogo investitorja ali upravljavca jedrskega objekta po pridobitvi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju omejitev iz četrtega in petega odstavka tega člena ter zagotavljanja ukrepov jedrske in sevalne varnosti določi novo območje omejene rabe prostora.

(7) Sprememba območja omejene rabe prostora iz prejšnjega odstavka se obravnava na način, določen za spremembe v jedrskih objektih v predpisu, ki ureja zagotavljanje varnosti po začetku obratovanja sevalnih ali jedrskih objektov, ter v postopku sprememb in dopolnitev državnega prostorskega načrta v skladu z zakonom, ki ureja urejanje prostora.

(8) Če je na istem območju več jedrskih objektov, tako da se območja omejene rabe prostora, določena za te jedrske objekte, med seboj prekrivajo, se na območju prekrivanja uporabijo omejitve režima območja omejene rabe prostora s strožjim režimom.

4. člen

(območja omejene rabe prostora za obstoječe jedrske objekte)

(1) Za obstoječo jedrsko elektrarno v Krškem s koordinatama središča reaktorja jedrske elektrarne v državnem koordinatnem sistemu D96/TM e = 539956,13 m in n = 88838,37 m veljajo ta območja

– izključitveno območje omejene rabe prostora je območje kroga s središčem v središču reaktorja jedrske elektrarne in s polmerom 500 m;

– ožje območje omejene rabe prostora je območje zunaj izključitvenega območja omejene rabe prostora ter območje kroga s središčem v središču reaktorja jedrske elektrarne in s polmerom 650 m;

– širše območje omejene rabe prostora je območje zunaj ožjega območja omejene rabe prostora ter območje kroga s središčem v središču reaktorja jedrske elektrarne in s polmerom 1.500 m.

(2) Širše območje omejene rabe prostora za obstoječi jedrski raziskovalni reaktor TRIGA MARK II je območje znotraj obstoječe ograje jedrskega raziskovalnega reaktorja, koordinate oglišč v državnem koordinatnem sistemu D96/TM so

– e = 468640,10 m in n = 106003,20 m;

– e = 469000,41 m in n = 106003,28 m;

– e = 469000,37 m in n = 106238,39 m;

– e = 468640,09 m in n = 106238,35 m.

(3) Širše območje omejene rabe prostora za Centralno skladišče radioaktivnih odpadkov v občini Dol pri Ljubljani je območje kroga s središčem na skladišču in s polmerom 500 m. Koordinati središča Centralnega skladišča radioaktivnih odpadkov v državnem koordinatnem sistemu D96/TM sta e = 468937,43 m in n = 106118,34 m.

(4) Širše območje omejene rabe prostora za odlagališče nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov (NSRAO) je območje znotraj zunanje ograje odlagališča NSRAO, koordinate oglišč v državnem koordinatnem sistemu D96/TM so

– e = 541053,2921 m in n = 88475,2274 m;

– e = 540989,5160 m in n = 88328,8639 m;

– e = 540995,0667 m in n = 88313,1291 m;

– e = 541265,2729 m in n = 88195,1515 m;

– e = 541285,5266 m in n = 88241,6388 m;

– e = 541296,7075 m in n = 88236,7566 m;

– e = 541345,0985 m in n = 88348,0440 m;

– e = 541337,3168 m in n = 88365,0137 m;

– e = 541070,995 m in n = 88481,0456 m.

III. POGLAVJE

MERILA ZA PREPOVED IN OMEJITEV GRADENJ TER IZVAJANJA DEJAVNOSTI NA OBMOČJIH OMEJENE RABE PROSTORA

5. člen

(prepovedi in omejitev gradenj)

(1) Na izključitvenem območju in ožjem območju omejene rabe prostora sta prepovedana graditev objektov in izvajanje dejavnosti, zaradi katerih je skupna dnevna migracija večja od 400 ljudi. Delavci, ki na izključitveno območje in ožje območje omejene rabe prostora prihajajo zaradi graditve, obratovanja ali razgradnje jedrskega objekta, se ne štejejo v dnevno migracijo.

(2) Na širšem območju omejene rabe prostora sta prepovedana graditev in izvajanje dejavnosti, zaradi katerih je skupna dnevna migracija večja od 6 000 ljudi. Delavci, ki na širše območje omejene rabe prostora prihajajo zaradi graditve, obratovanja ali razgradnje jedrskega objekta, se ne štejejo v dnevno migracijo.

(3) Za območje omejene rabe prostorov jedrskih objektov iz osmega odstavka 3. člena te uredbe se štejejo omejitve iz prvega in drugega odstavka tega člena za celotno (skupno) območje omejene rabe samo enkrat.

(4) Na območju omejene rabe prostora je prepovedana graditev vseh objektov, za katere Priloga 2, ki je sestavni del te uredbe, določa, da taka gradnja ni dovoljena.

(5) Na območju omejene rabe prostora je dovoljena graditev objektov, za katere Priloga 2 te uredbe določa, da je gradnja dovoljena, če je organ, pristojen za jedrsko varnost, v postopku izdaje gradbenega dovoljenja ali skrajšanem postopku v skladu z zakonom, ki ureja graditev, izdal pozitivno mnenje k dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja oziroma k dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja za nezahtevne objekte glede sprejemljivosti nameravane gradnje z vidika svoje pristojnosti. Dovoljena je tudi graditev objektov, za katere Priloga 2 določa, da je graditev dovoljena in da mnenje organa, pristojnega za jedrsko varnost, ni potrebno.

(6) Prepovedi in omejitve gradenj se ne uporabljajo za objekte, zgrajene na območjih iz prejšnjih odstavkov tega člena pred uveljavitvijo Uredbe o območjih omejene rabe prostora zaradi jedrskega objekta in o pogojih gradnje objektov na teh območjih (Uradni list RS, št. 36/04, 103/06, 92/14 in 76/17 – ZVISJV-1) dne 28. 4. 2004.

(7) Ne glede na določbe iz prejšnjih odstavkov tega člena sta rekonstrukcija ali odstranitev obstoječega objekta in novogradnja objekta na istem zemljišču dovoljeni, če se bistveno ne spremenita velikost novega objekta in njegova namembnost ter je k projektnim rešitvam iz projektne dokumentacije za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja oziroma k dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja za nezahtevne objekte organ, pristojen za jedrsko varnost, izdal mnenje.

(8) Ne glede na določbe četrtega odstavka tega člena je graditev novih stanovanjskih stavb dovoljena, če gre za graditev na zemljiščih iz Priloge 3, ki je sestavni del te uredbe. Za pridobitev mnenja h gradnji novih stanovanjskih stavb ni treba pridobiti projektnih pogojev po tej uredbi, če organ, pristojen za jedrsko varnost, v postopku izdaje mnenja h gradnji ugotovi, da je upoštevan projektni pogoj iz tretje točke prvega odstavka 7. člena te uredbe.

(9) Za spremljajoče objekte ob stanovanjskih stavbah, kot so garaža, nadstrešnica, gospodarsko poslopje, bazen za kopanje, oporni zid, uta in letna kuhinja, ni treba pridobiti projektnih pogojev po tej uredbi, če je iz projektne dokumentacije razvidno, da so zagotovljeni pogoji, ki so za posamezni objekt določeni v Prilogi 2 te uredbe.

(10) Če organ, pristojen za jedrsko varnost, na podlagi zahteve za izdajo projektnih in drugih pogojev ugotovi, da je nameravana graditev na podlagi predpisov iz jedrske in sevalne varnosti sprejemljiva ter da projektni in drugi pogoji niso potrebni, se zahteva za izdajo projektnih in drugih pogojev šteje za zahtevo za izdajo mnenja, organ, pristojen za jedrsko varnost, pa izda mnenje, da se z nameravano gradnjo strinja.

6. člen

(prepovedi in omejitve izvajanja globinskih posegov)

(1) V okolici podzemnih delov odlagališč nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov oziroma podzemnih odlagališč visokoradioaktivnih odpadkov so prepovedane dejavnosti in posegi v prostor, ki z globinskimi posegi pod površino tal ogrožajo zaščitne funkcije geoloških plasti okrog teh odlagališč. Omejitev velja za vse faze odlagališča po umestitvi v prostor, in sicer gradnja, poskusno obratovanje, obratovanje ter čas po zaprtju odlagališča, ko se izvajata dolgoročni nadzor in vzdrževanje odlagališča.

(2) Globinski poseg je poseg, ki ni namenjen za potrebe odlagališča radioaktivnih odpadkov in je lahko prepovedan ali pa dovoljen pod pogoji iz tretjega odstavka tega člena, in sicer v okolici podzemnih delov odlagališč iz prejšnjega odstavka, kar pomeni na tolikšni oddaljenosti od zunanjega roba odlagalnega dela odlagališča, pri kateri bi lahko ogrožal zaščitne funkcije geoloških plasti okrog odlagališč. Investitor ali upravljavec odlagališča radioaktivnih odpadkov mora v varnostnem poročilu za jedrski objekt opredeliti območje okrog odlagalnega dela odlagališča in vrste posegov v globino, kjer so ti prepovedani, ter območje in vrsto posegov, kjer so ti dovoljeni pod pogoji iz tretjega odstavka tega

člena.

(3) Investitor mora pred izvajanjem globinskega posega pod površino tal predložiti organu, pristojnemu za jedrsko varnost, analizo vpliva načrtovanega posega na geološke plasti okrog odlagališča, s katero se dokazuje, da poseg ne ogroža zaščitne funkcije geoloških plasti. Globinski poseg je dovoljen, če je organ, pristojen za jedrsko varnost, izdal pozitivno mnenje k projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja ali dovoljenja za izvajanje rudarskih del.

(4) Prepovedi in omejitve izvajanja globinskih posegov se uporabljajo glede na posamezno vrsto globinskega posega in glede na vrsto podzemnega objekta tudi pri določitvi območij omejene rabe prostora iz 3. člena te uredbe zaradi jedrskega objekta iz prvega odstavka tega člena.

(5) Za odlagališče visokoradioaktivnih odpadkov se prepoved globinskih posegov nanaša na območje na oddaljenosti 500 m od zunanjega roba podzemnega odlagalnega dela odlagališča, kakor je to določeno v Prilogi 1 te uredbe.

(6) Za odlagališče NSRAO se prepoved globinskih posegov nanaša na območje znotraj zunanje ograje odlagališča NSRAO.

7. člen

(projektni pogoji za izdajo mnenja)

(1) Pri izdaji mnenja iz 5. in 6. člena te uredbe mora organ, pristojen za jedrsko varnost, upoštevati izpolnjevanje naslednjih projektnih pogojev

1. največje skupno število zaposlenih in število migracij, povezanih z opravljanjem dejavnosti, ne smeta presegati omejitev, določenih v 5. členu te uredbe,

2. gradnja objekta ali njegovo obratovanje ne sme ogrožati jedrskega objekta z vidika poplavljanja,

3. gradnja objekta ali njegovo obratovanje ne sme ovirati komunikacijskih, evakuacijskih in intervencijskih poti do jedrskega objekta,

4. gradnja objekta ali njegovo obratovanje ne sme ogrožati ali poslabšati učinkovitosti sistema fizičnega varovanja jedrskega objekta in ukrepov na varovanem območju; objekt ne sme omogočati ali olajševati nepooblaščenega opazovanja, dostopa, gibanja ali zbiranja podatkov o jedrskem objektu,

5. varnostne funkcije jedrskega objekta ne smejo biti ogrožene ter

6. gradnja objekta ali njegovo obratovanje in izredni dogodki na objektu ne smejo ogrožati jedrskega objekta z vidika požarov, eksplozij, onesnaženosti zraka, zastrupitev, korozijskega onesnaženja, izstrelkov ali kako drugače.

(2) K vlogi za izdajo mnenja iz 5. in 6. člena te uredbe je treba priložiti podatke o največjem skupnem številu zaposlenih in številu obiskovalcev, povezanih z opravljanjem dejavnosti, razen za izdajo mnenja za gradnjo stanovanjske stavbe in spremljajočih objektov ob stanovanjskih stavbah.

(3) Projektni pogoji za posamezne gradnje na območju omejene rabe prostora so določeni v Prilogi 2 te uredbe.

(4) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se za gradnje na območju omejene rabe prostora za tiste jedrske objekte iz Priloge 1 te uredbe, za katere niso določena vsa tri območja omejene rabe prostora (izključitveno, ožje, širše), v postopku izdaje mnenja h gradnji smiselno upoštevajo vsi projektni pogoji iz prvega odstavka tega člena.

(5) Investitor ali upravljavec objekta iz 5. in 6. člena te uredbe mora na poziv organa, pristojnega za jedrsko varnost, sporočiti vse podatke, potrebne za nadzor nad izvajanjem te uredbe.

8. člen

(obveščanje o dogodku ali nesreči v objektu na območju omejene rabe prostora)

(1) Upravljavec naprave ali obrata, ki je za izvajanje dejavnosti na območju omejene rabe prostora pridobil okoljevarstveno soglasje ali okoljevarstveno dovoljenje v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja, in njegovimi podzakonskimi akti, mora v primeru večje nesreče, kakor jo določa zakon, ki ureja varstvo okolja, ali dogodka, ki bi lahko vplival na sevalno in jedrsko varnost jedrskega objekta, o tem takoj obvestiti upravljavca tega jedrskega objekta, na katerega območju omejene rabe prostora je naprava ali obrat, in organ, pristojen za jedrsko varnost.

(2) Določba prejšnjega odstavka se smiselno uporablja tudi pri izdaji mnenja iz 5. in 6. člena te uredbe.

IV. POGLAVJE

NADZOR

9. člen

(nadzor)

(1) Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravlja inšpekcija, pristojna za sevalno in jedrsko varnost.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek opravlja nadzor v sodelovanju z inšpekcijo, pristojno za sevalno in jedrsko varnost, tudi

– inšpekcija, pristojna za graditev, nadzor prepovedi in omejitev graditev iz 5. člena te uredbe;

– inšpekcija, pristojna za rudarstvo, nadzor prepovedi in omejitev izvajanja dejavnosti iz 6. člena te uredbe.

V. POGLAVJE

KONČNI DOLOČBI

10. člen

(prenehanje veljavnosti)

Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Uredba o območjih omejene rabe prostora zaradi jedrskega objekta in o pogojih gradnje objektov na teh območjih (Uradni list RS, št. 78/19).

11. člen

(začetek veljavnosti)

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 00704-100/2026

Ljubljana, dne 2. aprila 2026

EVA 2025-2560-0017

Vlada Republike Slovenije

dr. Robert Golob

predsednik

Priloga 1: Najmanjše območje omejene rabe prostora

Priloga 2: Pogoji za gradnjo posameznih objektov

Priloga 3: Seznam parcel