Uredba o neposrednih plačilih iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027

1. člen

(vsebina uredbe)

Ta uredba določa neposredna plačila, in sicer osnovno

dohodkovno podporo za trajnostnost, dopolnilno prerazporeditveno dohodkovno podporo za trajnostnost, dopolnilno dohodkovno podporo za mlade kmete, shemo za podnebje, okolje in

dobrobit živali ter vezano dohodkovno podporo iz strateškega

načrta, ki ureja skupno kmetijsko politiko 2023–2027 (v nadaljnjem besedilu: strateški načrt SKP 2023−2027), ki je dostopen

na osrednjem spletnem mestu državne uprave in spletni strani

skupne kmetijske politike 2023–2027 (https://skp.si/skupnakmetijska-politika-2023-2027), za izvajanje

1. Uredbe (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in

Sveta z dne 2. decembra 2021 o določitvi pravil o podpori za

strateške načrte, ki jih pripravijo države članice v okviru skupne kmetijske politike (strateški načrti SKP) in se financirajo iz

Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), ter o

razveljavitvi uredb (EU) št. 1305/2013 in (EU) št. 1307/2013

(UL L št. 435 z dne 6. 12. 2021, str. 1), zadnjič spremenjene

z Uredbo (EU) 2024/1468 Evropskega parlamenta in Sveta z

dne 14. maja 2024 o spremembi uredb (EU) 2021/2115 in (EU)

2021/2116 v zvezi s standardi za dobre kmetijske in okoljske

pogoje, shemami za podnebje, okolje in dobrobit živali, spremembami strateških načrtov SKP, pregledom strateških načrtov

SKP ter izvzetji iz kontrol in sankcij (UL L št. 2024/1448 z dne

24. 5. 2024), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 2021/2115/EU );

2. Uredbe (EU) 2021/2116 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. decembra 2021 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe (EU)

št. 1306/2013 (UL L št. 435 z dne 6. 12. 2021, str. 1), zadnjič

spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2024/1962

z dne 18. julija 2024 o spremembi Izvedbene uredbe (EU)

2021/2289 glede predstavitve vsebine strateških načrtov SKP

v zvezi s standardoma DKOP 7 in 8 ter spremembi Izvedbene

uredbe (EU) 2022/1475 glede zagotavljanja nekaterih podatkov

za namene spremljanja in vrednotenja s strani držav članic

(UL L št. 2024/1962 z dne 19. 7. 2024), (v nadaljnjem besedilu

Uredba 2021/2116/EU );

3. Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2021/2290 z dne

21. decembra 2021 o določitvi pravil o metodah za izračun

skupnih kazalnikov učinka in rezultatov iz Priloge I k Uredbi

(EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi

pravil o podpori za strateške načrte, ki jih pripravijo države članice v okviru skupne kmetijske politike (strateški načrti SKP) in

se financirajo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada

(EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja

(EKSRP), ter o razveljavitvi uredb (EU) št. 1305/2013 in (EU)

št. 1307/2013 (UL L št. 458 z dne 22. 12. 2021, str. 486), zadnjič

spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2023/2141 z

dne 13. oktobra 2023 o spremembi Izvedbene uredbe (EU)

2023/130 glede poročanja o sankcijah v zvezi s pogojenostjo ter Izvedbene uredbe (EU) 2021/2290 glede poročanja o

predplačilih za kazalnike učinka, ki se uporabijo za potrditev

smotrnosti, in o zbirnih vrednostih kazalnikov učinka (UL L

št. 2023/2141 z dne 16. 10. 2023), (v nadaljnjem besedilu

Izvedbena uredba 2021/2290/EU );

4. Delegirane uredbe Komisije (EU) 2022/126 z dne 7. decembra 2021 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta z dodatnimi zahtevami za nekatere vrste intervencij, ki jih države članice določijo v svojih strateških načrtih SKP za obdobje 2023–2027 na podlagi navedene uredbe, ter pravili o deležu za standard dobrih kmetijskih in okoljskih pogojev (DKOP) 1 (UL L št. 20 z dne 31. 1. 2022, str. 52), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2024/1235 z dne 12. marca 2024 o spremembi Delegirane uredbe Komisije (EU) 2022/126 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s pravili o deležu za standard dobrih kmetijskih in okoljskih pogojev (DKOP) 1 (UL L št. 2024/1235 z dne 26. 4. 2024), (v nadaljnjem besedilu: Delegirana uredba 2022/126/EU );

5. Delegirane uredbe Komisije (EU) 2022/1172 z dne 4. maja 2022 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2021/2116 Evropskega parlamenta in Sveta glede integriranega administrativnega in kontrolnega sistema skupne kmetijske politike ter uporabe in izračuna upravnih sankcij v zvezi s pogojenostjo (UL L št. 183 z dne 8. 7. 2022, str. 12), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2023/744 z dne 2. februarja 2023 o popravku Delegirane uredbe (EU) 2022/1172 glede prehodnih določb za olajšanje pregledov pogojenosti in navzkrižne skladnosti za nekatera plačila na površino v okviru skupne kmetijske politike (UL L št. 99 z dne 12. 4. 2023, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Delegirana uredba 2022/1172/EU );

6. Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2022/1173 z dne 31. maja 2022 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) 2021/2116 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom v okviru skupne kmetijske politike (UL L št. 183 z dne 8. 7. 2022, str. 23), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2024/2202 z dne 4. septembra 2024 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2022/1173 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) 2021/2116 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom v okviru skupne kmetijske politike (UL L 2024/2202 z dne 5. 9. 2024), (v nadaljnjem besedilu: Izvedbena uredba 2022/1173/EU ).

2. člen

(pomen izrazov)

Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, pomenijo

1. za območja

a) gorsko območje je gorsko območje, kakor je opredeljeno s pravilnikom, ki ureja razvrstitev kmetijskih gospodarstev v območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost,

b) območje z omejenimi dejavniki je območje z omejenimi dejavniki, kakor je opredeljeno s pravilnikom, ki ureja razvrstitev kmetijskih gospodarstev v območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost;

2. kmetijska dejavnost je v skladu z drugim odstavkom 4. člena Uredbe 2021/2115/EU

a) proizvodnja, reja ali gojenje kmetijskih proizvodov, vključno z žetvijo, molžo, pašo, vzrejo živali in kmetijsko rejo živali, ali

b) vzdrževanje kmetijske površine v stanju, primernem za pašo ali pridelavo, brez pripravljalnih ukrepov, ki presegajo uporabo običajnih kmetijskih metod in strojev, in sicer

- katerikoli agrotehnični ukrep, ki preprečuje semenitev plevelov; agrotehnični ukrepi vključujejo najmanj plitko obdelavo tal ali košnjo ornih površin preden rastline semenijo, kadar gre za orno zemljišče,

- košnja vsaj enkrat letno do 15. oktobra tekočega leta in obrezovanje trajnih rastlin na način, da ohranijo proizvodni potencial, kadar gre za trajne nasade,

- košnja vsaj

enkrat v letu oddaje zbirne vloge, kadar gre za trajno travinje,

ali vsaj enkrat v naslednjem letu, kadar gre pri trajnem travinju

za izjeme, določene v

uredbi, ki ureja plačila za okoljske in podnebne obveznosti ter

naravne ali druge omejitve iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027 in v uredbi, ki ureja pogojenost, ali

kadar gre za trajno travinje, na katerem se izvajajo aktivnosti na

podlagi uredbe, ki ureja izvajanje intervencije testiranje naravovarstvenih ukrepov na zavarovanih območjih iz strateškega

načrta skupne kmetijske politike 2023–2027, ali pa se na podlagi ciljev Programa upravljanja območij Natura 2000 za obdobje

2023–2028 izvajajo naravovarstveni ukrepi, ki niso financirani

iz SKP, ter so vključeni v pogodbeno ali skrbniško varstvo

naravnih vrednot oziroma v znanstvene in strokovne raziskave

ali projekte in za katere so z upravljavci površin sklenjeni pisni

dogovori oziroma pogodbe s področja ohranjanja narave;

3. kmetijska površina v skladu s tretjim odstavkom 4. člena Uredbe 2021/2115/EU pomeni površino, ki se uporablja kot orno zemljišče, trajno travinje ali trajni nasad, vključno s kmetijsko-gozdarskim sistemom na površinah. Kmetijsko-gozdarski sistem na površinah pomeni kmetijsko površino, na kateri raste do 50 posamičnih samoniklih gozdnih dreves, dreves ali grmov na hektar, ali površino z več kot 50 posamičnimi samoniklimi gozdnimi drevesi ali grmi na hektar, ki je v evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč zajeto kot 1800 – kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem;

4. orno zemljišče iz prejšnje točke pomeni kmetijsko površino, ki se obdeluje za namene pridelave kmetijskih rastlin, ali območja, ki so na voljo za pridelavo kmetijskih rastlin, pa so neobdelana, vključno s površinami pod praho, v skladu z 31. in 70. členom Uredbe 2021/2115/EU , ne glede na to, ali gre za zemljišče pod rastlinjaki ali s pritrjeno ali premično zaščito. Če pridelava poteka neovirano, se lahko v upravičeno površino všteje do vključno 50 dreves na hektar, ki so lahko posamična ali v vrsti znotraj obdelovalnih parcel ali na mejah med parcelami, kot so žive meje in drevoredi. Orno zemljišče je prijavljeno v register kmetijskih gospodarstev (v nadaljnjem besedilu: RKG) kot GERK z naslednjimi vrstami rabe: 1100 – njiva, 1131 – začasni travnik, 1150 – njiva za rejo polžev, 1161 – hmeljišče v premeni, 1170 – jagode na njivi, 1190 – rastlinjak, 1192 – rastlinjak s sadnimi rastlinami, le kadar je namenjen pridelavi jagod, 1610 – kmetijsko zemljišče v pripravi;

5. trajni nasad iz 3. točke tega člena pomeni kmetijsko površino z nasadom rastlin, ki niso vključene v kolobar in niso trajno travinje, ki je na istem zemljišču najmanj pet let in daje večkratne pridelke, vključno z drevesnicami in hitro rastočimi panjevci, če je znotraj površine sadovnjakov do vključno 50 posamičnih samoniklih gozdnih dreves na hektar, ki so lahko posamična ali v vrsti znotraj obdelovalnih parcel ali na mejah med parcelami, kot so žive meje in drevoredi. Intenzivni sadovnjaki se ne štejejo za kmetijsko-gozdarski sistem. Trajni nasad je prijavljen v RKG kot GERK z naslednjimi vrstami rabe: 1160 – hmeljišče, 1180 – trajne rastline na njivskih površinah, 1192 – rastlinjak s sadnimi rastlinami, razen za pridelavo jagod, 1211 – vinograd, 1212 – matičnjak, 1221 – intenzivni sadovnjak, 1222 – ekstenzivni sadovnjak, če ne izpolnjuje pogoja iz točke b) tretjega odstavka 22. člena Pravilnika o registru kmetijskih gospodarstev (Uradni list RS, št. 7/23), 1230 – oljčnik, 1240 – ostali trajni nasadi, razen tistih, na katerih so hitro rastoči panjevci, ki ne izpolnjujejo pogojev iz druge alineje te točke. Pri tem se kot

- drevesnice, kamor ne štejejo plantaže gozdnega drevja, upoštevajo naslednje površine mladih olesenelih (lesnatih) rastlin na prostem, ki se gojijo za razsaditev: trsnice in matičnjaki, sadne drevesnice in jagodičevje, drevesnice okrasnega drevja, gozdne drevesnice, brez gozdnih drevesnic v gozdu za lastne potrebe kmetijskega gospodarstva in sadike drevja in grmovja za zasaditev v vrtovih, parkih, ob cestah in na brežinah (na primer živa meja, vrtnice in drugo okrasno grmičevje, okrasni iglavci), vedno vključno z njihovimi podlagami in sadikami,

- hitro rastoči panjevec upoštevata vrba (Salix spp.) in topol (Populus spp.), pri katerih je najdaljša obhodnja pet let in minimalno gostota znaša 3.333 dreves na hektar kmetijskih zemljišč;

6. trajno travinje iz 3. točke tega člena pomeni kmetijsko površino, ki se uporablja za gojenje trav ali drugih zelenih krmnih rastlin na naraven način (samozasejane) ali s setvijo (posejane) in ki najmanj pet let ni bilo vključeno v kolobarjenje kmetijskega gospodarstva. Na njem so lahko prisotne tudi druge vrste, na primer grmičevje ali drevesa, ki se lahko uporabljajo za pašo, pod pogojem, da trave in druge zelene krmne rastline še naprej prevladujejo. Če pridelava poteka neovirano, se lahko v upravičeno površino všteje do vključno 50 posamičnih dreves na hektar ali tolikšno število dreves, katerih pokrovnost drevesnih krošenj je manjša od 75 %, pri čemer se sadna drevesa ne štejejo. Površina, porasla s travinjem, kjer rastejo posamična drevesa, se redno, vsaj enkrat letno popase oziroma pokosi v skladu z definicijo vzdrževanja. K trajnemu travinju štejemo tudi trajno travinje z razpršenimi neupravičenimi elementi, kot so grmičevje oziroma drevesa, ki niso krajinske značilnosti za namen pogojenosti ali pa predstavljajo gozdna drevesa nad dovoljenih 50 gozdnih dreves, ter skale, kamni, ob upoštevanju, da še naprej prevladujejo trave in druge zelene krmne rastline. Površina se določi z uporabo proporcionalnega sistema znižanja neupravičenih elementov za 0–50 % sorazmerno z deležem teh elementov v upravičeni površini. Trajno travinje je prijavljeno v RKG kot GERK z naslednjimi vrstami rabe: 1222 – ekstenzivni sadovnjak, če izpolnjuje pogoj iz točke b) tretjega odstavka 22. člena Pravilnika o registru kmetijskih gospodarstev (Uradni list RS, št. 7/23), 1300 – trajni travnik, 1320 – travinje z razpršenimi neupravičenimi značilnostmi. Pri tem

- so trave ali druge zelene krmne rastline iz te točke v skladu z drugim pododstavkom točke c) tretjega odstavka 4. člena Uredbe 2021/2115/EU trave, razen če so namenjene pridelavi semen, in travno-deteljne mešanice ter druge zelene krmne rastline, ki tradicionalno rastejo na naravnih pašnikih ali so običajno vsebovane v mešanicah semen za pašnike ali travnike, ne glede na to, ali se uporabljajo za pašo ali ne,

- se za namen spremljanja kolobarja iz te točke in 5. točke tega člena upoštevata glavni posevek in posevek, ki je prisoten po glavnem posevku v tekočem letu;

7. upravičen hektar

a) upravičen hektar v skladu s 4. točko pod (a) 4. člena Uredbe 2021/2115/EU je vsaka kmetijska površina kmetijskega gospodarstva, ki se uporablja za kmetijske dejavnosti ali ki se, kadar se površina uporablja tudi za nekmetijske dejavnosti nosilca kmetijskega gospodarstva, v obdobju vegetacije uporablja za nekmetijsko dejavnost za obdobje, ki v tekočem letu ni daljše od 30 dni, oziroma se kmetijska površina kmetijskega gospodarstva, ki se uporablja tudi za nekmetijske dejavnosti kljub več kot 30 dnem lahko šteje za upravičeno, če nosilec kmetijskega gospodarstva dokaže, da se kmetijske dejavnosti lahko izvajajo, ne da bi jih znatno ovirali intenzivnost, narava, trajanje in časovni razpored nekmetijskih dejavnosti. Ta občasna nekmetijska raba mora biti časovno omejena, ne sme povzročiti uničenja vegetacijske odeje, razen v primeru, da je uničenje vegetacijske odeje posledica priprave zemljišča za izboljšanje kmetijske dejavnosti, ali ogrožati skladnosti z dobrimi kmetijskimi in okoljskimi pogoji na kmetijski površini. Dopušča se kmetijska raba vsako drugo leto, kot je določeno v tretji alineji 2. točke pod b) tega člena,

b) kot upravičen hektar se štejejo tudi krajinske značilnosti na vseh vrstah kmetijskih površin, razen trajnega travinja z razpršenimi neupravičenimi značilnostmi, ki obsegajo največ 100 m2 ali so široke največ 2 m. V primeru osnovne dohodkovne podpore za trajnostnost, dopolnilne prerazporeditvene dohodkovne podpore za trajnostnost in dopolnilne dohodkovne podpore za mlade kmete se v skladu s 4. točko pod (b) 4. člena Uredbe 2021/2115/EU kot upravičen hektar šteje tudi vsaka površina kmetijskega gospodarstva, ki ima krajinske značilnosti, za katere velja obveznost ohranjanja na podlagi standarda DKOP 8 iz uredbe, ki ureja pogojenost, in vsaka površina kmetijskega gospodarstva, ki

se uporablja za namen sheme SOPO INP 8.12 neproizvodne

površine in elementi,

c) površina, na kateri se prideluje konoplja, se v skladu s 4. točko pod (c) 4. člena Uredbe 2021/2115/EU šteje kot upravičen hektar le v primeru, da vsebnost tetrahidrokanabinola pri uporabljenih sortah konoplje ne presega 0,3 %. Nadalje se površina, na kateri se predeluje konoplja oziroma vrtni mak, šteje kot upravičen hektar, če je nosilec kmetijskega gospodarstva pridobil dovoljenje za gojenje konoplje oziroma dovoljenje za gojenje vrtnega maka v skladu s pravilnikom, ki ureja pogoje za pridobitev dovoljenja za gojenje konoplje oziroma vrtnega maka,

č) površine se štejejo za upravičene hektarje, če ustrezajo opredelitvi upravičenega hektarja v celotnem koledarskem letu, razen v primeru višje sile ali izjemnih okoliščin,

d) upravičen hektar je na razpolago nosilcu kmetijskega gospodarstva, ki se vpiše v RKG kot nosilec kmetijskega gospodarstva in ima zanj pravico do uporabe v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo;

8. sheme za podnebje in okolje (v nadaljnjem besedilu: SOPO) so sheme za podnebje, okolje in dobrobit živali iz 31. člena Uredbe 2021/2115/EU ;

9. enotno podjetje je enotno podjetje iz drugega odstavka 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (UL L št. 352 z dne 24. 12. 2013, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) 2020/972 z dne 2. julija 2020 o spremembi Uredbe (EU) št. 1407/2013 v zvezi s podaljšanjem njene veljavnosti in o spremembi Uredbe (EU) št. 651/2014 v zvezi s podaljšanjem njene veljavnosti in ustreznimi prilagoditvami (UL L št. 215 z dne 7. 7. 2020, str. 3);

10. mejica je vsaj 10 metrov dolga in pri krošnji največ

20 metrov široka, njena površina obsega vsaj 25 m2 in je

strnjena, samostojna, neprekinjena linija ter pretežno porasla

z lesno vegetacijo in se ne uporablja za proizvodne namene.

Lahko je v sestavi grmičevja, z drevesi ali brez njih, s suhim

zidom, posamezni deli pa so lahko tudi brez lesne vegetacije

in porasli z zelmi.

3. člen

(letna nacionalna zgornja meja za neposredna plačila in okvirna dodeljena finančna sredstva za posamezne intervencije neposrednih plačil)

(1) Letna nacionalna zgornja meja, določena v Prilogi IX Uredbe 2021/2115/EU , se v skladu s 101. členom Uredbe 2021/2115/EU in strateškim načrtom SKP 2023–2027 razdeli na naslednja okvirno dodeljena letna finančna sredstva

- za osnovno dohodkovno podporo za trajnostnost pred uporabo petega odstavka 17. člena Uredbe 2021/2115/EU do 82.890.238,77 eura;

- v skladu s prvim in drugim odstavkom 98. člena in z drugim pododstavkom prvega odstavka 29. člena Uredbe 2021/2115/EU za dopolnilno prerazporeditveno dohodkovno podporo za trajnostnost do 6.576.502,60 eura oziroma po uporabi petega odstavka 17. člena Uredbe 2021/2115/EU do 7.774.811,11 eura;

- v skladu s prvim odstavkom 95. člena Uredbe 2021/2115/EU za dopolnilno dohodkovno podporo za mlade kmete do 1.972.950,43 eura;

- v skladu s prvim in drugim odstavkom 97. člena Uredbe 2021/2115/EU za podporo za SOPO do 20.360.852,05 eura;

- v skladu s prvim in tretjim odstavkom 96. člena Uredbe 2021/2115/EU za vezano dohodkovno podporo do 19.729.507,80 eura.

(2) Za posamezne intervencije neposrednih plačil iz prvega odstavka tega člena se sredstva, razen v primeru uporabe predplačil iz točke (a) drugega odstavka 44. člena Uredbe 2021/2116/EU , izplačajo v času od 1. januarja do 30. junija po letu, ko je vložena zbirna vloga v skladu z uredbo, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike za leto vložitve zbirne vloge. Sredstva se izplačujejo v dveh obrokih.

(3) Razen za vezano dohodkovno podporo se skupni znesek izplačanih sredstev za posamezno intervencijo neposrednih plačil razlikuje od zneskov v prvem odstavku tega člena, ko se uporabi točka (a) tretjega odstavka 101. člena Uredbe 2021/2115/EU .

(4) Če se skupni znesek za SOPO in vezano dohodkovno podporo iz prvega odstavka tega člena ne preseže, se skupni znesek izplačanih sredstev za posamezne sheme SOPO iz 23. člena te uredbe ali vezane dohodkovne podpore iz 37. člena te uredbe lahko razlikuje od skupnih zneskov, določenih za posamezno shemo oziroma vezano dohodkovno podporo, če se uporabi točka (a) tretjega odstavka 101. člena Uredbe 2021/2115/EU in če učinek v obliki ugotovljenih enot za posamezno intervencijo vezane dohodkovne podpore presega ali ne dosega načrtovanega učinka iz strateškega načrta SKP 2023–2027.

4. člen

(načrtovani zneski na enoto za intervencije neposrednih plačil)

(1) V skladu z drugim odstavkom 102. člena Uredbe 2021/2115/EU se za vse vrste intervencij v obliki neposrednih plačil določi načrtovani znesek na enoto ter najvišji in najnižji načrtovani zneske na enoto.

(2) Realiziran znesek na enoto je lahko nižji od načrtovanega zneska na enoto ali najnižjega načrtovanega zneska na enoto, kadar je tak znesek določen, da se zagotovi upoštevanje letnih finančnih sredstev za neposredna plačila za Slovenijo iz Priloge IX Uredbe 2021/2115/EU . Realiziran znesek na enoto je enak najvišjemu načrtovanemu znesku na enoto, kadar realizirani učinki v obliki ugotovljenih enot ne dosegajo načrtovanih učinkov.

(3) Pri intervenciji SOPO je najvišji načrtovani znesek na enoto izračunan v skladu s točko (b) sedmega odstavka 31. člena Uredbe 2021/2115/EU in je enak najvišjemu znesku, izračunanem v skladu z modelnim izračunom, ki temelji na dodatnih stroških in izpadu dohodka zaradi prevzetih obveznosti, razen v primeru shem iz 8. in 9. točke 23. člena te uredbe, kjer je najvišji načrtovani znesek izračunan v skladu s točko (a) sedmega odstavka 31. člena Uredbe 2021/2115/EU .

5. člen

(vlagatelj za neposredna plačila)

(1) Vlagatelj zahtevkov za neposredna plačila je nosilec kmetijskega gospodarstva.

(2) Nosilec kmetijskega gospodarstva v skladu z uredbo, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike za leto vložitve zbirne vloge, vloži zbirno vlogo z zahtevki za

1. osnovno dohodkovno podporo za trajnostnost – ODPT iz 9. člena te uredbe;

2. dopolnilno prerazporeditveno dohodkovno podporo za trajnostnost – DPDPT iz 11. člena te uredbe;

3. dopolnilno dohodkovno podporo za mlade kmete – MK iz 13. člena te uredbe;

4. podporo za shemo ekstenzivno travinje – EKST iz 24. člena te uredbe;

5. podporo za shemo tradicionalna raba travinja – TRT iz 25. člena te uredbe;

6. podporo za shemo gnojenje z organskimi gnojili z majhnimi izpusti v zrak – NIZI iz 26. člena te uredbe;

7. podporo za shemo dodatki za zmanjšanje emisij amonijaka in TGP – INHIBIT in KRMDOD iz 27. člena te uredbe;

8. podporo za shemo naknadni posevki in podsevki – NPP iz 28. člena te uredbe;

9. podporo za shemo ozelenitev ornih površin prek zime – ZEL iz 29. člena te uredbe;

10. podporo za shemo konzervirajoča obdelava tal – KONZ iz 30. člena te uredbe;

11. podporo za shemo zaplate neposejanih tal za poljskega škrjanca – POŠK iz 31. člena te uredbe;

12. podporo za shemo varstvo gnezd pribe – VGP iz 32. člena te uredbe;

13. podporo za shemo uporaba le organskih gnojil za zagotavljanje dušika v trajnih nasadih – OGNTN iz 33. člena te uredbe;

14. podporo za shemo ohranjanje biotske raznovrstnosti v trajnih nasadih – BIORAZTN iz 34. člena te uredbe.

15. podporo za shemo neproizvodne površine in elementi– NPE iz 34.a člena te uredbe;

16. vezano dohodkovno podporo za rejo drobnice 38. člena te uredbe;

17. vezano dohodkovno podporo za rejo govedi iz 39. člena te uredbe;

18. vezano dohodkovno podporo za krave dojilje iz 40. člena te uredbe;

19. vezano dohodkovno podporo za mleko v gorskih območjih iz 41. člena te uredbe;

20. vezano dohodkovno podporo za beljakovinske rastline iz 42. člena te uredbe;

21. vezano dohodkovno podporo za zelenjavo iz

42.a člena te uredbe.

6. člen

(splošni pogoji za upravičenost do neposrednih plačil)

(1) Neposredna plačila prejme vlagatelj, ki

- izvaja kmetijsko dejavnost v skladu z 2. točko 2. člena te uredbe;

- ima

ugotovljeno upravičeno površino kmetijskega gospodarstva

najmanj 1 ha v skladu s prvim odstavkom 18. člena Uredbe 2021/2115/EU , pri čemer najmanjša ugotovljena upravičena površina kmetijske parcele, kot je opredeljena v skladu z uredbo, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike za leto vložitve zbirne vloge, znaša vsaj 0,1 ha in

- izpolnjuje pogoj aktivnega kmeta in pogoje iz posameznih intervencij neposrednih plačil, ki jih uveljavlja na zbirni vlogi.

(2) Ne glede na drugo alinejo prejšnjega odstavka, mora biti nosilec kmetijskega gospodarstva, ki vlaga zahtevke za podporo za rejo drobnice iz 38. člena te uredbe, podporo za rejo govedi iz 39. člena te uredbe, podporo za krave dojilje iz 40. člena te uredbe ali podporo za mleko v gorskih območjih iz 41. člena te uredbe in ne izpolnjuje pogoja iz druge alineje prejšnjega odstavka, v skladu z drugim odstavkom 18. člena Uredbe 2021/2115/EU upravičen do skupnega zneska neposrednih plačil, ki naj bi mu bil izplačan v danem koledarskem letu pred uporabo upravnih sankcij iz uredbe, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike za leto vložitve zbirne vloge, in sicer najmanj 100 eurov.

(3) Nosilec kmetijskega gospodarstva se šteje za aktivnega kmeta, če je za preteklo leto njegov odobreni znesek neposrednih plačil, po upoštevanju sankcij, znašal vključno ali manj kot 5.000 eurov.

(4) Za aktivnega kmeta se lahko šteje tudi nosilec kmetijskega gospodarstva, čigar odobreni znesek neposrednih plačil za preteklo leto je znašal več kot 5.000 eurov neposrednih plačil, če opravlja vsaj minimalno raven kmetijske dejavnosti, ki jo dokaže z enim od naslednjih meril

- obvezna vključenost v pokojninsko in invalidsko ter zdravstveno zavarovanje kot kmet,

- obtežba živali na njegovem kmetijskem gospodarstvu je najmanj 0,2 glave velikih živali (v nadaljnjem besedilu: GVŽ) na ha kmetijskih zemljišč v uporabi,

- orna zemljišča oziroma trajni nasadi predstavljajo več kot polovico kmetijskih površin na kmetijskem gospodarstvu,

- prihodki nosilca kmetijskega gospodarstva iz kmetijske dejavnosti predstavljajo vsaj eno tretjino prihodkov nosilca kmetijskega gospodarstva iz nekmetijskih dejavnosti,

- ima v lasti kmetijsko mehanizacijo ali pa je izvedel plačilo storitve za kmetijska opravila,

- izkazuje pomemben prispevek k varovanju okolja v obliki vključitve večine površin kmetijskega gospodarstva v intervencije kmetijsko-okoljsko-podnebna plačila – naravni viri, kmetijsko-okoljsko-podnebna plačila – biotska raznovrstnost in krajina ali ekološko kmetovanje, biotično varstvo rastlin, operacije lokalne sorte v okviru intervencije lokalne pasme in sorte, ter intervenciji biotično varstvo rastlin ali habitatni tipi in vrste na območjih Natura 2000 iz uredbe, ki ureja plačila za okoljske in podnebne obveznosti ter naravne ali druge omejitve iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027.

(5) Za izpolnjevanje merila iz prve alineje prejšnjega odstavka se upošteva obvezna vključenost nosilca kmetijskega gospodarstva v pokojninsko in invalidsko ter zdravstveno zavarovanje kot kmet od 1. januarja do 30. novembra tekočega leta.

(6) Za izpolnjevanje merila iz druge alineje četrtega odstavka tega člena se pri izračunu obtežbe upoštevajo podatki o

številu govedi, drobnice in prašičev, ki jih agencija prevzame iz

Centralnega registra govedi (v nadaljnjem besedilu: CRG), Centralnega registra drobnice (v nadaljnjem besedilu: CRD) oziroma

Centralnega registra prašičev (v nadaljevanju: CRPŠ) po stanju

na dan 1. februar tekočega leta in na štiri reprezentativne datume, ki jih določi agencija in objavi na svoji spletni strani, vendar

ne prej kot dva tedna po njihovi določitvi. Pri tem se v primeru

kmečke reje prašičev za katere velja izjema za nekomercialne

obrate iz pravilnika, ki ureja identifikacijo in registracijo prašičev,

pri določitvi števila prašičev na dan 1. februar in na štiri reprezentativne datume upošteva pavšalna prisotnost za posameznega

prašiča 90 dni. Podatke o številu posameznih kategorij kopitarjev

agencija prevzame iz Centralnega registra kopitarjev (v nadaljnjem besedilu: CRK) na dan 1. februar tekočega leta. Za druge

rejne živali agencija prevzame podatke o številu posameznih vrst

in kategorij na dan 1. februar tekočega leta iz Evidence rejnih

živali, določene v pravilniku, ki ureja evidenco imetnikov rejnih živali (v nadaljnjem besedilu: evidenca rejnih živali). Za perutnino,

ki se redi v turnusih, se pri izračunu obtežbe upoštevajo podatki

o povprečnem številu živali v turnusu in skupno število dni vseh

turnusov iz evidence rejnih živali. Natančnejši izračun obtežbe

je določen v Prilogi 2, ki je sestavni del te uredbe.

(7) Ne glede na prejšnji odstavek se za planino oziroma skupni pašnik za izpolnjevanje merila iz druge alineje četrtega odstavka tega člena upoštevajo podatki o številu živali posameznih vrst in kategorij, ko so živali na paši, iz »Zapisnika o prigonu živali na pašo na planino ali skupni pašnik« iz uredbe, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike za leto oddaje zbirne vloge in glede na podatke iz CRG in CRD. V obdobju, ko so živali na paši na planini ali skupnem pašniku na drugem kmetijskem gospodarstvu, se za izračun obtežbe pri merilu iz druge alineje četrtega odstavka tega člena za te živali upošteva, da zmanjšujejo število živali na osnovnem kmetijskem gospodarstvu iz šestega odstavka tega člena. Za izračun obtežbe pri ostalih intervencijah neposrednih plačil pa se za te živali upošteva, da ne zmanjšujejo število živali na osnovnem kmetijskem gospodarstvu iz šestega odstavka tega člena.

(8) Obtežba iz druge alineje četrtega odstavka tega člena se izračuna na način, kot je določen v Prilogi 2 te uredbe. Pri tem se upošteva celotna kmetijska površina kmetijskega gospodarstva, ki izpolnjuje pogoje iz druge alineje prvega odstavka tega člena.

(9) Za izpolnjevanje merila iz tretje alineje četrtega odstavka tega člena se upošteva glavni posevek, ki ga je prijavil nosilec kmetijskega gospodarstva na geoprostorskem obrazcu v skladu z uredbo, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za leto vložitve zbirne vloge.

(10) Za izpolnjevanje merila iz četrte alineje četrtega odstavka tega člena se upošteva izkaz poslovnega izida iz letnega poročila oziroma revidiranega letnega poročila ali izdani računi in druge knjigovodske evidence za ugotavljanje skupnega letnega prihodka in letnega prihodka iz kmetijske dejavnosti v zadnjem obračunskem letu. Nosilec kmetijskega gospodarstva poleg dokazil iz prejšnjega stavka tega odstavka izpolni tudi obrazec Skupna vrednost prihodkov iz kmetijske dejavnosti in nekmetijske dejavnosti iz Priloge 3, ki je sestavni del te uredbe. Če je nosilec kmetijskega gospodarstva enotno podjetje, se prihodki iz kmetijske in nekmetijske dejavnosti na kmetijskem gospodarstvu določijo za enotno podjetje.

(11) Za namene merila iz četrte alineje četrtega odstavka tega člena so prihodki iz kmetijskih dejavnosti tisti, ki jih je nosilec na svojem kmetijskem gospodarstvu prejel iz kmetijske dejavnosti v smislu 2. točke drugega člena te uredbe, vključno s podporo Unije v okviru Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) ter vsako nacionalno pomočjo, dodeljeno za kmetijske dejavnosti. Prihodki kmetijskega gospodarstva iz predelave kmetijskih proizvodov iz Priloge I Pogodbe o delovanju Evropske unije (Prečiščena različica Pogodbe o delovanju Evropske unije , UL C št. 202 z dne 7. 6. 2016, str. 47) se štejejo kot prihodki iz kmetijskih dejavnosti pod pogojem, da predelani proizvodi ostanejo v lasti nosilca kmetijskega gospodarstva in da je rezultat predelave drug kmetijski proizvod iz Priloge I Pogodbe o delovanju Evropske unije (Prečiščena različica Pogodbe o delovanju Evropske unije , UL C št. 202 z dne 7. 6. 2016, str. 47). Vsi drugi prihodki se obravnavajo kot prihodki iz nekmetijskih dejavnosti.

(12) Za izpolnjevanje merila o lastništvu kmetijske mehanizacije iz pete alineje četrtega odstavka tega člena se upošteva, če je nosilec kmetijskega gospodarstva lastnik kolesnega traktorja vsaj 30 dni v obdobju od 1. januarja do 30. junija tekočega leta in je hkrati z veljavnim prometnim dovoljenjem vpisan v evidenco registriranih vozil, ki se vodi v skladu z zakonom, ki ureja motorna vozila.

(13) Agencija po uradni dolžnosti preveri izpolnjevanje merila iz prejšnjega odstavka na naslednji način

a) do 1. avgusta tekočega leta pošlje seznam nosilcev kmetijskih gospodarstev s povezovalnim znakom EMŠO oziroma v primeru nosilcev kmetijskih gospodarstev pravnih oseb in samostojnih podjetnikov s povezovalnim znakom matična številka na Ministrstvo za infrastrukturo (v nadaljnjem besedilu: MZI);

b) MZI agenciji do 15. septembra tekočega leta posreduje podatke iz evidence registriranih vozil o lastništvu vozil kolesnega traktorja ter obdobju registracije teh vozil.

(14) Za izpolnjevanje merila o plačilu storitve za kmetijska opravila iz pete alineje četrtega odstavka tega člena se upošteva račun izvajalca za opravljeno kmetijsko storitev. Prav tako je morala biti storitev za kmetijska opravila opravljena na vsaj 50 % kmetijskih površin kmetijskega gospodarstva in za ta namen mora nosilec kmetijskega gospodarstva voditi podatke o plačilu storitve za kmetijska opravila, na obrazcu Evidenca o opravljeni kmetijski storitvi, iz Priloge 4, ki je sestavni del te uredbe.

(15) Kot račun izvajalca za opravljeno storitev iz prejšnjega odstavka se upoštevajo računi, ki so izdani v obdobju od 1. januarja do vključno 15. oktobra tekočega leta v skladu z zakonom, ki ureja davek na dodano vrednost.

(16) Za izpolnjevanje merila iz šeste alineje četrtega odstavka tega člena se upošteva vključitev vsaj 50 % površin kmetijskega gospodarstva na glavnem posevku v naštete intervencije. Pri tem se upošteva stanje prijave zahtevkov na geoprostorskem obrazcu na dan 13. november, ki je zadnji dan za

spremembe in umike določenih zahtevkov.

(17) Odstotek iz prejšnjega odstavka je lahko dosežen s seštevkom več naštetih intervencij v šesti alineji četrtega odstavka tega člena, vendar ne na isti površini.

(18) Agencija preveri izpolnjevanje merila iz prve, druge, tretje in šeste alineje četrtega odstavka tega člena po uradni dolžnosti.

(19) Nosilec kmetijskega gospodarstva, ki dokazuje minimalno raven kmetijske dejavnosti iz četrte alineje četrtega odstavka tega člena ali z izvedeno kmetijsko storitvijo iz pete alineje četrtega odstavka tega člena pošlje dokazila za izpolnjevanje teh meril agenciji do 31. decembra tekočega leta.

7. člen

(znesek neposrednih plačil za preteklo leto za aktivnega kmeta)

(1) Znesek neposrednih plačil iz tretjega in četrtega odstavka prejšnjega člena je odobreni znesek neposrednih plačil do katerega je bil nosilec kmetijskega gospodarstva upravičen v skladu s to uredbo in Uredbo 2021/2115/EU oziroma, če je preteklo leto iz tretjega in četrtega odstavka tega člena leto 2022, do katerih je bil upravičen v skladu z uredbo, ki ureja sheme neposrednih plačil za obdobje 2014–2020 in Uredbo 1307/2013/EU , po upoštevanju upravnih sankcij.

(2) V primeru, da je bil med preteklim letom iz prejšnjega odstavka in tekočim letom izveden prenos celotnega kmetijskega gospodarstva v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo in uredbo, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike za leto vložitve zbirne vloge, se kot odobreni znesek neposrednih plačil za trenutnega nosilca kmetijskega gospodarstva upošteva podatek o odobrenem znesku neposrednih plačil po upoštevanju upravnih sankcij prejšnjega nosilca kmetijskega gospodarstva v preteklem letu.

(3) Če nosilec

kmetijskega gospodarstva ni predložil zahtevka za neposredna

plačila v preteklem letu ali je bil njegov zahtevek v preteklem

letu zavrnjen zaradi neizpolnjevanja pogoja aktivnega kmeta

ali je njegov znesek neposrednih plačil v preteklem letu znašal

nič eurov zaradi uporabe upravnih sankcij iz uredbe, ki ureja

izvedbo intervencij kmetijske politike za leto vložitve zbirne

vloge, se njegov skupni znesek neposrednih plačil iz tretjega in

četrtega odstavka prejšnjega člena določi tako, da se pomnoži

število upravno preverjenih površin, ki so v skladu z drugo alinejo prvega odstavka prejšnjega člena velikosti površine vsaj

0,1 ha, na geoprostorskem obrazcu na dan 15. november, ki je

kot zadnji določen za spremembe in umike določenih zahtevkov z nacionalnim povprečjem plačila neposredne podpore na

hektar za preteklo leto. Če nosilec kmetijskega gospodarstva na geoprostorskem obrazcu ne prijavi površin in prijavi le živali za vezano dohodkovno podporo iz te uredbe, se za njegov skupni znesek neposrednih plačil iz tretjega in četrtega odstavka prejšnjega člena upošteva odobreni skupni znesek neposrednih plačil za tekoče leto pred upoštevanjem upravnih sankcij.

(4) Nacionalno povprečno plačilo neposredne podpore na hektar iz prejšnjega odstavka tega člena se določi tako, da se nacionalna zgornja meja, določena v Prilogi IX Uredbe 2021/2115/EU za preteklo leto oziroma v Prilogi II Uredbe 1307/2013/EU , če je preteklo leto, leto 2022, deli s skupnim številom vseh upravičenih hektarjev za preteklo leto, ki so v skladu z drugo alinejo prvega odstavka prejšnjega člena velikosti površine vsaj 0,1 ha.

8. člen

(kontrolni sistem)

(1) Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljnjem besedilu agencija) v skladu s 60. členom Uredbe 2021/2116/EU in 36. členom Uredbe 2018/1046/EU vzpostavi kontrolni sistem, katerega namen je, da se podpora dodeli upravičencem, ki izpolnjujejo pogoje za podpore iz naslova neposrednih plačil iz te uredbe, da so kršitelji pravil sankcionirani in da se neupravičeno dodeljeni zneski izterjajo.

(2) Kontrolni sistem iz prejšnjega odstavka je sestavljen iz postopkov upravnih pregledov, postopkov pregledov na kraju samem in drugih preverjanj, s katerimi je mogoče ugotoviti vsa dejstva in okoliščine, ki so za odločitev v zadevah neposrednih plačil pomembna. Za preverjanje izpolnjevanja splošnih in specifičnih pogojev za odobritev podpore iz naslova neposrednih plačil ter dejstev in okoliščin, ki so pomembna za uvedbo upravnih sankcij, agencija uporablja integrirani sistem iz 65. in 66. člena Uredbe 2021/2116/EU . Agencija ugotovi dejansko stanje tudi z drugimi dokazi, v skladu z določbami te uredbe.

II. OSNOVNA DOHODKOVNA PODPORA ZA TRAJNOSTNOST

9. člen

(osnovna dohodkovna podpora za trajnostnost)

(1) Osnovna dohodkovna podpora za trajnostnost se

kot enotno plačilo odobri vsako leto za vsako ugotovljeno upravičeno površino iz 7. točke 2. člena te uredbe, ki jo je nosilec

kmetijskega gospodarstva prijavil v zbirni vlogi za leto vložitve zbirne vloge in je vpisan v RKG na dan, ki je določen kot zadnji datum za oddajo zbirne vloge v skladu z uredbo, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za leto vložitve zbirne vloge.

(2) Ugotovljena upravičena površina kmetijskega

gospodarstva iz prejšnjega odstavka znaša najmanj 1 ha, pri čemer najmanjša ugotovljena upravičena površina kmetijske parcele, kot je opredeljena v skladu z uredbo, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za leto vložitve zbirne vloge, znaša vsaj 0,1 ha.

(3) Načrtovani znesek na enoto znaša 184,20 eura na ha, najnižji znesek načrtovanega zneska na enoto 168,00 eura na ha in najvišji znesek načrtovanega zneska na enoto 200,00 eura na ha.

(4) Realizirani znesek na enoto se izračuna vsako leto tako, da se skupno število upravičenih hektarjev za dohodkovno podporo za trajnostnost pomnoži z načrtovanim zneskom na enoto iz prejšnjega odstavka tega člena. V primeru, da so okvirna dodeljena finančna sredstva iz prve alineje prvega odstavka 3. člena te uredbe presežena ali neporabljena, se upoštevajo določbe drugega odstavka 4. člena te uredbe.

10. člen

(postopno zniževanje plačil)

V skladu z drugim pododstavkom drugega odstavka 17. člena Uredbe 2021/2115/EU se nosilcu kmetijskega gospodarstva, ki mu je za leto vložitve zbirne vloge odobreno za osnovno dohodkovno podporo za trajnostnost po uporabi upravnih sankcij iz uredbe, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike za leto vložitve zbirne vloge več kot 60.000 eurov, ta znesek po tranšah zniža na naslednji način

- v tranši več kot 60.000 do vključno 160.000 eurov za 35 %.

- v tranši več kot 160.000 do vključno 260.000 eurov za 45 %.

- v tranši več kot 260.000 do vključno 360.000 eurov za 55 %.

- v tranši več kot 360.000 eurov za 65 %.

III. DOPOLNILNA PRERAZPOREDITVENA DOHODKOVNA PODPORA ZA TRAJNOSTNOST

11. člen

(pogoji)

(1) Dopolnilna prerazporeditvena dohodkovna podpora za trajnostnost se dodeli za ugotovljeno upravičeno

površino za prvih 8,2 ha površin nosilcem kmetijskega gospodarstva, ki so upravičeni do plačila v okviru osnovne dohodkovne podpore iz 9. člena te uredbe in katerih ugotovljena upravičena površina

znaša do vključno 50 ha.

(2) Pri tem se za doseganje 8,2 ha površin iz prejšnjega

odstavka upošteva ugotovljena upravičena površina nosilca

kmetijskega gospodarstva pri dohodkovni podpori za trajnostnost, ki ni podvržena upravnim sankcijam iz uredbe, ki ureja

izvedbo intervencij kmetijske politike za leto vložitve zbirne vloge. Ne glede na prejšnji stavek se za doseganje 8,2 ha površin

iz prejšnjega odstavka upošteva tudi ugotovljena upravičena

površina podvržena upravnim sankcijam, vendar le v primeru,

če meja 8,2 ha ni izpolnjena s površino brez upravnih sankcij.

(3) Načrtovani znesek na enoto znaša 27,38 eura na ha, najnižji znesek načrtovanega zneska na enoto 21,90 eura na ha in najvišji znesek načrtovanega zneska na enoto 35,59 eura na ha.

(4) Realizirani znesek na enoto se izračuna vsako leto tako, da se skupno število upravičenih hektarjev za dopolnilno prerazporeditveno dohodkovno podporo za trajnostnost, upoštevaje mejo iz prvega odstavka tega člena in prerazporeditev sredstev po uporabi petega odstavka 17. člena Uredbe 2021/2115/EU , pomnoži z načrtovanim zneskom na enoto iz prejšnjega odstavka tega člena. V primeru, da so okvirna dodeljena finančna sredstva iz druge alineje prvega odstavka 3. člena te uredbe presežena ali neporabljena se upoštevajo določbe drugega odstavka 4. člena te uredbe.

IV. DOPOLNILNA DOHODKOVNA PODPORA ZA MLADE KMETE

12. člen

(definicija mladega kmeta)

(1) Za mladega kmeta v skladu s šestim odstavkom 4. člena Uredbe 2021/2115/EU se šteje fizična ali pravna oseba, ki je vodja kmetijskega gospodarstva, ni starejši od 40 let ter ima potrebno znanje in spretnosti za opravljanje kmetijske dejavnosti, za kar se šteje najmanj tri leta delovnih izkušenj na kmetijskem gospodarstvu.

(2) Za vodjo kmetijskega gospodarstva iz prejšnje točke tega člena se šteje

a) v primeru nosilca kmetijskega gospodarstva, ki je pravna oseba, družbenik enoosebne družbe, ki je tudi poslovodja te enoosebne gospodarske družbe;

b) v primeru nosilca kmetijskega gospodarstva, ki je fizična oseba, je samostojni podjetnik (s.p.), ki je registriran skladno z Zakonom o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13, 55/15, 15/17, 22/19 – ZPosS, 158/20 – ZIntPK-C in 18/21), (v nadaljnjem besedilu: ZGD-1), ali fizična oseba, ki je nosilec kmetije v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo.

(3) Kot delovne izkušnje na kmetijskem gospodarstvu iz

prvega odstavka tega člena se šteje vsaj tri leta

1. vključenosti v obvezno ali prostovoljno pokojninsko in invalidsko ter zdravstveno zavarovanje kot kmet v skladu s 17. členom ali petim odstavkom 25. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 48/22 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljnjem besedilu: ZPIZ-2) ter 7. točko prvega odstavka v povezavi s prvo alinejo četrtega odstavka 15. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 91/07, 76/08, 62/10 – ZUPJS, 87/11, 40/12 – ZUJF, 21/13 – ZUTD-A, 91/13, 99/13 – ZUPJS-C, 99/13 – ZSVarPre-C, 111/13 – ZMEPIZ-1, 95/14 – ZUJF-C, 47/15 – ZZSDT, 61/17 – ZUPŠ, 64/17 – ZZDej-K, 36/19, 189/20 – ZFRO, 51/21, 159/21, 196/21 – ZDOsk, 15/22, 43/22, 100/22 – ZNUZSZS in 141/22 – ZNUNBZ; v nadaljnjem besedilu: ZZVZZ). To opredeljujejo šifre zavarovalnih podlag 051, 052 ali 007, vendar v primeru 007, skupaj z 064 ali 065, in tudi naštete šifre, 051, 052 in 007, v kombinaciji s šifro 072, ali

2. članstva na kmetijskem gospodarstvu, ki se ugotavlja na podlagi podatkov v RKG, ali

3. izkušenj iz opravljanja kmetijske dejavnosti, kar mladi kmet dokazuje z

- izjavo fizične osebe, ki je med pridobivanjem izkušenj mladega kmeta nosilec kmetijskega gospodarstva, na katerem je mladi kmet te izkušnje pridobil. To izjavo lahko poda le oseba, ki je bila najmanj tri leta vpisana v RKG kot nosilec kmetijskega gospodarstva. Obrazec Izjava o pridobljenih delovnih izkušnjah iz kmetijske dejavnosti na kmetijskem gospodarstvu je določen v Prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe;

- ne glede na prejšnjo alinejo v primeru smrti fizične osebe, ki je bila nosilec na kmetijskem gospodarstvu v času pridobivanja izkušenj mladega kmeta, lahko izjavo poda novi nosilec, ki to postane v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, če novi nosilec ni mladi kmet, ali oseba, ki je bila v času pridobivanja izkušenj solastnik zadevnega kmetijskega gospodarstva, če solastnik ni mladi kmet.

13. člen

(mladi kmetje)

(1) Dopolnilna dohodkovna podpora za mlade kmete je letno enotno plačilo na upravičen hektar, ki se odobri mladim kmetom, ki so upravičeni do dohodkovnega plačila za trajnostnost iz 9. člena te uredbe, v enakem številu upravičenih hektarjev kot za osnovno dohodkovno podporo za trajnostnost, in ki v letu prve oddaje zahtevka za dopolnilno dohodkovno podporo za mlade kmete niso starejši od 40 let ter v skladu s 30. členom Uredbe 2021/2115/EU prvič vzpostavljajo kmetijsko gospodarstvo kot njegovi nosilci v letu prve predložitve zahtevka za dopolnilno dohodkovno podporo za mlade kmete ali so ga vzpostavili v petih letih pred prvo predložitvijo zahtevka za dopolnilno dohodkovno podporo za mlade kmete iz tega člena.

(2) Kot prva vzpostavitev kmetijskega gospodarstva iz prejšnjega odstavka tega člena se šteje prvi vpis fizične osebe kot nosilca kmetijskega gospodarstva v RKG, ki je v skladu z drugim odstavkom prejšnjega člena te uredbe vodja kmetijskega gospodarstva, ali, v primeru pravne osebe, prvi vpis kot edini družbenik in hkrati poslovodja družbe v obliki pravne osebe z enim družbenikom v sodnem registru.

(3) Kot ustrezno dokazilo za pravne osebe iz prejšnjega odstavka se upošteva akt o ustanovitvi kot ga zahteva zakon, ki ureja gospodarske družbe.

(4) Če je kmetijsko gospodarstvo organizirano v obliki samostojnega podjetnika posameznika ali v obliki fizične osebe, se kot prva vzpostavitev kmetijskega gospodarstva iz drugega odstavka 30. člena Uredbe 2021/2115/EU šteje prvi vpis fizične osebe, ki je samostojni podjetnik posameznik, ali fizične osebe kot nosilca kmetijskega gospodarstva v RKG.

(5) Agencija preveri izpolnjevanje pogojev iz 1. in 2. točke tretjega odstavka prejšnjega člena na dan oddaje zahtevka za dopolnilno dohodkovno podporo za mlade kmete.

(6) Če nosilec kmetijskega gospodarstva po preveritvi iz prejšnjega odstavka ne izpolnjuje pogojev iz 1. ali 2. točke tretjega odstavka prejšnjega člena te uredbe, mora agenciji poslati izjavo iz prve alineje 3. točke tretjega odstavka prejšnjega člena. V primeru uporabe druge alineje 3. točke tretjega odstavka prejšnjega člena mora biti poleg izjave poslano tudi dokazilo o solastništvu.

(7) Plačilo za mlade kmete se odobri mlademu kmetu za največ pet let. To obdobje se zmanjša za število let, ki so pretekla med letom prve vzpostavitve iz prvega odstavka tega člena in prve predložitve zahtevka za dopolnilno dohodkovno podporo za mlade kmete.

(8) Ne glede na drugi odstavek tega člena nosilec kmetijskega gospodarstva ni upravičen do plačila za mlade kmete, če je eden od prejšnjih nosilcev kmetijskega gospodarstva ali sam nosilec, kadar gre za pravne osebe, že prejel plačilo za mlade kmete v skladu z uredbo o shemah neposrednih plačil ali dopolnilno dohodkovno podporo za mlade kmete v skladu s to uredbo.

(9) Prejšnji odstavek se ne upošteva v primeru, da je eden od prejšnjih nosilcev kmetijskega gospodarstva, ki je prejel podporo, umrl.

(10) Ne glede na drugi odstavek tega člena pravna oseba ni upravičena do plačila za mlade kmete, če je predhodno že vpisana v sodni register kot večinski družbenik v kateri drugi gospodarski družbi, ki se ukvarja s kmetijstvom.

(11) Upravičencem, ki do leta 2027 ne bodo zaključili največ petletnega obdobja upravičenosti do plačila za mlade kmete, se v skladu s tretjim odstavkom 30. člena Uredbe 2021/2115/EU s 1. januarjem 2028 zaključi upravičenost do dopolnilne dohodkovne podpore za mlade kmete.

(12) Največje število hektarjev na nosilca kmetijskega gospodarstva, za katero se izplača dohodkovna podpora za mlade kmete, znaša 90 ha.

(13) Načrtovani znesek na enoto znaša 78,91 eura na ha, najnižji znesek načrtovanega zneska na enoto 59,33 eura na ha in najvišji znesek načrtovanega zneska na enoto 98,64 eura na ha.

(14) Realizirani znesek na enoto se izračuna vsako leto, tako da se skupno število upravičenih hektarjev za dohodkovno plačilo za mlade kmete, upoštevaje mejo iz dvanajstega odstavka tega člena, pomnoži z načrtovanim zneskom na enoto iz prejšnjega odstavka tega člena. V primeru, da so okvirna dodeljena finančna sredstva iz tretje alineje prvega odstavka 3. člena te uredbe presežena ali neporabljena, se upoštevajo določbe drugega odstavka 4. člena te uredbe.

V. INTERVENCIJA SHEME ZA PODNEBJE IN OKOLJE (SOPO)

1. oddelek

SPLOŠNE DOLOČBE

14. člen

(namen intervencije)

Namen intervencije SOPO je vzpostaviti ravnotežje med potrebo po pridelavi hrane ter varovanjem podnebja in okolja ter spodbuditi nosilce kmetijskih gospodarstev, da bi s kmetijskimi zemljišči gospodarili na način, ki zmanjšuje vplive kmetovanja na okolje ter prispeva k blaženju in prilagajanju podnebnim spremembam.

15. člen

(upravičenci)

(1) Upravičenci do plačil za intervencijo SOPO so nosilci kmetijskih gospodarstev, ki se v skladu z 31. členom Uredbe 2021/2115/EU prostovoljno vključijo v izvajanje posamezne ali več shem intervencije SOPO ter izpolnjujejo obveznosti v času trajanja zahtev na upravičenem hektarju ali GVŽ na letni ravni in hkrati izpolnjujejo splošne pogoje do neposrednih plačil iz 6. člena te uredbe ter so v primeru shem iz 8. in 9. točke 23. člena te uredbe upravičeni do osnovne dohodkovne podpore za trajnostnost.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek se za upravičen hektar za intervencijo SOPO ne šteje površina, ki je pripisana planini ali skupnemu pašniku.

16. člen

(prijava upravičenih hektarjev in velikost površine)

(1) Za sheme iz 23. člena te uredbe se upošteva ugotovljena upravičena površina, ki jo je nosilec kmetijskega gospodarstva uveljavljal v zbirni vlogi za leto vložitve zbirne vloge in

je vpisana v RKG na dan, določen kot zadnji datum za oddajo

zbirne vloge v skladu z uredbo, ki ureja izvedbo intervencij

kmetijske politike za leto vložitve zbirne vloge.

(2) Najmanjša površina kmetijske parcele, določena z

uredbo, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike za leto

vložitve zbirne vloge za izvajanje posamezne sheme v okviru

intervencije SOPO, je 0,1 ha, na kmetijskem gospodarstvu pa

mora biti v posamezno shemo v okviru intervencije SOPO vključenih najmanj 0,3 ha ugotovljene upravičene površine, razen

za shemo iz 8. točke in kmetijsko prakso NPE_VAR iz 12. točke

23. člena te uredbe, kjer je lahko na kmetijsko gospodarstvo v

shemo ali kmetijsko prakso vključenih najmanj 0,1 ha ugotovljenih upravičenih površin ter za kmetijski praksi NPE_VZD in

NPE_NOVA iz 12. točke 23. člena te uredbe, kjer je lahko na

kmetijsko gospodarstvo v prakso vključenih najmanj 25 m 2 .

17. člen

(zavržba zahtevka)

(1) Če nosilec kmetijskega gospodarstva pri shemah intervencije SOPO iz te uredbe, ki jih je treba izvajati na kmetijski parceli s površino najmanj 0,1 ha, vloži zahtevek za manjšo kmetijsko parcelo, ki je določena z uredbo, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike za leto vložitve zbirne vloge, se zahtevek za to kmetijsko parcelo zavrže in se šteje, da ne gre za čezmerno prijavo, ter se ne uporabijo upravne sankcije iz uredbe, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike za leto vložitve zbirne vloge.

(2) Če nosilec kmetijskega gospodarstva pri shemah intervencije SOPO iz te uredbe, ki jih je treba izvajati na kmetijskem gospodarstvu s površino najmanj 0,3 ha, vloži zahtevek za manj površin, razen za shemo iz 8. točke 23. člena te uredbe v skladu z drugim odstavkom 16. člena te uredbe, se zahtevek za to površino zavrže in se šteje, da ne gre za čezmerno prijavo, ter se ne uporabijo upravne sankcije iz uredbe, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike za leto vložitve zbirne vloge.

18. člen

(evidence)

(1) Nosilec kmetijskega gospodarstva pri izvajanju intervencije SOPO vodi evidenco o delovnih opravilih, ki se izvajajo pri shemah iz 23. člena te uredbe. Evidenca o delovnih opravilih se lahko vodi na obrazcih evidenc o delovnih opravilih za opravila, ki so navedena v teh obrazcih, ali se delovna opravila, ki so navedena v teh obrazcih, posnamejo z geografsko označeno fotografijo v aplikaciji Fotosopotnik. V primeru izvedene preveritve s pregledom na kraju samem nosilec kmetijskega gospodarstva, ki je delovna opravila posnel z geografsko označenimi fotografijami, fotografije, na dan izvedenega pregleda, preko aplikacije Fotosopotnik pošlje na agencijo. Obrazci za evidence o delovnih opravilih so objavljeni na osrednjem spletnem mestu državne uprave in spletni strani skp.si.

(2) Evidence o delovnih opravilih iz prejšnjega odstavka vključujejo evidence o delovnih opravilih za

- njivske površine za sheme iz 5., 6.,7. in 12. točke

23. člena te uredbe. Ne glede na prejšnji stavek se evidenca

za kmetijsko prakso vzpostavitev novih krajinskih značilnosti iz

12. točke 23. člena te uredbe ne vodi;

- intenzivne sadovnjake, oljčnike in vinograde za shemo iz 11. točke 23. člena te uredbe;

- trajno travinje za shemi iz 1. in 2. točke 23. člena te uredbe.

(3) Nosilec kmetijskega gospodarstva vodi evidence iz prvega odstavka tega člena za površine za katere je oddal zahtevek za posamezno shemo SOPO.

(4) Na predpisanih obrazcih v tiskani obliki ali kot dokument v elektronski obliki excel ali drugem enakovrednem urejevalniku preglednic se vodijo

- evidence iz prvega odstavka tega člena, ki se vodijo na obrazcih o delovnih opravilih, in

- evidence iz tretjega in šestega odstavka 22. člena te uredbe.

(5) Ne glede na prejšnji odstavek se kot izpolnjevanje pogojev iz prvega odstavka tega člena šteje tudi vodenje evidenc v elektronski obliki, ki po vsebini in strukturi bistveno ne odstopa od elektronske oblike iz prejšnjega odstavka, kar pomeni, da je izpis dokumenta ali izvoz teh podatkov iz evidence primerljiv izpisu dokumenta ali izvozu podatkov iz evidenc iz prejšnjega odstavka.

(6) Evidence o delovnih opravilih oziroma geografsko označene fotografije iz prvega odstavka tega člena ter evidence iz tretjega in šestega odstavka 22. člena te uredbe se preverjajo s pregledom na kraju samem in po potrebi tudi z upravnimi pregledi, razen v primeru, če je za posamezno shemo določeno drugače.

19. člen

(kombinacije)

(1) Na isti površini se lahko izvaja več shem intervencije SOPO iz te uredbe.

(2) Kombinacije iz prejšnjega odstavka so določene v Prilogi 6, ki je sestavni del te uredbe.

(3) Ne glede na prejšnji odstavek se za shemi iz 5. in 6. točke 23. člena pri prekrivanju upošteva tehnična toleranca v velikosti 1 ar.

(4) Kombinacije intervencije SOPO z intervencijami kmetijsko-okoljsko-podnebnih plačil oziroma intervencijo ekološko kmetovanje iz uredbe, ki ureja plačila za okoljske in podnebne obveznosti ter naravne ali druge omejitve iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027, so določene v uredbi, ki ureja plačila za okoljske in podnebne obveznosti ter naravne ali druge omejitve iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027.

(5) Intervencija SOPO se lahko kombinira tudi z naslednjimi intervencijami iz uredbe, ki ureja plačila za okoljske in podnebne obveznosti, naravne ali druge omejitve in območja Natura 2000 iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027

1. intervencijo plačila za naravne in druge omejitve;

2. intervencijo biotično varstvo;

3. intervencijo lokalne pasme in sorte, pri čemer se operacija lokalne sorte lahko kombinira s shemo iz 5. in 6. točke 23. člena te uredbe na način, določen v uredbi, ki ureja plačila za okoljske in podnebne obveznosti ter naravne ali druge omejitve iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027.

4. intervencijo habitatni tipi in vrste na območjih Natura 2000, pri čemer se pri shemi iz 1. točke 23. člena te uredbe upošteva določba sedmega odstavka 24. člena te uredbe.

(6) Intervencija SOPO se lahko kombinira z intervencijo dobrobit živali iz uredbe, ki ureja dobrobit živali.

20. člen

(grafične evidence in območja)

(1) Za namene izvajanja upravnih pregledov intervencije SOPO iz te uredbe se v digitalni grafični obliki v skladu z uredbo, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike za leto vložitve zbirne vloge, uporabljajo

1. grafična evidenca območij za maksimalno trikratno, dvakratno rabo travinja oziroma območja Natura 2000, kjer se shema ne sme izvajati (v nadaljnjem besedilu: evidenca TRT_2x – evidenca območij za maksimalno dvakratno tradicionalno rabo travinja, evidenca TRT_3x – evidenca območij za maksimalno trikratno tradicionalno rabo travinja in TRT_Natura 2000 – evidenca območij Natura 2000, kjer se shema TRT ne izvaja);

2. evidenca območja pojavljanja poljskega škrjanca, ki vključuje območja Goričko, Pomurska ravan, Dravsko-Ptujsko-Središko polje, Ljubljanska kotlina, Krško-Brežiško polje in Ljubljansko barje (v nadaljnjem besedilu: evidenca Neposejana tla za poljskega škrjanca);

3. evidenca območja pojavljanja pribe, ki vključuje območja Dravsko-Ptujsko-Središko polje in Ljubljansko barje (v nadaljnjem besedilu: evidenca Varstvo gnezd pribe);

4. evidenca gnezd pribe, ki vključuje območja Dravsko-Ptujsko-Središko polje in Ljubljansko barje (v nadaljnjem besedilu: evidenca Priba gnezda);

5. evidenca najožjih vodovarstvenih območij – državni nivo – VVO_I_DR (v nadaljnjem besedilu: evidenca VVO_I_DR).

6. evidenca šotišč, v okviru DKOP 2 iz uredbe, ki ureja

pogojenost;

7. varovalni pasovi ob vodnih zemljiščih;

8. varovalni pasovi za osuševalne jarke širše od dveh metrov;

9. območja evidence krajinskih značilnosti – SOPO vzdrževanje mejic;

10. območje krajinskih značilnosti – SOPO vzpostavitev novih mejic.

(2) Grafično evidenco TRT – maksimalna dvakratna raba travinja, TRT – maksimalna trikratna raba travinja in Natura 2000 iz 1. točke prejšnjega odstavka pripravi ministrstvo v sodelovanju z Zavodom Republike Slovenije za varstvo narave, ki evidenco potrdi.

(3) Evidenca iz prejšnjega odstavka je v Prilogi 7, ki je sestavni del te uredbe.

(4) Evidenci iz 2. in 3. točke prvega odstavka tega člena pripravi izvajalec za popis poljskega škrjanca in pribe ter ju potrdi Zavod Republike Slovenije za varstvo narave.

(5) Evidenci iz prejšnjega odstavka sta v Prilogi 8, ki je sestavni del te uredbe.

(6) Evidenco iz 4. točke prvega odstavka tega člena pripravi izvajalec javnega naročila za popis gnezd pribe. V času nastajanja evidence sporoči ugotovitve o najdenih gnezdih pribe najpozneje v roku dveh delovnih dni agenciji, na način, da sporoči koordinate x,y gnezda.

(7) Agencija v roku dveh delovnih dni po prejemu koordinat gnezda iz prejšnjega odstavka o najdenem gnezdu obvesti Kmetijsko svetovalno službo iz območja, kjer se GERK z gnezdom nahaja. Kmetijska svetovalna služba v roku dveh delovnih dni o gnezdu obvesti nosilca kmetijskega gospodarstva, pri katerem se nahaja GERK z gnezdom, ter skupaj z ornitologom izvajalca javnega naročila iz prejšnjega odstavka opravi svetovanje nosilcu kmetijskega gospodarstva glede izvajanja rezultatske sheme varstvo gnezd pribe.

(8) Evidenco iz 5. točke prvega odstavka tega člena

ministrstvu predloži Direkcija Republike Slovenije za vode.

Varovalni pasovi ob vodnih zemljiščih iz 7. točke prvega odstavka tega člena se vzpostavijo tako, da se na podlagi prevzetih podatkov Direkcije Republike Slovenije za vode o vodnih

zemljiščih grafično prikaže pas pet metrov od meje brega za

vode II. reda in petnajst metrov od meje brega za vode I. reda,

opisan v pravilniku, ki določa podrobnejši način določanja meje

vodnega zemljišča celinskih voda. Varovalni pasovi za osuševalne jarke, širše od dveh metrov, iz 8. točke prvega odstavka

tega člena pa se vzpostavijo tako, da se na prevzetih podatkih

Direkcija Republike Slovenije za vode o osuševalnih jarkih,

širših od dveh metrov, prikaže pas tri metre od meje brega

osuševalnega pasu.

(9) Evidenco iz 9. točke prvega odstavka tega člena pripravi ministrstvo na način, da iz obstoječe evidence krajinskih

značilnosti upošteva le mejice in le območja, kjer se ne izvaja

operacija BK10 Ohranjanje mejice iz uredbe, ki ureja kmetijsko

okoljska in podnebna plačila.

(10) Območja izvajanja kmetijske prakse vzpostavitev

novih krajinskih značilnosti iz 10. točke prvega odstavka tega

člena pripravi ministrstvo na podlagi obstoječih območjih KRZ

v sodelovanju z Zavodom Republike Slovenije za varstvo narave, ki evidenco potrdi. Pri tem se za območje upoštevajo

posamična območja znotraj evidence KRZ, kjer je razmerje

med površinami neproduktivnimi z vidika kmetijstva ter intenzivno kmetijsko rabo slabše z vidika neproduktivnih površin.

Izračunan koeficient je razmerje med krajinskimi značilnostmi

in površinami z drugo olesenelo vegetacijo ter intenzivno kmetijsko rabo, pri čemer je druga olesenela vegetacija obtežena

z določenim faktorjem. Hkrati se ne glede na razmerje iz prejšnjega stavka v območje upoštevajo vsa območja iz Programa

upravljanja Natura 2000 (PUN), za katera je navedeno, da se

bodo tam izvajale neproizvodne naložbe na delih habitata vrst,

kjer je vzpostavitev mejic potrebna in strokovno utemeljena.

(11) Šteje se, da je celotni GERK del območja evidenc iz

1., 2., 3. in 6. točke prvega odstavka tega člena, kadar je v celoti na območju iz evidenc iz 1., 2., 3. in 6. točke prvega odstavka

tega člena. Če je GERK le delno na območju iz evidence iz 1.,

2., 3. in 6. točke prvega odstavka tega člena, se nadalje preveri,

ali je na območju s površino vsaj 10 ar. Če GERK izpolnjuje

ta pogoj, se celotni GERK šteje kot del območja evidenc. V

nasprotnem primeru se celotni GERK obravnava kot območje

zunaj evidence.

(12) Pri navajanju površin iz evidence VVO_I_DR ter območij iz 7. in 8. točke prvega odstavka tega člena se prikazuje

dejanska površina v sloju oziroma površina preseka, pri čemer

mora biti površina preseka med GERK in evidence VVO_I_DR

vsaj 1 ar.

(13) Za KRZ, ki je vpisan na podlagi evidence iz 9. točke prvega odstavka tega člena oziroma znotraj območja iz

10. točke prvega odstavka tega člena se upošteva površina

vrisanega KRZ.

(14) Vpogled v evidence oziroma območja iz prvega

odstavka tega člena je mogoč na osrednjem spletnem mestu

državne uprave.

(15) Evidence iz prvega odstavka tega člena agenciji posreduje ministrstvo.

21. člen

(pogojenost)

Če je na podlagi upravnega pregleda ali pregleda na kraju samem ugotovljeno, da na površini, za katero se uveljavlja plačilo za izvajanje posamezne sheme iz 23. člena te uredbe, niso izpolnjene zahteve pogojenosti, ki so podlaga za izvajanje določene sheme

iz te uredbe, nosilec kmetijskega gospodarstva ni upravičen

do plačila za zadevno shemo za celotno prijavljeno površino

GERK, razen v primerih sheme NIZI, kjer so upravne sankcije

določene s katalogom upravnih sankcij, ki je kot Priloga 10

sestavni del te uredbe.

22. člen

(minimalne zahteve za uporabo gnojil in fitofarmacevtskih sredstev)

(1) Nosilci kmetijskih gospodarstev, ki uveljavljajo podporo za intervencijo SOPO iz te uredbe za sheme, ki se z zahtevami vežejo na uporabo gnojil in fitofarmacevtskih sredstev, morajo upoštevati minimalne zahteve za uporabo gnojil in fitofarmacevtskih sredstev.

(2) Minimalne zahteve za uporabo gnojil iz prejšnjega odstavka se vodijo v evidencah uporabe organskih in mineralnih gnojil, ki jih mora nosilec kmetijskega gospodarstva voditi za površine, ki so vključene v posamezno shemo SOPO in iz katerih morajo biti razvidni najmanj količina in vrsta organskih in mineralnih gnojil, čas gnojenja ter podatki o površini, kjer se ta gnojila uporabljajo.

(3) V skladu s prvim odstavkom tega člena mora nosilec kmetijskega gospodarstva za sheme iz 2., 3., 4., 9. in 10. točke 23. člena te uredbe voditi evidence iz prejšnjega odstavka na obrazcu evidence uporabe organskih in mineralnih gnojil, ki je dostopen na spletnih straneh ministrstva in agencije. Ne glede na prejšnji stavek pri shemi iz 4. točke 23. člena te uredbe vodi evidenco uporabe mineralnih gnojil, le v

primeru, če izvaja kmetijsko prakso INHIBIT iz prve alineje

prvega odstavka 27. člena te uredbe oziroma pri shemi iz

9. točke 23. člena te uredbe vodi evidenco o uporabi organskih

in mineralnih gnojil le v primeru, če izvaja zahteve iz točke b)

petega odstavka 32. člena te uredbe..

(4) Minimalne zahteve za uporabo fitofarmacevtskih sredstev so vključene v sklop pravil o pogojenosti in se nanašajo na pravilno uporabo fitofarmacevtskih sredstev iz uredbe, ki ureja pogojenost.

(5) Za

sheme SOPO iz 1., 2. in 5. točke 23. člena te uredbe, za zahteve iz točke b) petega odstavka 32. člena te uredbe ter za

kmetijski praksi NPE_PRAHA in NPE_VAR iz drugega odstavka 34.a člena te uredbe, ki so z zahtevami vezane na prepoved uporabe fitofarmacevtskih sredstev na površini, ki je vključena v izvajanje zahtev posamezne sheme nosilec kmetijskega gospodarstva poda izjavo, da ne uporablja fitofarmacevtskih sredstev na taki površini oziroma v primeru sheme iz 6. točke 23. člena te uredbe, poda izjavo, da ne uporablja herbicidov oziroma v primeru iz 7. točke 23. člena poda izjavo, da le enkrat uporablja herbicide na taki površini oziroma da je količino herbicida za enkratno rabo nanesel v deljenih odmerkih s t.i. split aplikacijo. Izjavo za posamezno površino poda na geoprostorskem obrazcu, ki je določen v uredbi, ki ureja izvajanje kmetijskih intervencij za leto oddaje zbirne vloge.

(6) Ne glede na prejšnji odstavek mora nosilec kmetijskega gospodarstva za shemo iz 6. in 7. točke 23. člena te uredbe voditi evidence o uporabi fitofarmacevtskih sredstev na obrazcu evidence uporabe fitofarmacevtskih sredstev pri intervenciji SOPO, ki je dostopen na spletnih straneh ministrstva in agencije za površine, ki so vključene v shemo.

(7) (črtan) .

(8) (črtan) .

2. oddelek

SHEME SOPO

23. člen

(intervencija SOPO)

V skladu s tretjim odstavkom 31. člena Uredbe EU 2021/2115 se v okviru intervencije SOPO izvajajo naslednje sheme

1. INP 8.01 Ekstenzivno travinje – EKST;

2. INP 8.02 Tradicionalna raba travinja – TRT;

3. INP 8.03 Gnojenje z organskimi gnojili z majhnimi izpusti v zrak – NIZI;

4. INP 8.04 Dodatki za zmanjšanje emisij amonijaka in TGP – INHIBIT in KRMDOD;

5. INP 8.05 Naknadni posevki in podsevki – NPP;

6. INP 8.06 Ozelenitev ornih površin prek zime – ZEL;

7. INP 8.07 Konzervirajoča obdelava tal – KONZ;

8. INP 8.08 Zaplate neposejanih tal za poljskega škrjanca – POŠK;

9. INP 8.09 Varstvo gnezd pribe – VGP;

10. INP 8.10 Uporaba le organskih gnojil za zagotavljanje dušika v trajnih nasadih – OGNTN;

11. INP 8.11 Ohranjanje biotske raznovrstnosti v trajnih nasadih – BIORAZTN;

12. INP 8.12 Neproizvodne površine in elementi – NPE.

24. člen

(shema INP 8.01 Ekstenzivno travinje – EKST)

(1) Za shemo INP 8.01 Ekstenzivno travinje – EKST (v nadaljnjem besedilu: shema EKST) okvirna finančna sredstva za leto 2023 znašajo 3.195.728,25 eura; za leto 2024 3.132.731,25 eura in za leta 2025–2027 3.068.729,95 eura.

(2) Shema EKST se izvaja na GERK z vrstami rabe 1300 – trajni travnik, GERK z rabo 1320 – travinje z razpršenimi neupravičenimi značilnostmi in GERK z rabo 1222 – ekstenzivni sadovnjak, če izpolnjuje pogoj iz točke b) tretjega odstavka 22. člena Pravilnika o registru kmetijskih gospodarstev (Uradni list RS, št. 7/23).

(3) Zahteve za izvajanje sheme so naslednje

- obvezno je spravilo travinja, če se izvaja košnja;

- mulčenje ni dovoljeno;

- ne glede na prejšnjo alinejo se po končanem obdobju

paše po potrebi opravi čistilna košnja, lahko tudi z mulčenjem,

vendar šele po 15. septembru tekočega leta;

- uporaba mineralnih gnojil in fitofarmacevtskih sredstev ni dovoljena;

- ni dovoljen prevzem živinskih organskih gnojil iz drugega kmetijskega gospodarstva in uporaba drugih organskih gnojil, ki nimajo izvora iz zadevnega kmetijskega gospodarstva;

- izvajati se mora na vseh rabah GERK iz prejšnjega odstavka, ki so na kmetijskem gospodarstvu in presegajo velikost površine vsaj 0,1 ha;

- izvaja se na območju celotne Republike Slovenije;

- povprečna letna obtežba z živino mora biti od 0,2 do 0,9 GVŽ na hektar kmetijskih zemljišč v uporabi na posameznem kmetijskem gospodarstvu v letu izvajanja sheme.

(4) Nosilec kmetijskega gospodarstva mora zagotoviti rabo GERK iz drugega odstavka tega člena do dne, ki je kot zadnji določen za spremembe in umike zahtevkov v skladu z uredbo, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike za leto vložitve zbirne vloge.

(5) Pri izračunu obtežbe iz osme alineje tretjega odstavka tega člena se upošteva šesti, sedmi in osmi odstavek 6. člena te uredbe.

(6) Izračun obtežbe iz prejšnjega odstavka je določen s Prilogo 2 te uredbe.

(7) Ne glede na sedmo alinejo tretjega odstavka tega člena se shema EKST ne sme izvajati na območjih iz evidence habitatnih tipov in vrst na območjih Natura 2000, ki je določena z uredbo, ki ureja plačila za okoljske in podnebne obveznosti ter naravne ali druge omejitve iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027. Za GERK se upošteva, da je v celoti na območju evidence iz prejšnjega stavka, če je na območju v celoti ali s

površino vsaj 10 ar. V nasprotnem primeru se celotni GERK

obravnava kot območje zunaj evidence in se na njem izvaja

shema EKST.

(8) Ne glede na šesto alinejo tretjega odstavka tega člena lahko v primeru iz prejšnjega odstavka tega člena nosilec kmetijskega gospodarstva v shemo EKST vključi le travinje, ki je izven območja habitatnih tipov in vrst na območjih Natura 2000.

(9) Načrtovani znesek na enoto znaša 45,65 eura na ha, najnižji znesek načrtovanega zneska na enoto 36,52 eura na ha in najvišji znesek načrtovanega zneska na enoto 45,65 eura na ha.

(10) Realizirani znesek na enoto se izračuna vsako leto, tako da se skupno število upravičenih hektarjev za shemo EKST pomnoži z načrtovanim zneskom na enoto iz prejšnjega odstavka tega člena. V primeru, da so s tem okvirna finančna sredstva iz prvega odstavka tega člena presežena ali neporabljena, se upoštevajo določbe drugega odstavka 4. člena te uredbe.

25. člen

(shema INP 8.02 Tradicionalna raba travinja – TRT)

(1) Za shemo INP 8.02 Tradicionalna raba travinja – TRT (v nadaljnjem besedilu: shema TRT) okvirna finančna sredstva za posamezno leto znašajo 2.106.723,13 eura.

(2) Shema TRT se izvaja na GERK z vrstami rabe 1300 – trajni travnik, GERK z rabo 1320 – travinje z razpršenimi neupravičenimi značilnostmi in GERK z rabo 1222 – ekstenzivni sadovnjak, če izpolnjuje pogoj iz točke b) tretjega odstavka 22. člena Pravilnika o registru kmetijskih gospodarstev (Uradni list RS, št. 7/23).

(3) Zahteve za izvajanje sheme so naslednje

- na površini travinja, ki leži na območju evidence TRT – 2x iz 1. točke prvega odstavka 20. člena te uredbe, lahko nosilec kmetijskega gospodarstva izvaja dvakratno ali nižje število rab travinja. Na površini travinja, ki leži na območju TRT – 3x iz 1. točke prvega odstavka 20. člena te uredbe, lahko nosilec kmetijskega gospodarstva izvaja trikratno ali nižje število rab travinja;

- na površini travinja, ki leži na območju TRT – Natura 2000 območje iz 1. točke prvega odstavka 20. člena te uredbe, se shema ne izvaja;

- celoletna paša ni dovoljena, se pa v obdobju od 15. avgusta do 15. novembra tekočega leta lahko izvaja jesenska

paša živali, pri čemer je treba zagotoviti, da ne prihaja do

pregaženosti oziroma prepašenosti. Jesenska paša se šteje

kot ena raba travinja;

- obvezno je spravilo travinja v primeru košnje;

- uporaba mineralnega dušika in fitofarmacevtskih sredstev ni dovoljena;

- na travinju, ki je vključeno v shemo, je dovoljena uporaba največ 40 kg dušika na hektar iz organskih gnojil na leto;

- povprečna letna obtežba z živino mora znašati več kot 0,9 GVŽ na hektar kmetijskih zemljišč v uporabi na posameznem kmetijskem gospodarstvu v letu izvajanja sheme;

- mulčenje ni dovoljeno;

- ne glede na prejšnjo alinejo se po končanem obdobju

paše po potrebi opravi čistilna košnja, lahko tudi z mulčenjem,

vendar šele po 15. septembru tekočega leta;

- izvaja se lahko na delu površin travinja;

- nosilec kmetijskega gospodarstva lahko v shemo vstopi z največ 20 % površine GERK iz drugega odstavka tega člena na kmetijskem gospodarstvu, pri čemer se upoštevajo le kmetijske parcele velikosti vsaj 0,1 ha v skladu z drugim odstavkom 16. člena te uredbe.

(4) Nosilec kmetijskega gospodarstva mora zagotoviti rabo GERK iz drugega odstavka tega člena do dne, ki je kot zadnji določen za spremembe in umike zahtevkov v skladu z uredbo, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike za leto vložitve zbirne vloge.

(5) Za izvajanje prve alineje tretjega odstavka tega člena

se za GERK, ki je na obeh območjih in hkrati z vsaj 10 ar na

območju TRT – maksimalna dvakratna raba, šteje, da je v celoti

na območju TRT – maksimalna dvakratna raba travinja.

(6) Za izvajanje druge alineje tretjega odstavka tega

člena se za GERK, ki je na območjih iz prve alineje tretjega odstavka tega člena in hkrati z vsaj 10 ar na območju TRT – Natura 2000, šteje, da je v celoti na območju TRT – Natura 2000.

(7) Za izvajanje tretje alineje tretjega odstavka tega člena se za jesensko pašo šteje paša opravljena po 15. avgustu tekočega leta.

(8) Pri izračunu obtežbe iz sedme alineje tretjega odstavka tega člena se upošteva šesti, sedmi in osmi odstavek 6. člena te uredbe.

(9) Izračun obtežbe iz prejšnjega odstavka je določen s Prilogo 2 te uredbe.

(10) V primeru, da nosilec kmetijskega gospodarstva v zahtevku prijavi več kot 20 % površine GERK iz drugega odstavka tega člena na kmetijskem gospodarstvu, se mu v plačilo šteje le 20 % površine GERK. Pri tem agencija najprej upošteva površine GERK, ki niso deležne upravnih sankcij, kot so določene v skladu z uredbo, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike za leto vložitve zbirne vloge in kot so določene v skladu s katalogom upravnih sankcij iz Priloge 10 te uredbe.

(11) Načrtovani znesek na enoto znaša 129,03 eura na ha, najnižji znesek načrtovanega zneska na enoto 103,22 eura na ha in najvišji znesek načrtovanega zneska na enoto 161,29 eura na ha.

(12) Realizirani znesek na enoto se izračuna vsako leto, tako da se skupno število upravičenih hektarjev za shemo TRT pomnoži z načrtovanim zneskom na enoto iz prejšnjega odstavka tega člena. V primeru, da so s tem okvirna finančna sredstva iz prvega odstavka tega člena presežena ali neporabljena, se upoštevajo določbe drugega odstavka 4. člena te uredbe.

26. člen

(shema INP 8.03 Gnojenje z organskimi gnojili z majhnimi izpusti v zrak – NIZI)

(1) Za shemo INP 8.03 Gnojenje z organskimi gnojili z majhnimi izpusti v zrak (v nadaljnjem besedilu: shema NIZI) okvirna finančna sredstva za leto 2023 znašajo 5.979.340,00 eura, od leta 2024 dalje pa 4.484.270,00 eura.

(2) Shema NIZI se izvaja na GERK z vrstami rabe 1100 – njive, 1131 – začasni travnik, 1161 – hmeljišče v premeni, 1160 – hmeljišče, 1300 – trajno travinje in GERK z rabo 1222 – ekstenzivni sadovnjak, če izpolnjuje pogoj iz točke b) tretjega odstavka 22. člena Pravilnika o registru kmetijskih gospodarstev (Uradni list RS, št. 7/23).

(3) Shema se deli na tri kmetijske prakse glede na izvajanje sheme na rabah GERK iz prejšnjega odstavka

- NIZI_orna zemljišča: »Gnojenje z organskimi gnojili z majhnimi izpusti v zrak na ornih zemljiščih«;

- NIZI_trajno travinje: »Gnojenje z organskimi gnojili z majhnimi izpusti v zrak na trajnem travinju« in

- NIZI_hmeljišče: »Gnojenje z organskimi gnojili z majhnimi izpusti v zrak na hmeljišču«.

(4) Kmetijski praksi NIZI_orna zemljišča in NIZI_trajno travinje pomenita nanos tekočih organskih gnojil z napravo za direkten vnos v tla ali napravo za nanos neposredno na površino tal. Pri tem mora nosilec kmetijskega gospodarstva na kmetijski parceli, za katero odda zahtevek, za shemo NIZI, v letu

zahtevka tekoča organska gnojila vsaj enkrat uporabiti po

sistemu NIZI oziroma jih vedno uporabiti po sistemu NIZI.

(5) Nanos na površino tal iz prejšnjega odstavka pomeni raztros tekočih organskih gnojil skozi cevi ali sani, ki se vlečejo po tleh ali z vnosom gnojil neposredno v tla. Uporaba opreme z razpršilno ploščo ni dovoljena.

(6) Kmetijska praksa NIZI_hmeljišče pomeni nanos tekočih organskih gnojil z napravo za direkten vnos v tla ali z napravo za nanos neposredno na površino tal v hmeljišču. Uporaba opreme z razpršilno ploščo ni dovoljena. Kmetijska praksa NIZI_hmeljišče pomeni tudi zadelavo gnoja v tla najpozneje 24 ur po nanosu v hmeljišče. Zadelava v tla poteka s kultiviranjem oziroma zaoravanjem ali obsipavanjem hmelja. Pri tem mora nosilec kmetijskega gospodarstva na kmetijski parceli, za katero odda zahtevek za shemo NIZI, v letu

zahtevka tekoča organska gnojila vsaj enkrat uporabiti po sistemu NIZI oziroma jih vedno uporabiti po sistemu NIZI oziroma,

v primeru uporabe gnoja, gnoj vedno zadelati v tla najpozneje

24 ur po nanosu.

(7) Nosilci kmetijskih gospodarstev, katerih površine

GERK z dejansko rabo 1300, oziroma v primerih iz tretje alineje

tega odstavka tudi površine GERK z dejansko rabo 1222, so

- v celoti ali z vsaj 10 ar na območjih traviščnih habitatov metuljev,

steljnikov, mokrotnih travnikov, mokrišč in barij, suhih kraških

travnikov in pašnikov, območjih pojavljanja ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov ali območjih habitatnih tipov in vrst na območjih

Natura 2000 iz uredbe, ki ureja plačila za okoljske in podnebne

obveznosti ter naravne ali druge omejitve iz strateškega načrta

skupne kmetijske politike 2023–2027, teh površin trajnega

travinja ne smejo vključiti v shemo NIZI;

- v celoti ali z vsaj 10 ar na območjih posebnih traviščnih habitatov

iz uredbe, ki ureja plačila za okoljske in podnebne obveznosti

ter naravne ali druge omejitve iz strateškega načrta skupne

kmetijske politike 2023–2027, lahko na teh površinah trajnega

travinja izvajajo shemo NIZI_travinje le za 40 kg dušika na ha

iz organskih gnojil na leto;

- vključene na zahtevku za shemo TRT v tekočem letu, lahko na teh površinah trajnega travinja izvajajo shemo NIZI_travinje

le za 40 kg dušika na ha iz organskih gnojil na leto.

(8) Shema NIZI se ne izvaja na območju VVO_I_DR in

območju iz 7. in 8. točke prvega odstavka 20. člena te uredbe.

(9) Plačilo iz sedemnajstega odstavka tega člena se lahko uveljavlja za najmanj 15 m3 porabljenih organskih gnojil na ha, pri čemer se lahko z organskimi gnojili gnoji v več odmerkih na način NIZI. V primeru, da je porabljenih manj kot 15 m3 organskih gnojil na hektar, se upoštevajo upravne sankcije v skladu s katalogom upravnih sankcij iz Priloge 10 te uredbe.

(10) Ne glede na prejšnji odstavek se v primerih iz druge

in tretje alineje sedmega odstavka tega člena podpora iz sedemnajstega odstavka tega člena lahko uveljavlja za najmanj

5 m3 in največ 10 m3 porabljenih organskih gnojil na ha, pri

čemer se lahko z organskimi gnojili gnoji v več odmerkih na

način NIZI.

(11) Letni vnos dušika iz organskih gnojil na hektar posamezne enote rabe kmetijskih zemljišč oziroma letni vnos dušika iz živinskih gnojil na hektar kmetijskih zemljišč v uporabi na ravni kmetijskega gospodarstva ne sme presegati vrednosti, določenih v skladu z uredbo, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov.

(12) Količina živinskih oziroma organskih gnojil iz prejšnjega odstavka se lahko proizvede na kmetijskem gospodarstvu, lahko pa jo kmetijsko gospodarstvo tudi prejme od drugega kmetijskega gospodarstva oziroma kupi. Ta podatek agencija pridobi iz obrazca za oddajo in

prejem živinskih gnojil, digestata ali komposta iz uredbe, ki

ureja pogojenost. Če se organska gnojila proizvedejo na kmetijskem gospodarstvu, mora nosilec kmetijskega gospodarstva ob oddaji zahtevka za NIZI na obrazcu »Opredelitev načina reje za potrebe izvajanja zahtev z obveznostjo gnojenja z organskimi gnojili z majhnimi izpusti v zrak« iz uredbe, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike za leto vložitve zbirne vloge, na podlagi lastne ocene opredeliti pretežen način reje rejnih živali na kmetijskem gospodarstvu. Opredelitev pretežnega načina reje rejnih živali na kmetijskem gospodarstvu in podlaga za izračun proizvedene količine gnojil sta določena v Prilogi 9, ki je sestavni del te uredbe.

(13) Ne glede na prejšnji odstavek tega člena se prevzem gnojnice od drugega kmetijskega gospodarstva ne upošteva za izračun podpore. Če nosilec za nanos tekočih organskih gnojil uporablja tekoči ostanek proizvodnje bioplina,digestat ali bioplinsko

gnojevko, kot sta opredeljena v uredbi, ki določa varstvo voda

pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov, in sta proizvedena na njegovi kmetiji z lastno bioplinarno, mora agenciji do

30. novembra tekočega leta poslati izpolnjen obrazec »Uporaba digestata ali bioplinske gnojevke, proizvedene na kmetiji z

lastno bioplinarno za shemo NIZI«, ki je kot Priloga 9a sestavni

del te uredbe.

(14) Na kmetijskem gospodarstvu mora biti ustrezna

mehanizacija ali shranjeni račun izvajalca za opravljeno strojno

storitev za tekoče leto ali shranjena izjava izvajalca za tekoče

leto, kadar se strojna storitev opravlja kot sosedska pomoč v

skladu z zakonom, ki ureja preprečevanje dela in zaposlovanja

na črno (v nadaljnjem besedilu: izjava izvajalca).

(15) Plačilo za izvajanje kmetijske prakse NIZI_orna zemljišča se lahko uveljavlja za kmetijske rastline iz šifranta vrst oziroma skupin kmetijskih rastlin ter pomoči, ki je v skladu z uredbo, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike za leto vložitve zbirne vloge, objavljen na spletni strani ministrstva in agencije. Kmetijska rastlina, za katero se lahko uveljavlja plačilo za izvajanje kmetijske prakse NIZI_trajno travinje, je trajno travinje oziroma v primeru ekstenzivnega sadovnjaka iz drugega odstavka tega člena sadna vrsta. Kmetijska rastlina, za katero se lahko uveljavlja plačilo za izvajanje kmetijske prakse NIZI_hmeljišče, je hmelj.

(16) Načrtovani znesek na enoto za leto 2023 znaša 127,22 eura na ha, od leta 2024 dalje pa 95,41eura na ha, najnižji znesek načrtovanega zneska na enoto za leto 2023 101,78 eura na ha, od leta 2024 dalje 76,33 eura na ha in najvišji znesek načrtovanega zneska na enoto za vsa leta 159,02 eura na ha.

(17) Realizirani znesek na enoto se izračuna vsako leto, tako da se skupno število upravičenih hektarjev za shemo NIZI pomnoži z načrtovanim zneskom na enoto iz prejšnjega odstavka tega člena. V primeru, da so s tem okvirna finančna sredstva iz prvega odstavka tega člena presežena ali neporabljena se upoštevajo določbe drugega odstavka 4. člena te uredbe.

27. člen

(shema INP 8.04 Dodatki za zmanjšanje emisij amonijaka in TGP – INHIBIT in KRMDOD)

(1) V okviru sheme se izvajata dve kmetijski praksi

- uporaba mineralnih gnojil, ki vsebujejo inhibitorje nitrifikacije, inhibitorje denitrifikacije ali inhibitorje ureaze za zmanjšanje izpustov amonijaka in didušikovega oksida – kmetijska praksa INHIBIT;

- uporaba krmnih dodatkov za zmanjšanje izpustov metana – kmetijska praksa KRMDOD.

(2) Shema INP 8.04 Dodatki za zmanjšanje emisij amonijaka in TGP – INHIBIT in KRMDOD (v nadaljnjem besedilu: shema INHIBIT in KRMDOD) se izvaja od vključno leta 2024 in zanjo okvirna finančna sredstva za posamezno leto znašajo 1.494.600,00 eura, od tega za kmetijsko prakso INHIBIT 870.000,00 eura, za kmetijsko prakso KRMDOD pa 624.600,00 eura.

(3) Pri kmetijski praksi INHIBIT se lahko uporabi mešanica sredstev za gnojenje, sestavljena iz dušikovega mineralnega gnojila in inhibitorja nitrifikacije, denitrifikacije ali ureaze

(v nadaljnjem besedilu: mešanica sredstev za gnojenje), ali

samostojni inhibitor nitrifikacije, denitrifikacije ali ureaze. Pri

tem mora mešanica sredstev za gnojenje ali samostojni inhibitor pripadati ustrezni funkcijski kategoriji sredstev za gnojenje EU in biti označen z oznako CE v skladu z Uredbo (EU)

2019/1009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. junija

2019 o določitvi pravil o omogočanju dostopnosti sredstev za

gnojenje EU na trgu, spremembi uredb (ES) št. 1069/2009 in

(ES) št. 1107/2009 ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 2003/2003 (UL L št. 170 z dne 25. 6. 2019, str. 1), zadnjič spremenjeno

z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2024/2790 z dne 23. julija

2024 o spremembi Priloge II k Uredbi (EU) 2019/1009 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s polimeri kategorije sestavnih materialov 1 (UL L št. 2024/2790 z dne 31. 10. 2024), kar

mora biti razvidno iz oznake na etiketi mešanice sredstev za

gnojenje ali samostojnega inhibitorja. Etikete morajo biti označene z oznako CE. Na etiketi mešanice sredstev za gnojenje

morajo biti opisno navedeni obe funkcijski kategoriji mešanice,

mineralno gnojilo in inhibitor. Na etiketi samostojnega inhibitorja

mora biti opisno navedena funkcijska kategorija inhibitorja.

(4) Kmetijska praksa INHIBIT se izvaja na GERK z vrstami rabe 1100 – njive in 1161 – hmeljišče v premeni, na kmetijski rastlini, ki je prijavljena kot glavni posevek v skladu z uredbo, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike za leto vložitve zbirne vloge. Shema se lahko izvaja tudi na GERK z vrsto rabe 1160 hmeljišče, 1300 – trajno travinje in GERK z rabo 1222 – ekstenzivni sadovnjak, če izpolnjuje pogoj iz točke b) tretjega odstavka 22. člena Pravilnika o registru kmetijskih gospodarstev (Uradni list RS, št. 7/23).

(5) Do plačila je upravičen nosilec kmetijskega gospodarstva, ki uporablja mineralna gnojila z inhibitorjem ali ki uporablja samostojne inhibitorje pred nanosom mineralnih gnojil in

pri tem izpolnjuje naslednje pogoje

- na površini iz zahtevka zagotovi porabo najmanj

50 % dušika, ki je pod delovanjem inhibitorja glede na skupno

količino porabljenega dušika iz mineralnih gnojil. Pri tem se

podpora iz petnajstega odstavka tega člena lahko uveljavlja za

porabo najmanj 30 kg dušika, ki je pod delovanjem inhibitorja

na hektar. Za izračun razmerja dušika iz te alineje se za GERK

z dejansko rabo 1160, 1222 in 1300 upoštevajo nanosi vseh

mineralnih gnojil, ki so bili na zadevni površini opravljeni v letu

oddaje zahtevka za kmetijsko prakso INHIBIT oziroma v primeru GERK z dejansko rabo 1100 in 1161 nanosi vseh mineralnih

gnojil, opravljeni v letu oddaje zahtevka za kmetijsko prakso

INHIBIT za kmetijsko rastlino, ki je v tem letu glavni posevek, v

skladu z uredbo, ki ureja izvajanje intervencij skupne kmetijske

politike;

- če uporablja samostojni inhibitor, poleg zahtev iz prejšnje alineje nosilec kmetijskega gospodarstva samostojni inhibitor uporabi v priporočenih vrednostih v skladu z navodili

proizvajalca. Pri tem se za mineralna gnojila, nanesena v

obdobju 75 dni po nanosu samostojnega inhibitorja 5.A. – inhibitor nitrifikacije ali 5.B. – inhibitor denitrifikacije oziroma za

mineralna gnojila, nanesena v obdobju sedmih dni po nanosu

samostojnega inhibitorja 5.C. – inhibitor ureaze, upošteva,

da je dušik pod delovanjem inhibitorja, razen če je v navodilih proizvajalca določeno krajše ali daljše obdobje delovanja

samostojnega inhibitorja, v tem primeru se upošteva obdobje

delovanja, določeno v navodilih proizvajalca;

- vodi evidenco o uporabi mineralnih gnojil iz 22. člena te uredbe za površine iz zahtevka tako, da sta na površini iz zahtevka razvidni skupna količina porabljenega dušika z mineralnimi gnojili brez inhibitorja in skupna količina porabljenega dušika z mineralnimi gnojili z inhibitorjem.

(6) Nosilec kmetijskega gospodarstva račune in dokazila o nakupu mešanice sredstev zagnojenje ali samostojnih inhibitorjev iz tretjega odstavka tega člena hrani na kmetijskem gospodarstvu za primer pregleda na kraju samem. Iz računov mora biti razvidna skupna količina mešanice sredstev za gnojenje ali samostojnih inhibitorjev.

(7) Če je porabljenega manj dušika iz mineralnih gnojil z inhibitorjem, kot je določeno v prvi alineji petega odstavka tega člena, se upoštevajo upravne sankcije v skladu s katalogom upravnih sankcij iz Priloge 10 te uredbe.

(8) Kmetijska praksa KMRDOD se lahko izvaja s krmnimi dodatki, ki jim je bilo izdano dovoljenje v skladu z Uredbo EU št. 183/2005 ter so uvrščeni v kategorijo dodatkov »zootehnični dodatki«, funkcionalna skupina »snovi, ki ugodno vplivajo na okolje« in je hkrati iz dovoljenja razvidno, da obstaja možnost za zmanjšanje nastajanja metana v prebavilih ter je dovoljenje izdano za krave molznice in krave za razmnoževanje. Kot krave molznice in krave za razmnoževanje se za kmetijsko prakso upošteva vse govedo ženskega spola, ki ima v CRG zavedeno vsaj eno telitev. Do plačila je upravičen nosilec kmetijskega gospodarstva, ki proizvaja za lastne potrebe kmetijskega gospodarstva ali uporablja za krmljenje krmne mešanice, ki vsebujejo omenjen krmni dodatek.

(9) V kmetijsko prakso KRMDOD mora nosilec kmetijskega gospodarstva vključiti vse govedo ženskega spola iz

prejšnjega odstavka in ga v zadevnem letu od oddaje zahtevka

krmiti s krmnim dodatkom iz osmega odstavka tega člena v

priporočenih vrednostih v skladu z navodili proizvajalca.

(10) Število upravičenega goveda ženskega spola iz osmega odstavka tega člena se določi tako, da se upoštevajo podatki o številu goveda ženskega spola, ki jih agencija prevzame iz CRG po stanju na dan 1. februar tekočega leta in na štiri reprezentativno izbrane datume. Pri tem se upošteva le govedo ženskega spola, ki ima do ali vključno na izbrani datum v CRG že zavedeno vsaj eno telitev. Če je na reprezentativno izbrani datum govedo ženskega spola na planini ali skupnem pašniku, se v tem primeru ne šteje kot govedo na kmetijskem gospodarstvu. Ne glede na prejšnji stavek se število goveda ženskega spola ne zmanjšuje, če je zaveden premik na GERK z atributom planina, ki je pripisana nosilcu kmetijskega gospodarstva, ki je fizična oseba. Agencija datume iz tega odstavka določi in objavi na svoji spletni strani, vendar ne prej kot dva tedna po njihovi določitvi.

(11) Nosilec kmetijskega gospodarstva do 30. novembra

tekočega leta pošlje agenciji kopije oznak, deklaracij in računov o nakupu krmnih proizvodov, ki vsebujejo krmni dodatek

iz osmega odstavka tega člena, iz katerih izhaja tudi količina

kupljenih krmnih proizvodov, ki vsebujejo krmni dodatek, ki se

bo upoštevala pri preveritvi iz dvanajstega odstavka tega člena.

(12) Agencija preveri izpolnjevanje pogojev iz devetega odstavka tega člena na podlagi upravičenega števila goveda ženskega spola iz desetega odstavka tega člena in na podlagi dokazil o količini proizvedenih oziroma krmljenih krmnih mešanic, ki so vsebovale krmni dodatek iz prejšnjega odstavka. Če pogoj iz devetega odstavka tega člena ni izpolnjen, se uporabijo znižanja iz kataloga kršitev iz Priloge 10 te uredbe.

(13) Agencija za nosilce kmetijskega gospodarstva, ki krmno mešanico, ki vsebuje ustrezni krmni dodatek, proizvajajo sami, preveri, ali je nosilec kmetijskega gospodarstva vpisan v register obratov nosilcev dejavnosti na področju krme v tekočem letu.

(14) Pri uporabi dušika iz mineralnih gnojil, ki vsebujejo inhibitorje nitrifikacije, inhibitorje denitrifikacije ali inhibitorje ureaze ali dodatke za zmanjšanje izpustov metana, mora nosilec kmetijskega gospodarstva upoštevati navodila proizvajalca.

(15) Kmetijska praksa INHIBIT se ne izvaja na območju VVO_I_DR in območju iz 7. in 8. točke prvega odstavka

20. člena te uredbe.

(16) Načrtovani znesek na enoto za kmetijsko prakso INHIBIT znaša 60,00 eura na ha, najnižji znesek načrtovanega zneska na enoto je 48,00 eura na ha in najvišji znesek načrtovanega zneska na enoto za vsa leta 75,00 eura na ha.

(17) Realizirani znesek na enoto se izračuna vsako leto, tako da se skupno število upravičenih hektarjev za kmetijsko prakso INHIBIT pomnoži z načrtovanim zneskom podpore iz prejšnjega odstavka. Če so s tem okvirna finančna sredstva iz drugega odstavka tega člena presežena ali neporabljena, se upoštevajo določbe drugega odstavka 4. člena te uredbe.

(18) Načrtovani znesek na enoto za kmetijsko prakso KRMDOD znaša 60,00 eura na GVŽ, najnižji znesek načrtovanega zneska na enoto je 48,00 eura na GVŽ in najvišji znesek načrtovanega zneska na enoto za vsa leta 75,00 eura na GVŽ.

(19) Realizirani znesek na enoto se izračuna vsako leto, tako da se skupno število upravičenih GVŽ za kmetijsko prakso KRMDOD pomnoži z načrtovanim zneskom na enoto iz prejšnjega odstavka. Če so s tem okvirna finančna sredstva iz drugega odstavka tega člena presežena ali neporabljena, se upoštevajo določbe drugega odstavka 4. člena te uredbe.

28. člen

(shema INP 8.05 Naknadni posevki in podsevki – NPP)

(1) Za shemo INP 8.05 Naknadni posevki in podsevki

– NPP (v nadaljnjem besedilu: shema NPP) so za leti 2023

in 2024 okvirna finančna sredstva 3.083.478,40 eura, za leto

2025 2.313.827,94 eura, za leto 2026 1.938.118,02 eura in za

leto 2027 1.724.328,90 eura.

(2) Shema NPP se izvaja na GERK z rabo 1100 – njive in 1161 – hmeljišče v premeni, določenimi v skladu s pravilnikom, ki ureja register kmetijskih gospodarstev.

(3) Kot naknadni neprezimni posevek se šteje mešanica

vsaj dveh neprezimnih kmetijskih rastlin, medovita kmetijska rastlina ali podsevek. V primeru mešanice vsaj dveh neprezimnih

kmetijskih rastlin morata biti na površini v času zelene odeje

posevka vidni vsaj dve kmetijski rastlini.

(4) Kot naknadni prezimni posevek se šteje mešanica

vsaj dveh prezimnih kmetijskih rastlin, medovita kmetijska rastlina ali podsevek. V primeru mešanice vsaj dveh prezimnih

kmetijskih rastlin morata biti na površini v času zelene odeje

posevka vidni vsaj dve kmetijski rastlini.

(5) Podsevek je posevek kmetijske rastline ali več kmetijskih rastlin različnih botaničnih družin, katerega setev je opravljena v glavni posevek, ki je določen v skladu z uredbo, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike za leto vložitve zbirne vloge. Podsevek se mora razlikovati od

glavnega posevka. Glavni posevek v obdobju prisotnosti naknadnega posevka iz tretjega odstavka tega člena ne sme biti

več prisoten, niti kot mešanica.

(6) Zahteve za izvajanje sheme so naslednje

- setev naknadnega neprezimnega posevka ali medovite kmetijske rastline mora biti opravljena kadarkoli po glavnem posevku, ki ga nosilec kmetijskega gospodarstva prijavi na geoprostorski obrazec v skladu z uredbo, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike za leto vložitve zbirne vloge, tako da se zagotovi pokrovnost iz naslednje alineje tega odstavka;

- tla z naknadnim neprezimnim posevkom, medovito kmetijsko rastlino ali podsevkom morajo biti pokrita od vključno 15. avgusta do vključno 15. oktobra tekočega

leta;

- obdelava naknadnih neprezimnih posevkov, medovite kmetijske rastline ali podsevkov oziroma uporaba v proizvodne namene ni

dovoljena med vključno 15. avgustom in vključno 15. oktobrom

tekočega leta;

- setev naknandega prezimnega posevka ali medovite kmetijske rastline mora biti opravljena kadarkoli po glavnem posevku, ki ga nosilec kmetijskega gospodarstva prijavi na geoprostorski obrazec v skladu z uredbo, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike za leto vložitve zbirne vloge, tako da se zagotovi pokrovnost iz naslednje alineje tega odstavka;

- tla z naknadnim prezimnim posevkom ali medovito kmetijsko rastlino morajo biti pokrita od

vključno 1. septembra tekočega leta do vključno 30. oktobra

tekočega leta;

- obdelava naknadnih prezimnih posevkov ali medovite

kmetijske rastline oziroma uporaba v proizvodne namene ni

dovoljena med vključno 1. septembrom in vključno 30. oktobrom.

(7) Če upravičenec odda zahtevek za obdobje iz druge ali pete alineje prejšnjega odstavka,vendar ima tla z zelenim pokrovom pokrita v drugem od teh dveh obdobij, se mu zahtevek prizna za obdobje, ki ustreza dejanskemu obdobju pokritosti tal z zelenim pokrovom, če na kmetiji ob pregledu na kraju samem do zdaj ni bila ugotovljena nepravilnost v zvezi s to shemo.

(8) Uporaba fitofarmacevtskih sredstev v času izvajanja

zahtev sheme iz prejšnjega odstavka ni dovoljena od setve

naknadnih posevkov oziroma v primeru podsevkov ni dovoljena

po spravilu glavne kmetijske rastline. Ne glede na prejšnji stavek je v primeru množičnega

pojava škodljivcev, ki je strokovno utemeljen s prognozo javne

službe zdravstvenega varstva rastlin, ki je objavljena na osrednjem spletnem mestu državne uprave, izjemoma dopustna

uporaba insekticidov, kadar za njihovo zatiranje niso na voljo

drugi ustrezni ukrepi.

(9) V letu, ki sledi letu, za katero je bil oddan zahtevek

za shemo iz tega člena, morajo biti naknadni neprezimni ali

prezimni posevki, podsevki oziroma medovita kmetijska rastlina odstranjeni brez uporabe fitofarmacevtskih sredstev do

vključno 15. maja tega leta in ne smejo biti prisotni na površini

kot glavni posevek, ki je določen z uredbo, ki ureja izvedbo

intervencij kmetijske politike.

(10) Shema se ne izvaja na območju VVO_I_DR.

(11) Za pokritost tal iz druge in pete alineje šestega

odstavka tega člena se šteje, če je na prvi dan obdobja viden

najmanj vznik zelenega pokrova in je najpozneje v zadnji

tretjini obdobja zeleni pokrov viden na vsaj 70% ozelenjene

površine.

(12) Podpora za shemo se lahko uveljavlja za neprezimne in prezimne kmetijske rastline ali medovite kmetijske rastline ter podsevke iz šifranta vrst oziroma skupin kmetijskih rastlin in pomoči, ki je v skladu z uredbo, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike za leto vložitve zbirne vloge (v nadaljnjem besedilu: šifrant vrst oziroma skupin kmetijskih rastlin in pomoči), ki je objavljen na spletnih straneh agencije in ministrstva. Pri tem so lahko v mešanici tudi kmetijske rastline, ki niso navedene v šifrantu vrst oziroma skupin kmetijskih rastlin in pomoči, vendar morajo kmetijske rastline iz šifranta prevladovati.

(13) Načrtovani znesek podpore na enoto znaša 137,60 eura na ha, najnižji znesek načrtovanega zneska na enoto 110,08 eura na ha in najvišji znesek načrtovanega zneska na enoto 172,00 eura na ha.

(14) Realizirani znesek na enoto se izračuna vsako leto, tako da se skupno število upravičenih hektarjev za shemo INP 8.05 Naknadni posevki in podsevki – NPP pomnoži z načrtovanim zneskom na enoto iz prejšnjega odstavka tega člena. V primeru, da so s tem okvirna finančna sredstva iz prvega odstavka tega člena presežena ali neporabljena se upoštevajo določbe drugega odstavka 4. člena te uredbe.

29. člen

(shema INP 8.06 Ozelenitev prek zime – ZEL)

(1) Za shemo INP 8.06 Ozelenitev prek zime – ZEL (v nadaljnjem besedilu: shema ZEL) okvirna finančna sredstva za posamezno leto znašajo 2.442.000,00 eura.

(2) Shema ZEL prek zime se izvaja na GERK z rabo 1100 – njive in 1161 – hmeljišče v premeni, določenimi v skladu s pravilnikom, ki ureja register kmetijskih gospodarstev.

(3) Kot prezimni posevek se šteje mešanica vsaj dveh

prezimnih kmetijskih rastlin, kar pomeni, da morata biti na

površini v času zelene odeje posevka vidni vsaj dve kmetijski

rastlini.

(4) Zahteve za izvajanje sheme so naslednje

- setev prezimnega posevka mora biti opravljena kadarkoli po glavnem posevku, ki ga nosilec kmetijskega gospodarstva prijavi na geoprostorski obrazec v skladu z uredbo, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike za leto vložitve zbirne vloge, tako da se zagotovi pokrovnost iz naslednje alineje tega odstavka;

- tla s prezimnim posevkom morajo biti pokrita od vključno

15. novembra tekočega leta do najmanj vključno 15. februarja

naslednjega leta;

- uporaba herbicidov v času izvajanja zahtev sheme od

setve prezimnega posevka naprej ni dovoljena;

- obdelava prezimnih posevkov oziroma uporaba v proizvodne namene ni dovoljena med vključno 15. novembrom in

vključno 15. februarjem naslednjega leta;

- uporaba herbicidov za uničenje zelene prezimne odeje

ni dovoljena.

(5) V letu, ki sledi letu, za katero je bil oddan zahtevek za

shemo iz tega člena, morajo biti prezimni posevki odstranjeni

brez uporabe fitofarmacevtskih sredstev do vključno 15. maja

tega leta in ne smejo biti prisotni na površini kot glavni posevek,

ki je določen z uredbo, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske

politike.

(6) Shema se ne izvaja na območju VVO_I_DR.

(7) Za pokritost tal iz druge alineje četrtega odstavka

tega člena se šteje, če je na prvi dan obdobja viden najmanj

vznik zelenega pokrova in je najpozneje v zadnji tretjini obdobja

zeleni pokrov viden na vsaj 30% ozelenjene površine.

(8) Podpora za shemo se lahko uveljavlja za prezimne kmetijske rastline iz šifranta vrst oziroma skupin kmetijskih rastlin in podpor. Pri tem so lahko v mešanici tudi kmetijske rastline, ki niso navedene v šifrantu vrst oziroma skupin kmetijskih rastlin in pomoči, vendar morajo kmetijske rastline iz šifranta prevladovati.

(9) Načrtovani znesek na enoto znaša 148,00 eura na ha, najnižji znesek načrtovanega zneska na enoto 118,40 eura na ha in najvišji znesek načrtovanega zneska na enoto 185,00 eura na ha.

(10) Realizirani znesek na enoto se izračuna vsako leto, tako da se skupno število upravičenih hektarjev za shemo ZEL prek zime pomnoži z načrtovanim zneskom na enoto iz prejšnjega odstavka tega člena. V primeru, da so s tem okvirna finančna sredstva iz prvega odstavka tega člena presežena ali neporabljena, se upoštevajo določbe drugega odstavka 4. člena te uredbe.

30. člen

(shema INP 8.07 Konzervirajoča obdelava tal – KONZ)

(1) Za shemo INP 8.07 Konzervirajoča obdelava tal – KONZ (v nadaljnjem besedilu: shema KONZ) okvirna finančna sredstva za posamezno leto znašajo 492.498,21 eura.

(2) Shema KONZ se izvaja na GERK z rabo 1100 – njive in 1161 – hmeljišče v premeni, določenimi v skladu s pravilnikom, ki ureja register kmetijskih gospodarstev.

(3) Konzervirajoča obdelava pomeni minimalno obdelavo tal s pasivnimi stroji za konzervirajočo obdelavo tal oziroma gnanimi (aktivnimi) stroji za konzervirajočo obdelavo tal, pri čemer oranje ni dovoljeno. Setev kmetijskih rastlin se lahko izvede tudi z uporabo druge mehanizacije, ki upošteva načela konzervirajoče

obdelave tal.

(4) Ne glede na prejšnji odstavek se za leto 2023 upošteva le kmetijska rastlina, katere setev je bila izvedena v letu 2023 in ki jo nosilec kmetijskega gospodarstva prijavi kot glavni posevek na geoprostorskem obrazcu v skladu z uredbo, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike za leto vložitve zbirne vloge.

(5) Na kmetijskem gospodarstvu mora biti prisotna mehanizacija iz tretjega odstavka tega člena ali shranjen račun izvajalca za opravljeno strojno storitev ali shranjena izjava izvajalca.

(6) V času izvajanja zahtev sheme se herbicid lahko

uporabi le enkrat v rastni dobi posamezne kmetijske rastline.

(7) Ne glede na prejšnji odstavek se lahko količina herbicida za enkratno rabo nanese v deljenih odmerkih s t.i. split aplikacijo nanosa herbicida.

(8) Podpora za izvajanje sheme se lahko uveljavlja za kmetijske rastline iz šifranta vrst oziroma skupin kmetijskih rastlin in podpor. Shema se lahko uveljavlja na glavnem ali naknadnem

ali prezimnem posevku, ki je vsak od njih določen v uredbi,

ki ureja izvedbo intervencij skupne kmetijske politike, vendar

se pri tem ista prijavljena površina pod različnimi posevki pri

skupni površini zahtevka upošteva le enkrat.

(9) Shema se lahko izvaja na območju iz 7. in 8. točke

prvega odstavka 20. člena te uredbe, vendar za površino iz

tega območja nosilec kmetijskega gospodarstva ne prejme

plačila podpore za shemo KONZ.

(10) Načrtovani znesek na enoto znaša 18,32 eura na ha,

najnižji znesek načrtovanega zneska na enoto 14,66 eura na

ha in najvišji znesek načrtovanega zneska na enoto 22,90 eura

na ha.

(11) Realizirani znesek na enoto se izračuna vsako leto, tako da se skupno število upravičenih hektarjev za shemo KONZ pomnoži z načrtovanim zneskom na enoto iz prejšnjega odstavka tega člena. V primeru, da so s tem okvirna finančna sredstva iz prvega odstavka tega člena presežena ali neporabljena, se upoštevajo določbe drugega odstavka 4. člena te uredbe.

31. člen

(shema INP 8.08 Neposejana tla za poljskega škrjanca – POŠK)

(1) Za shemo INP 8.08 Neposejana tla za poljskega škrjanca – POŠK (v nadaljnjem besedilu: shema POŠK) okvirna finančna sredstva za posamezno leto znašajo 120.000,00 eura, za leto 2024 180.000,00 eura, od leta 2025 dalje pa 240.000,00 eura.

(2) Shema POŠK se izvaja na GERK z rabo 1100 – njive in 1161 – hmeljišče v premeni, določenimi v skladu s pravilnikom, ki ureja register kmetijskih gospodarstev.

(3) Shema se lahko izvaja na kmetijski rastlini, ki je prijavljena kot glavni posevek v skladu z uredbo, k ureja izvedbo intervencij kmetijske politike za leto vložitve zbirne vloge, in sicer le na naslednjih kmetijskih rastlinah: strnih žitih, oljni ogrščici, deteljah, lucerni, inkarnatki ali deteljno-travni mešanici.

(4) Ne glede na drugi odstavek se shema lahko izvaja le na površinah, ki ležijo na območjih pojavljanja poljskega škrjanca iz Priloge 8, ki je sestavni del te uredbe.

(5) Za izvajanje prejšnjega odstavka se šteje, da GERK leži v celoti na območju pojavljanja poljskega škrjanca, če na območju leži v celoti ali vsaj z 10 ar površine GERK.

(6) Zahteve za izvajanje sheme so naslednje

- posamezna zaplata mora biti v velikosti najmanj 25 m 2 in največ 100 m 2 in širine najmanj 2,5 m ter od roba njivske površine oddaljena najmanj 5 m;

- razdalja med zaplatami mora biti na vse strani vsaj 10 m;

- na površini do vključno 0,5 ha mora biti prisotna ena zaplata in za vsakega nadaljnjega 0,5 ha ena dodatna zaplata.

(7) Če je med upravno preveritvijo zahtevkov POŠK ugotovljeno, da je zahtevek oddan za njivsko površino, ki je premajhna, da bi lahko nosilec kmetijskega gospodarstva izpolnil pogoj iz prve alineje prejšnjega odstavka, ki se nanaša na oddaljenosti zaplate vsaj 5 m od roba njivske površine, se v tem primeru zahtevek za shemo POŠK na taki površini zavrne in se zanj uporabijo znižanja iz Priloge 10 te uredbe.

(8) Zaplata se vzpostavi ob setvi kmetijske rastline iz tretjega odstavka tega člena, lahko pa se mehansko vzpostavi tudi pozneje, vendar najpozneje do 15. marca tekočega leta. Lahko se vzpostavi ob setvi tudi po 15. marcu, če je setev kmetijske rastline iz tretjega odstavka tega člena opravljena po 15. marcu, vendar najpozneje do 15. aprila tekočega leta.

(9) Zaplata mora biti prisotna do spravila kmetijske rastline iz tretjega odstavka tega člena.

(10) Na kmetijski parceli, ki je posajena s kmetijsko rastlino iz prve alineje drugega odstavka tega člena, mora biti na površini do vključno 0,5 ha kmetijske parcele prisotna ena zaplata neposejanih tal. Pri tem se za namen sheme uporabi korekcijski faktor, s katerim se ena zaplata neposejanih tal šteje za 0,5 ha. Pri uporabi korekcijskega faktorja se za 0,5 ha vedno šteje le ena zaplata neposejanih tal, neodvisno od števila zaplat na kmetijski parceli površine do 0,5 ha.

(11) Načrtovani znesek na enoto znaša 60,00 eura na ha, najnižji znesek načrtovanega zneska na enoto 48,00 eura na ha in najvišji znesek načrtovanega zneska na enoto 60,00 eura na ha.

(12) Realizirani znesek na enoto je ne glede na določbe drugega odstavka 4. člena te uredbe, pri shemi POŠK vedno enak načrtovanemu znesku iz prejšnjega odstavka. V primeru večje prijave se dodatna sredstva prenesejo iz drugih shem intervencije SOPO ali pa iz osnovne dohodkovne podpore za trajnostnost iz 9. člena te uredbe.

32. člen

(shema INP 8.09 Varstvo gnezd pribe – VGP)

(1) Za shemo INP 8.09 Varstvo gnezd pribe – VGP (v nadaljnjem besedilu: shema VGP) okvirna finančna sredstva za leto 2023 znašajo 15.000,00 eura, za leto 2024 18.000,00 eura, od leta 2025 dalje pa 22.000,00 eura.

(2) Shema VGP se izvaja na GERK z rabo 1100 – njive in 1161 – hmeljišče v premeni, določenimi v skladu s pravilnikom, ki ureja register kmetijskih gospodarstev.

(3) Shema se izvaja le na ornih površinah iz prejšnjega odstavka, ki ležijo na območjih pojavljanja pribe iz Priloge 8 te uredbe, in kjer je s strani ornitologa najdeno in potrjeno gnezdo v skladu s šestim in sedmim odstavkom 20. člena te uredbe.

(4) Nosilec kmetijskega gospodarstva odda zahtevek za shemo, v skladu z uredbo, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike za leto vložitve zbirne vloge, po obvestilu o najdenem gnezdu in svetovanju s strani Kmetijsko svetovalne službe, ki se izvede v skladu s tretjim in četrtim odstavkom 20. člena te uredbe oziroma devetim odstavkom tega člena.

(5) Zahteve za izvajanje sheme so naslednje

a) stopnja I – varovanje gnezda

– gnezdo na orni površini se označi s palicami;

– na označenem delu niso dovoljena nobena dela s traktorjem ali drugo mehanizacijo, ki bi lahko poškodovala gnezdo

do 15. junija, ki omogoča uspešno gnezditev;

– v okolici gnezda lahko poteka normalna obdelava;

– po 15. juniju je dovoljena normalna obdelava celotne

orne površine;

b) stopnja II – varovanje gnezda in zapoznela obdelava

orne površine

– treba je izpolniti zahteve iz prve in druge alineje stopnje

I iz pod a) tega odstavka;

– GERK z dejansko rabo iz drugega odstavka tega člena, na katerem je najdeno gnezdo, se v celoti

ne obdeluje od dne najdbe gnezda do vključno 15. junija;

– prepovedana je uporaba fitofarmacevtskih sredstev na

orni površini do datuma iz prejšnje alineje.

(6) Nosilec, pri katerem je bilo odkrito gnezdo in ki se

odloči za izvajanje zahtev iz točke a) prejšnjega odstavka ali

točke a) in b) iz prejšnjega odstavka, na zahtevku ustrezno

označi izbrano stopnjo izvajanja. Ob neizpolnjevanju pogojev za izvajanje stopnje II iz prejšnjega odstavka se zahtevek zastopnjo II obravnava v skladu s prilogo 10 te uredbe. Neizpolnjevanje stopnje II ne vpliva na priznanje ali na višino sredstev za stopnjo I iz prejšnjega odstavka, če so izpolnjeni vsi pogoji za izvajanje stopnje I.

(7) V skladu z 11. členom Izvedbene uredbe

2022/1173/EU nosilec kmetijskega gospodarstva iz četrtega

odstavka tega člena agenciji za dokazovanje izpolnjevanja

zahtev za varovanja gnezda iz točke a) petega odstavka tega člena po aplikaciji Fotosopotnik pošlje dve geografsko označeni

fotografiji varovanja gnezda. S prve geografsko označene fotografije mora biti razvidno varovanje gnezda, druga geografsko

označena fotografija, s katere mora biti razvidno varovanje

gnezda, mora biti posneta na zadnji dan varovanja gnezda ali

najpozneje do 30. junija tekočega leta.

(8) Za namen preverjanja neobdelanosti iz točke b) iz

petega odstavka tega člena mora nosilec za površino z zahtevkom za točko b) iz petega odstavka tega člena do 1. avgusta

tekočega leta agenciji predložiti evidenco o izvedenih delovnih

opravilih, evidenco o uporabi mineralnih in organskih gnojil ter

evidenco o uporabi fitofarmacevtskih sredstev iz 22. člena te

uredbe.

(9) Za točko a) iz petega odstavka tega člena se za

določitev podpore uporabi korekcijski faktor, s katerim se eno

gnezdo šteje za 1 ha upravičene površine, ne glede na dejansko velikost kmetijske površine, na kateri je gnezdo. Za točko b)

iz petega odstavka tega člena se korekcijski faktor ne uporabi

in se podpora določi glede na velikost upravičene površine.

(10) Ne glede na šesti in sedmi odstavek 20. člena te uredbe lahko nosilec kmetijskega gospodarstva, ki najde gnezdo pribe na rabi GERK iz drugega odstavka tega člena zunaj evidence iz 3. točke prvega odstavka 20. člena te uredbe, to sporoči na območno Kmetijsko svetovalno službo, ki skupaj z ornitologom v roku dveh dni po prijavi najdenega gnezda pri nosilcu kmetijskega gospodarstva opravi svetovanje. Izvajalec javnega naročila iz šestega odstavka 20. člena te uredbe v roku dveh delovnih dni sporoči agenciji koordinate x,y o najdenem gnezdu.

(11) Načrtovani znesek na enoto za točko a) iz petega

odstavka tega člena znaša 200,00 eura na ha, najnižji znesek

načrtovanega zneska na enoto 160,00 eura na ha in najvišji

znesek načrtovanega zneska na enoto 200,00 eura na ha.

(12) Načrtovani znesek na enoto za točko b) iz petega

odstavka tega člena znaša 200,00 eura na ha, najnižji znesek

načrtovanega zneska na enoto 160,00 eura na ha in najvišji

znesek načrtovanega zneska na enoto 200,00 eura na ha.

(13) Realizirani znesek na enoto je ne glede na določbe drugega odstavka 4. člena te uredbe, pri shemi VGP vedno enak načrtovanemu znesku iz prejšnjega odstavka. V primeru večje prijave se dodatna sredstva prenesejo iz drugih shem intervencije SOPO ali pa iz osnovne dohodkovne podpore za trajnostnost iz 9. člena te uredbe.

(14) V primeru, da kmet izpolnjuje zahteve iz točke a) in

točke b) iz petega odstavka tega člena, je hkrati upravičen do

podpore iz enajstega in dvanajstega odstavka tega člena.

33. člen

(shema INP 8.10 Uporaba le organskih gnojil za zagotavljanje dušika v trajnih nasadih – OGNTN)

(1) Za shemo INP 8.10 Uporaba le organskih gnojil za zagotavljanje dušika v trajnih nasadih – OGNTN (v nadaljnjem besedilu: shema OGNTN) okvirna finančna sredstva za posamezno leto znašajo 1.560.000,00 eura.

(2) Shema OGNTN se izvaja na GERK z vrstami rabe 1221 – intenzivni sadovnjak, GERK z rabo 1211 – vinogradi, GERK z rabo 1230 – oljčniki.

(3) Zahteve za izvajanje sheme so naslednje

- v trajnih nasadih iz prejšnjega odstavka se za gnojenje z dušikom lahko uporabljajo samo organska gnojila, ki jih nosilec kmetijskega gospodarstva lahko prevzame tudi z drugega kmetijskega gospodarstva;

- kot izpolnjevanje zahteve se šteje tudi popolna opustitev gnojenja.

(4) Nosilec kmetijskega gospodarstva mora zagotoviti

rabo GERK iz drugega odstavka tega člena do pobiranja pridelkov v letu, ko je oddal zahtevek za shemo iz tega člena.

(5) Nosilec kmetijskega gospodarstva mora v primeru uporabe mineralnih gnojil za fosfor in kalij hraniti račun o nakupu in deklaracije.

(6) Shema se ne izvaja na območju VVO_I_DR in na

območju iz 7. in 8. točke prvega odstavka 20. člena te uredbe.

(7) Načrtovani znesek na enoto znaša 312,00 eura na ha, najnižji znesek načrtovanega zneska na enoto 249,60 eura na ha in najvišji znesek načrtovanega zneska na enoto 390,00 eura na ha.

(8) Realizirani znesek na enoto se izračuna vsako leto, tako da se skupno število upravičenih hektarjev za shemo OGNTN pomnoži z načrtovanim zneskom na enoto iz prejšnjega odstavka tega člena. V primeru, da so s tem okvirna finančna sredstva iz prvega odstavka tega člena presežena ali neporabljena, se upoštevajo določbe drugega odstavka 4. člena te uredbe.

34. člen

(shema INP 8.11 Ohranjanje biotske raznovrstnosti v trajnih nasadih – BIORAZTN)

(1) Za shemo INP 8.11 Ohranjanje biotske raznovrstnosti v trajnih nasadih – BIORAZTN (v nadaljnjem besedilu: shema BIORAZTN) okvirna finančna sredstva za posamezno leto znašajo 1.366.000,00 eura.

(2) Shema BIORAZTN se izvaja na GERK z vrstami rabe 1221 – intenzivni sadovnjak, GERK z rabo 1211 – vinogradi in GERK z rabo 1230 – oljčniki.

(3) Zahteve sheme se izvajajo v treh kmetijskih praksah, in sicer

- življenjski prostor za koristne organizme,

- vzdrževanje medvrstnega prostora,

- vzpostavitev cvetočega pasu.

(4) Nosilec kmetijskega gospodarstva mora izvajati vsaj dve od treh kmetijskih praks iz prejšnjega odstavka na posameznem GERK z rabo iz drugega odstavka tega člena, ki ga vključi na zahtevek.

(5) Pri kmetijski praksi iz prve alineje tretjega odstavka tega člena je treba zagotoviti življenjski prostor za koristne organizme, kamor se štejejo skalnjaki, hoteli za koristne organizme, drogovi za ujede, gnezdilnice za ptice. Pri tem mora zagotoviti en življenjski prostor pri površini GERK do vključno 1 ha, tri življenjske prostore pri površini GERK od 1 do vključno 5 ha in vsaj štiri življenjske prostore pri površini GERK nad 5 ha. Nosilec kmetijskega gospodarstva pri vzpostavitvi življenjskega prostora za koristne organizme upošteva priporočene dimenzije in postavitev, ki so opredeljene v navodilih za to shemo, ki so objavljena na osrednjem spletnem mestu državne uprave in spletni strani skp.si. Življenjski prostor se lahko vzpostavi znotraj GERK ali ob zunanjem obodu GERK iz prejšnjega odstavka.

(6) Življenjski prostor ali življenjske prostore za koristne organizme iz prejšnjega odstavka mora nosilec kmetijskega gospodarstva vzpostaviti do dne, ki je določen kot zadnji dan za oddajo zbirne vloge v skladu z uredbo, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike za leto vložitve zbirne vloge. Če je življenjski prostor že bil vzpostavljen v okviru izvajanja kmetijske prakse v prejšnjih letih, se kot izpolnitev kmetijske prakse šteje tudi vzdrževanje življenjskega prostora, kar pomeni, da mora nosilec kmetijskega gospodarstva zagotavljati, da je življenjski prostor v uporabnem stanju.

(7) Pri kmetijski praksi iz druge alineje tretjega odstavka tega člena nosilec kmetijskega gospodarstva izvaja košnjo ali mulčenje ali valjanje trajno zatravljenega medvrstnega prostora, vendar hkrati samo v vsakem drugem medvrstnem prostoru. Kot trajno zatravljeni medvrstni prostor se za kmetijsko prakso šteje prostor, ki je posejan s travami ali drugimi zelenimi krmnimi rastlinami ali je na drugačen način ozelenjen. Zatravljeni medvrstni prostor mora biti vzpostavljen vsaj do 15. aprila tekočega leta oziroma vsaj do 1. junija tekočega leta, če gre za trajni nasad, ki je bil v tekočem letu mlajši od dveh let oziroma se je v tekočem letu delno obnavljal. Najkrajši možni čas med dvema mulčenjema ali košnjama ali valjanjema mora biti vsaj štirinajst dni, kar pomeni, da so lahko najprej obdelani medvrstni prostori ponovno obdelani čez najmanj 28 dni. Štirinajst dni pred obiranjem nasada, tudi če obiranje poteka v več časovnih intervalih, lahko nosilec hkrati mulči ali kosi ali valja vse medvrstne prostore.

(8) V primeru teras z enim medvrstnim prostorom se

brežina šteje v medvrstni prostor, medtem ko se brežine v

primeru dveh ali več medvrstnih prostorov v trajnih nasadih

ne štejejo kot medvrstni prostor, jih pa mora nosilec kmetijskega gospodarstva vsaj

dvakrat letno obdelati.

(9) Ne glede na sedmi odstavek tega člena je za namen obvladovanja karantenskih škodljivih organizmov ali ob pojavu večjega števila škodljivih organizmov dovoljeno pokositi, mulčiti ali valjati zeleni medvrsten prostor, da se omogoči varen nanos fitofarmacevtskih sredstev. Seznam razmejenih območij za karantenske škodljive organizme pripravi Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin ter ga objavi na osrednjem spletnem mestu državne uprave in spletni strani skp.si. Čas tretiranja za namen obvladovanja karantenskih škodljivih organizmov napove Javna služba zdravstvenega varstva rastlin in je objavljen na Agrometeorološkem portalu Republike Slovenije.

(10) Pri kmetijski praksi iz tretje alineje tretjega odstavka tega člena se cvetoči pas vzpostavi s setvijo na notranjem ali zunanjem obodu GERK iz četrtega odstavka tega člena tako, da je do 1. junija že viden zeleni pokrov zadevnih kmetijskih rastlin. Cvetoči pas se lahko zagotovi v več delih, ki ne smejo biti manjši od 25 m2, v skupni izmeri pa morajo dosegati vsaj 5 % površine GERK z zahtevkom. Cvetoči pas ne sme biti košen ali mulčen ali valjan vsaj do 15. avgusta tekočega leta.

(11) Ne glede na prejšnji odstavek je cvetoči pas lahko vzpostavljen tudi na robu soležnega GERK, če je ta pripisan nosilcu kmetijskega gospodarstva, ki odda zahtevek za shemo BIORAZTN in hkrati GERK ni vključen v shemo BIORAZTN. Cvetoči pas mora biti vzpostavljen na tistem robu soležnega GERK, ki je v stiku z GERK, ki bo vključen v shemo.

(12) Cvetoči pas iz tretje alineje tretjega odstavka tega člena se lahko vzpostavi s setvijo ene ali več kmetijskih rastlin iz šifranta vrst oziroma skupin kmetijskih rastlin in pomoči oziroma se lahko vzpostavi tudi s setvijo mešanice drugih cvetočih rastlin, če je hkrati v tej mešanici kot prevladujoča prisotna vsaj ena izmed kmetijskih rastlin, ki so za to shemo opredeljene v šifrantu vrst oziroma skupin kmetijskih rastlin in pomoči.

(13) Pri nanosu fitofarmacevtskih sredstev v trajnih nasadih mora nosilec kmetijskega gospodarstva preprečiti, da bi sredstva dosegla cvetoči pas.

(14) Nosilec kmetijskega gospodarstva mora zagotoviti

rabo GERK iz drugega odstavka tega člena do pobiranja pridelkov v letu, ko je oddal zahtevek za shemo iz tega člena.

(15) Načrtovani znesek na enoto znaša 273,20 eura na ha, najnižji znesek načrtovanega zneska na enoto 218,56 eura ha in najvišji znesek načrtovanega zneska na enoto 341,50 eura na ha.

(16) Realizirani znesek na enoto se izračuna vsako leto, tako da se skupno število upravičenih hektarjev za shemo BIORAZTN pomnoži z načrtovanim zneskom na enoto iz prejšnjega odstavka tega člena. Če so s tem okvirna finančna sredstva iz prvega odstavka tega člena presežena ali neporabljena, se upoštevajo določbe drugega odstavka 4. člena te uredbe.

34.a člen

(shema INP 8.12 Neproizvodne površine in elementi – NPE)

(1) Za shemo INP 8.12 Neproizvodne površine in elementi – NPE (v nadaljnjem besedilu: shema NPE) so za leto

2025 okvirna finančna sredstva 769.650,00 eura, za leto 2026

1.144.760,00 eura in za leto 2027 1.358.350,00 eura.

(2) V okviru sheme se izvajajo štiri kmetijske prakse za

katere se v skladu s prejšnjim odstavkom namenijo naslednja

okvirna finančna sredstva

- za kmetijsko prakso praha (v nadaljnjem besedilu

NPE_PRAHA) se za leto 2025 nameni 480.000,00 eura, za

leto 2026 496.000,00 eura in za leto 2027 512.000,00 eura;

- za kmetijsko prakso varovalni pasovi (v nadaljnjem

besedilu: NPE_VAR) se za leto 2025 nameni 109.200,00 eura,

za leto 2026 123.760,00 eura in za leto 2027 145.600,00 eura;

- za kmetijsko prakso vzdrževanje KRZ (v nadaljnjem

besedilu: NPE_VZD) se za leto 2025 nameni 11.250,00 eura,

za leto 2026 18.000,00 eura in za leto 2027 24.750,00 eura;

- za kmetijsko prakso nove KRZ (v nadaljnjem besedilu

NPE_NOV) se za leto 2025 nameni 169.200,00 eura, za leto

2026 507.000,00 eura in za leto 2027 676.000,00 eura.

(3) Shema NPE se izvaja na GERK z vrstami rabe 1100 –

njive, 1161 – hmeljišče v premeni, 1150 – njiva za rejo polžev in

1170 – jagode na njivi, 1190 – rastlinjak, 1192 – rastlinjak s sadnimi

rastlinami, 1610 – kmetijsko zemljišče v pripravi oziroma se v

primeru kmetijskih praks NPE_VZD in NPE_NOV izvaja na grafičnih enotah krajinskih značilnosti (v nadaljnjem besedilu: KRZ) z

vrsto rabe 1520 – mejica, ki so pripisane k posameznemu GERK

z vrstami rabe iz tega odstavka v RKG in za katere ima nosilec

kmetijskega gospodarstva pravico do uporabe. Za posamezno kmetijsko prakso iz prejšnjega odstavka je izvajanje kmetijske prakse na rabi GERK iz prejšnjega

stavka določeno v šifrantu vrst oziroma skupin kmetijskih rastlin

in pomoči.

(4) Nosilec kmetijskega gospodarstva lahko izvaja eno ali

več kmetijskih praks iz drugega odstavka tega člena, na način,

da s posamično ali s kombinacijo več kmetijskih praks zagotovi,

da ugotovljene neproizvodne površine in elementi predstavljajo

skupaj vsaj 4% ornih površin kmetijskega gospodarstva. Pri

tem se za orne površine štejejo rabe iz prejšnjega odstavka.

(5) Pogoji upravičenosti za kmetijsko prakso NPE_PRAHA

so naslednji

- praha mora biti zagotovljena v obdobju od 1. 2. tekočega leta do 31. 7. tekočega leta;

- črna praha mora biti vzdrževana na način, da se pleveli

ne širijo oziroma semenijo;

- v obdobju od 1. februarja do 31. julija ni namenjena

pridelavi hrane ali krme;

- v obdobju od 1. februarja do 31. julija je na površini s

praho prepoved uporabe fitofarmacevtskih sredstev in prepoved gnojenja;

- v primeru pokritosti (tako imenovana zelena praha) se

upošteva le pokritost s travo ali travno deteljno mešanico, katere setev ni bila izvedena v letu oddaje zahtevka oziroma setev

ni bila izvedena za namen izvajanja sheme NPP ali sheme

ZEL. Kmetijska delovna opravila, vključno s pašo, so na površini s tako imenovano zeleno praho, v obdobju od 1. februarja

do 31. julija prepovedana;

- najmanjša strnjena ugotovljena površina za izvajanje

prahe je 0,1 hektar; na kmetijskem gospodarstvu mora biti v

kmetijsko prakso vključenih najmanj 0,3 hektarje ugotovljenih

površin.

(6) Pogoji upravičenosti za kmetijsko prakso NPE_VAR

so naslednji

- varovalni pas se lahko vzpostavi na ornih površinah na

območju iz 7. točke 20. člena te uredbe, ki je kot točka 11. a)

Priloge 11 sestavni del te uredbe, ali na območju iz 8. točke

20. člena te uredbe, ki je kot točka 11. b) Priloge 11 del te

uredbe;

- na varovalnih pasovih mora nosilec vzpostaviti cvetoči

pas, ki se vzdržuje brez uporabe fitofarmacevtskih sredstev,

gnojenja ali oranja;

- cvetoči pas nosilec kmetijskega gospodarstva vzpostavi

s setvijo mešanice vsaj dveh kmetijskih rastlin, ki sta za namen

kmetijske prakse določeni v šifrantu vrst oziroma skupin kmetijskih rastlin in pomoči, na način, da je vsaj do 1. junija že viden

zeleni pokrov zadevnih rastlin. Cvetoči pas ne sme biti košen

ali mulčen ali valjan vsaj do 31. julija tekočega leta;

- nosilec, ki izvaja kmetijsko prakso na preseku območja

iz 7. in 8. točke prvega odstavka 20. člena te uredbe, na teh

območjih izriše poljino ali več poljin, pri čemer se podpora

za kmetijsko prakso izplača le za površino znotraj območja

preseka iz prvega stavka tega odstavka; najmanjša površina

kmetijske parcele za izvajanje kmetijske prakse je 0,01 ha,

znotraj posamezne kmetijske parcele pa je strnjena površina

preseka območja iz prvega stavka tega odstavka lahko manjša

od 0,01 ha.

(7) Pogoji upravičenosti za kmetijsko prakso NPE_VZD

so naslednji

- kmetijska praksa se izvaja le na območju evidence

iz 9. točke prvega odstavka 20. člena te uredbe, ki je kot

točka 11. c) Priloge 11 del te uredbe;

- kot KRZ se za namen kmetijske prakse štejejo mejice;

- vzdrževanje pomeni obrezovanje mejice na način, da

- je zagotovljeno razvito podrastje v mejici,

- se mejica ne poškoduje in se ne prekine njena zveznost,

- se izvaja na celem KRZ.

(8) Pogoji upravičenosti za kmetijsko prakso NPE_NOV

so naslednji

- kmetijska praksa se lahko izvaja le na območju iz

10. točke prvega odstavka 20. člena te uredbe, ki je kot

točka 11. d) Priloge 11 del te uredbe;

- kot KRZ se za namen kmetijske prakse štejejo mejice;

- kot lesna vegetacija se štejejo avtohtone lesne rastlinske vrste določene v Odredbi o seznamu drevesnih vrst in umetnih križancev (Uradni list RS, št. 4/10), pri tem sadno drevje v

mejici ne sme prevladovati, pridobivanje sadilnega materiala iz

narave pa ni dovoljeno;

- v evidenco krajinskih značilnosti za pogojenost in ukrepe kmetijske politike se novo mejico vriše v širini vsaj dveh

metrov; na dolžinska dva metra je treba zasaditi najmanj eno

avtohtono lesno rastlinsko vrsto;

- za leto zahtevka 2025 za kmetijsko prakso NPE_NOV

se upoštevajo kot novo vzpostavljene mejice tiste, ki so na

območju iz prve alineje tega odstavka vzpostavljene v obdobju

od 1. septembra 2024 do vključno 15. maja 2025, v nadaljnjih

letih pa se upošteva obdobje od 16. maja preteklega leta do

15. maja tekočega leta;

- nosilec kmetijskega gospodarstva prek aplikacije Fotosopotnik do 25. maja tekočega leta za mejice vzpostavljene

v obdobju iz prejšnjega odstavka tega člena, predloži najmanj

dve geolocirani fotografiji vzpostavljene mejice, ki morata biti

posneti na začetku in na koncu mejice;

- agencija geolocirane fotografije sproti pošilja ministrstvu, ki na podlagi geolociranih fotografij izriše novo mejico v

evidenco krajinskih značilnosti za pogojenost in ukrepe kmetijske politike;

- nosilec kmetijskega gospodarstva lahko odda zahtevek

za kmetijsko prakso NPE_NOV po izrisu mejice v evidenco iz

prejšnje alineje in priloži ustrezna dokazila za kmetijsko prakso kot skenogram ob oddaji zahtevka za NPE_NOV; pri tem

se kot ustrezni dokazili štejeta račun o nakupu in deklaracija

avtohtonih lesenih vrst;

- v letu, ki sledi letu oddaje zahtevka za kmetijsko prakso

NPE_NOV, se za novo vzpostavljeno mejico lahko uveljavlja

zahtevek za NPE_VZD;

- novo nastala mejica, ki je tudi na območju »DKOP_8_

OHR_EKRZ_24: Lesne prvine in manjše vodne prvine EKRZ

na območjih ohranjanja«, se šteje kot mejica za ohranjanje pri

zahtevi 54 DKOP8 in zanjo veljajo pravila, ki jih določa uredba,

ki ureja pravila pogojenosti;

- novo nastala mejica se ne sme odstraniti; v primeru, da

se odstrani mora upravičenec vrniti podporo, ki jo je pridobil v

skladu z dvanajstim odstavkom tega člena.

(9) Načrtovani znesek na enoto za kmetijsko prakso

NPE_PRAHA znaša 160,00 eura na ha, najnižji znesek načrtovanega zneska na enoto 128,00 eura na ha in najvišji znesek

načrtovanega zneska na enoto 200,00 eura na ha.

(10) Načrtovani znesek na enoto za kmetijsko prakso

NPE_VAR znaša 145,60 eura na ha, najnižji znesek načrtovanega zneska na enoto 116,48 eura na ha in najvišji znesek

načrtovanega zneska na enoto 182,00 eura na ha.

(11) Načrtovani znesek na enoto za kmetijsko prakso

NPE_VZD znaša 450,00 eura na ha, najnižji znesek načrtovanega zneska na enoto 360,00 eura na ha in najvišji znesek

načrtovanega zneska na enoto 2.000,00 eura na ha.

(12) Načrtovani znesek na enoto za kmetijsko prakso

NPE_NOV znaša 33.800,00 eura na ha, najnižji znesek načrtovanega zneska na enoto 27.040,00 eura na ha in najvišji

znesek načrtovanega zneska na enoto 42.300,00 eura na ha.

(13) Realizirani znesek na enoto za posamezno kmetijsko prakso se izračuna vsako leto, tako da se skupno število

upravičenih hektarjev za posamezno kmetijsko prakso pomnoži

z načrtovanim zneskom na enoto za posamezno kmetijsko

prakso iz zadevnega odstavka tega člena. Če so s tem okvirna

finančna sredstva za posamezno kmetijsko prakso iz drugega

odstavka tega člena presežena ali neporabljena, se upoštevajo

določbe drugega odstavka 4. člena te uredbe.

3. oddelek

SKUPNE DOLOČBE

35. člen

(sporočanje višje sile in izjemnih okoliščin za intervencijo SOPO)

(1) Če zaradi višje sile ali izjemnih okoliščin, določenih v zakonu, ki ureja kmetijstvo, nosilec kmetijskega gospodarstva ne more izpolniti svojih obveznosti v zvezi s posameznimi zahtevami iz posamezne sheme SOPO iz 23. člena te uredbe, za katere je vložil zahtevek, obdrži pravico do celotnega plačila določenega za posamezno shemo SOPO iz te uredbe, če v skladu z uredbo, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike za leto vložitve zbirne vloge v 15 delovnih dneh od dneva, ko je nosilec kmetijskega gospodarstva to zmožen storiti, primere višje sile ali izjemnih okoliščin sporoči agenciji na obrazcu iz uredbe, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike za leto vložitve zbirne vloge ter priloži ustrezna dokazila.

(2) Če med trajanjem obveznosti za posamezno shemo pri intervenciji SOPO višja sila ali izjemne okoliščine, ki jih je upravičenec v skladu s prejšnjim odstavkom sporočil agenciji, prenehajo, mora upravičenec v 15 delovnih dneh od njihovega prenehanja agenciji pisno sporočiti datum prenehanja višje sile ali izjemnih okoliščin. Od dneva prenehanja višje sile ali izjemnih okoliščin mora upravičenec znova izpolnjevati vse zahteve, ki jih je uveljavljal v zahtevku iz 5. člena te uredbe.

36. člen

(upravne sankcije pri intervenciji SOPO)

(1) Upravne sankcije za sheme iz intervencije SOPO iz 23. člena te uredbe se izvedejo v skladu z uredbo, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike za leto vložitve zbirne vloge, uredbo, ki ureja pogojenost, in v skladu s Katalogom upravnih sankcij iz Priloge 10 te uredbe.

(2) Če nosilec kmetijskega gospodarstva za leto vložitve zbirne vloge ne izpolnjuje pogojev in zahtev v zvezi z določeno površino ali živaljo, ki je prijavljena v zahtevku za intervencijo SOPO iz 5. člena te uredbe, razen v primeru nepravilnosti iz uredbe, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike za leto vložitve zbirne vloge, ali uredbe, ki ureja pogojenost, se zahtevek za to površino ali to žival zavrne, razen v primerih kršitev iz Priloge 10 te uredbe.

VI. VEZANA DOHODKOVNA PODPORA

37. člen

(splošno za vezano dohodkovno podporo)

(1) V okviru vezane dohodkovne podpore se izvajajo naslednje intervencije

- vezana dohodkovna podpora za rejo drobnice;

- vezana dohodkovna podpora za rejo govedi;

- vezana dohodkovna podpora za krave dojilje;

- vezana dohodkovna podpora za mleko v gorskih območjih;

- vezana dohodkovna podpora za beljakovinske rastline in

- vezana dohodkovna podpora za zelenjavo.

(2) Vezana dohodkovna podpora se na podlagi prvega odstavka 32. člena Uredbe 2021/2115/EU lahko odobri aktivnim kmetom in ima obliko letnega plačila na hektar ali žival.

38. člen

(vezana dohodkovna podpora za rejo drobnice)

(1) Za intervencijo vezana dohodkovna podpora za rejo drobnice okvirna finančna sredstva za posamezno leto znašajo 1.284.760,85 eura.

(2) Nosilec kmetijskega gospodarstva, ki redi živali iz

vrst ovc in koz (v nadaljnjem besedilu: drobnica), je upravičen

do podpore za rejo drobnice, če so izpolnjeni naslednji pogoji

– na začetni datum za oddajo zbirne vloge iz uredbe,

ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike za leto vložitve

zbirne vloge, redi 14 ali več živali drobnice;

– na zahtevek prijavi vsaj 14 živali drobnice, ki so prisotne

na kmetijskem gospodarstvu na začetni datum za oddajo zbirne vloge iz uredbe, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike za leto vložitve zbirne vloge, in so v mesecu, ko se začne

oddaja zbirne vloge, dosegle starost najmanj devet mesecev;

– drobnica iz prejšnje alineje mora biti prisotna na kmetijskem gospodarstvu v obdobju obvezne reje, ki traja od začetnega datuma za oddajo zbirne vloge iz uredbe, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike za leto vložitve zbirne vloge, do

31. julija tekočega leta. Pri tem se premik drobnice na planino

ali skupni pašnik, na sejem ali razstavo ali na odvzem semena

za potrebe shranjevanja v genski banki šteje kot prisotnost

drobnice na kmetijskem gospodarstvu;

– zagotovi, da je drobnica, ko je na njegovem kmetijskem

gospodarstvu ali na planini, skupnem pašniku, od vključno

prvega dne obdobja obvezne reje iz prejšnje alineje označena,

vodena in so zanjo podatki priglašeni v CRD v skladu s pravilnikom, ki ureja identifikacijo in registracijo drobnice;

– ne glede na prvo in drugo alinejo tega odstavka se za

zahtevek zbirne vloge leta 2026 nosilcem kmetijskih gospodarstev, ki jim je bila za zbirno vlogo za leto 2025 za drobnico

priznana višja sila zaradi bolezni modrikastega jezika, zahteve

štejejo za izpolnjene, če redijo sedem ali več živali drobnice in

če bi bil pogoj 14 živali v letu 2025 izpolnjen, če višje sile ne

bi bilo.

(3) Podatki o drobnici se prevzamejo iz CRD.

(4) Načrtovani znesek na enoto znaša 18,09 eura, najnižji znesek načrtovanega zneska na enoto 16,27 eura in

najvišji znesek načrtovanega zneska na enoto 22,60 eura. Ne glede na prejšnji stavek najvišji načrtovani znesek

podpore za leto 2026 znaša 27,92 eura.

(5) Realizirani znesek na enoto se izračuna vsako leto, tako da se skupno število upravičenih živali drobnice za zadevno leto pomnoži z načrtovanim zneskom na enoto iz prejšnjega odstavka tega člena. V primeru, da so s tem okvirna finančna sredstva iz prvega odstavka tega člena presežena ali neporabljena, se upoštevajo določbe drugega odstavka 4. člena te uredbe.

(6) Nosilec kmetijskega gospodarstva je upravičen do podpore za rejo drobnice za posamezno žival le enkrat na leto.

39. člen

(vezana dohodkovna podpora za rejo govedi)

(1) Za podporo za rejo govedi skupna okvirna finančna sredstva za posamezno leto znašajo 5.651.517,18 eura; od tega se

- 2.902.851,67 eura nameni za govedo, ki se nahaja pri nosilcu kmetijskega gospodarstva, ki je vključen v ekološko rejo govedi ali katerega kmetijsko gospodarstvo ima certifikat za shemo Izbrana kakovost za govedo v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo (v nadaljnjem besedilu: govedo EK ali IK), in

- 2.748.665,51 eura nameni za govedo, ki se nahaja pri nosilcu kmetijskega gospodarstva, ki ni vključen v ekološko rejo govedi ali katerega kmetijsko gospodarstvo nima certifikata za shemo Izbrana kakovost za govedo (v nadaljnjem besedilu: preostalo govedo).

(2) Nosilec kmetijskega gospodarstva, ki redi vsaj dva bika oziroma vola oziroma telici (v nadaljnjem besedilu: govedo), je upravičen do podpore za rejo govedi, če so izpolnjeni naslednji pogoji

- je govedo na zadevnem kmetijskem gospodarstvu v reji neprekinjeno vsaj šest mesecev, kar se šteje za obdobje obvezne reje. Pri tem se premik govedi na planino ali skupni pašnik,

na sejem ali razstavo ali v osemenjevalni center šteje kot prisotnost govedi na kmetijskem gospodarstvu;

- je govedo oddano v zakol ali izvoz v letu 2023 od 1. januarja do vključno 31. oktobra oziroma za nadaljnja leta od 1. novembra preteklega leta do 31. oktobra tekočega leta;

- ob zakolu ali izvozu govedo ni mlajše od devetih mesecev;

- zagotovi, da je govedo, ko je na njegovem kmetijskem gospodarstvu ali na planini, skupnem pašniku, od vključno prvega dne obdobja obvezne reje označeno, vodeno in so zanj podatki priglašeni v CRG v skladu s pravilnikom, ki ureja identifikacijo in registracijo govedi.

(3) Obdobje obvezne reje iz prve alineje prejšnjega odstavka se prične šest mesecev pred dnem zakola ali izvoza živali z zadevnega kmetijskega gospodarstva in zaključi z dnem zakola ali izvoza govedi z zadevnega kmetijskega gospodarstva.

(4) Telica je govedo ženskega spola, ki še ni telila.

(5) Podatke o govedi se prevzame iz CRG.

(6) Načrtovani znesek na enoto za govedo EK ali IK

znaša 63,28 eura, najnižji znesek načrtovanega zneska na

enoto 56,95 eura in najvišji znesek načrtovanega zneska na

enoto 79,10 eura.

(7) Načrtovani znesek na enoto za preostalo govedo

znaša 48,67 eura, najnižji znesek načrtovanega zneska na

enoto 43,80 eura in najvišji znesek načrtovanega zneska na

enoto 60,84 eura.

(8) Za nosilce kmetijskih gospodarstev, ki so vključeni v ekološko rejo govedi iz prvega odstavka tega člena, se štejejo nosilci kmetijskih gospodarstev, ki imajo certificirano ekološko rejo govedi za leto, v katerem poteka obdobje obvezne reje. V primeru, da obdobje obvezne reje poteka v predhodnem in tekočem letu, mora imeti nosilec kmetijskega gospodarstva certificirano ekološko rejo govedi vsaj za eno od zadevnih let.

(9) Za nosilce kmetijskih gospodarstev, katerih kmetijsko gospodarstvo ima certifikat za shemo Izbrana kakovost govedo iz prvega odstavka tega člena, se štejejo nosilci, katerih kmetijsko gospodarstvo ima veljavni certifikat za govedo za shemo Izbrana kakovost govedo na dan izvoza ali zakola.

(10) Ne glede na prejšnji odstavek tega člena se načrtovani zneski na enoto iz šestega odstavka tega člena upoštevajo le za govedo, ki je rojeno v Sloveniji in je bilo v reji na kmetijskem gospodarstvu iz prejšnjega odstavka do vključno starosti šestih mesecev. V primeru, da je govedo rojeno v Sloveniji in je bilo v reji na kmetijskem gospodarstvu iz prejšnjega odstavka po dopolnjeni starosti šestih mesecev, se načrtovani zneski iz šestega odstavka tega člena upoštevajo le, če je kmetijsko gospodarstvo, pri katerem je bilo govedo v reji, predno je prišlo v rejo na kmetijsko gospodarstvo iz prejšnjega odstavka, imelo veljaven certifikat za govedo za shemo Izbrana kakovost na dan premika govedi.

(11) Veljavni certifikat iz devetega odstavka tega člena se preveri v evidenci Sheme kakovosti, ki je vzpostavljena v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo.

(12) Realizirani znesek na enoto se izračuna vsako leto, tako da se skupno število govedi EK ali IK za zadevno leto pomnoži z načrtovanim zneskom na enoto iz petega odstavka tega člena oziroma kadar gre za preostalo govedo, se skupno število preostalih govedi pomnoži z načrtovanim zneskom na enoto iz šestega odstavka tega člena. V primeru, da so s tem okvirna finančna sredstva iz prve ali druge alineje prvega odstavka tega člena presežena ali neporabljena, se upoštevajo določbe drugega odstavka 4. člena te uredbe.

40. člen

(vezana dohodkovna podpora za krave dojilje)

(1) Za podporo za krave dojilje skupna okvirna finančna sredstva za posamezno leto znašajo 6.037.278,17 eura, in sicer

a) za krave dojilje, ki se nahajajo pri nosilcu kmetijskega gospodarstva, katerega kmetijsko gospodarstvo je na dan, ko je oddal zbirno vlogo oziroma zadnjo dopolnitev zbirne vloge pred končnim datumom za oddajo zbirne vloge v skladu z uredbo, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike za leto vložitve zbirne vloge, razvrščeno v območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost (v nadaljnjem besedilu: krave dojilje na OMD) v skladu s pravilnikom, ki ureja razvrstitev kmetijskih gospodarstev v območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost, okvirna finančna sredstva na letni ravni znašajo 5.640.785,92 eura;

b) za krave dojilje, ki se nahajajo pri nosilcu kmetijskega gospodarstva, katerega kmetijsko gospodarstvo na dan, ko je oddal zbirno vlogo oziroma zadnjo dopolnitev zbirne vloge pred končnim datumom za oddajo zbirne vloge v skladu z uredbo, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike za leto vložitve zbirne vloge, ni razvrščeno v območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost (v nadaljnjem besedilu: krave dojilje izven OMD) v skladu s pravilnikom, ki ureja razvrstitev kmetijskih gospodarstev v območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost, okvirna finančna sredstva na letni ravni znašajo 396.492,25 eura.

(2) Nosilec kmetijskega gospodarstva, ki redi krave dojilje, je upravičen do podpore za krave dojilje, če redi vsaj dve ali več krav dojilj, ki izpolnjujejo naslednje pogoje

- so iz črede namenjene reji telet za prirejo mesa;

- so ustrezne pasme ali križanke med izključno ustreznimi pasmami;

- so v letu 2023 telile v obdobju od 1. januarja 2023 do 31. avgusta 2023, za nadaljnja leta pa od 1. septembra preteklega leta do 31. avgusta tekočega leta;

- so po telitvi s teletom na kmetijskem gospodarstvu še najmanj dva meseca, kar se šteje za obdobje obvezne reje;

- zagotovi, da so krave dojilje, ko so na njegovem kmetijskem gospodarstvu ali na planini, skupnem pašniku, od vključno prvega dne obdobja obvezne reje označene, vodene in so zanje podatki priglašeni v CRG v skladu s pravilnikom, ki ureja identifikacijo in registracijo govedi.

- pogojem iz prejšnje alineje mora ustrezati tudi tele.

(3) Ne glede na določbo četrte alineje prejšnjega odstavka tega člena je nosilec kmetijskega gospodarstva upravičen do dodatnega plačila za krave dojilje tudi v primeru mrtvorojenega teleta, ali če tele pogine v dveh mesecih po telitvi ali je bilo tele dano v zakol v sili v dveh mesecih po telitvi. Podatek o mrtvorojenem teletu ali o poginu teleta v dveh mesecih po telitvi ali o zakolu v sili teleta v dveh mesecih po telitvi agencija prevzame iz CRG.

(4) V primeru, da ima nosilec kmetijskega gospodarstva v letu pred letom oddaje zahtevka za krave dojilje oddajo oziroma neposredno prodajo mleka, se število krav dojilj za izvajanje prve alineje drugega odstavka tega člena določi na način, da se najprej določi število krav molznic kot količnik med vsoto količin neposredno prodanega in oddanega mleka v letu pred oddajo zahtevka za krave dojilje ter med povprečno nacionalno mlečnostjo, ki je za namen te uredbe povprečna količina oddanega in neposredno prodanega mleka na kravo molznico v višini 5.924 kg oziroma 4.529 kg pri nosilcih kmetijskih gospodarstev, ki so vključeni v ekološko rejo mleka in se zaokroži navzdol na celo število. Preostanek krav se lahko šteje za krave dojilje.

(5) Ne glede na prejšnji odstavek se za število krav molznic v rejah, ki so vključene v kontrolo prireje mleka v predhodnem letu pred oddajo zahtevka, namesto podatka o oddaji mleka in podatka o povprečni nacionalni mlečnosti iz prejšnjega odstavka tega člena, upošteva podatek o povprečnem številu molznic iz evidence o kontroli prireje mleka v predhodnem letu.

(6) Podatke iz evidence o kontroli prireje mleka iz prejšnjega odstavka tega člena agencija pridobi s strani Kmetijskega inštituta Slovenije do 1. marca tekočega leta.

(7) Podatki o oddaji oziroma neposredni prodaji mleka nosilca kmetijskega gospodarstva iz četrtega odstavka tega člena se prevzamejo iz evidence mleka, ki se vodi v skladu s pravilnikom, ki ureja evidenco za sektor mleka in o tržno informacijskem sistemu za trg mleka in mlečnih izdelkov.

(8) Za izvajanje druge alineje drugega odstavka tega člena se kot ustrezne pasme za krave dojilje štejejo pasme, ki so v skladu s pravilnikom, ki urejajo identifikacijo in registracijo živali, vpisane v CRG kot limuzin, šarole, belgijska belo-plava, blonde d'aquintaine, galoway, piemontese, aberdeen-angus, highland (višinsko škotsko govedo), pritlikavi zebu, hereford, rdeči angus, nemški angus, mesna pasma, salers, lincoln red, gasconne, tibetansko govedo (jak), kianina, markidžana, wagyu, INRA 95, bazadaise, miniaturni/ mali herford, dahomey, bivol, rjava, lisasta, montbeliard, cika, kraška sivka (slovensko rjavo govedo), meuse-rhine-yssel (MRY), pincgau, siva tirolska, madžarsko podolsko govedo, nemško svetlo govedo (german yellow), dexter, podolsko govedo, blaarkop rood, normande, kärntner blondveih, istrsko govedo, kostroma.

(9) Premik krave dojilje s teletom na planino oziroma

skupni pašnik ter premik krave dojilje na sejem ali razstavo v

obdobju obvezne reje iz četrte alineje prvega odstavka se šteje

kot del obdobja obvezne reje, če je sporočen v skladu s pravilnikom, ki ureja identifikacijo in registracijo goveda.

(10) Podatki o ženskih govedih se prevzamejo iz CRG.

(11) Za nosilce kmetijskih gospodarstev, ki so vključeni v ekološko rejo mleka iz četrtega odstavka tega člena, se štejejo nosilci kmetijskih gospodarstev, ki imajo certificirano ekološko pridelavo mleka za leto oddaje zahtevka za podporo za mleko v gorskih območjih in za predhodno leto.

(12) Načrtovani znesek na enoto za kravo dojiljo na

OMD znaša 97,25 eura, najnižji znesek načrtovanega zneska

na enoto 87,52 eura in najvišji znesek načrtovanega zneska na

enoto 121,56 eura.

(13) Načrtovani znesek na enoto za krave dojilje zunaj

OMD znaša 74,81 eura, najnižji znesek načrtovanega zneska

na enoto 67,32 eura in najvišji znesek načrtovanega zneska

na enoto 93,51 eura.

(14) Realizirani znesek na enoto se izračuna vsako leto, tako da se skupno število krav dojilj na OMD pomnoži z načrtovanim zneskom na enoto iz enajstega odstavka tega člena oziroma kadar gre za krave dojilje izven OMD, da se skupno število krav dojilj izven OMD pomnoži z načrtovanim zneskom na enoto iz dvanajstega odstavka tega člena. V primeru, da so s tem okvirna finančna sredstva iz prve oziroma druge alineje prvega odstavka tega člena presežena ali neporabljena, se upoštevajo določbe drugega odstavka 4. člena te uredbe.

(15) Nosilec kmetijskega gospodarstva je upravičen do podpore za krave dojilje za posamezno kravo dojiljo le enkrat na leto.

41. člen

(vezana dohodkovna podpora za mleko v gorskih območjih)

(1) Za podporo za mleko v gorskih območjih okvirna finančna sredstva za posamezno leto znašajo 3.725.090,03 eura.

(2) Nosilec kmetijskega gospodarstva je upravičen do podpore za mleko v gorskih območjih, če je njegovo kmetijsko gospodarstvo na dan, ko je oddal zbirno vlogo oziroma zadnjo dopolnitev zbirne vloge pred končnim datumom za oddajo zbirne vloge v skladu s uredbo, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike za leto vložitve zbirne vloge, razvrščeno v gorsko območje v skladu s pravilnikom, ki ureja razvrstitev kmetijskih gospodarstev v območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost in če v tekočem letu redi vsaj dve ali več krav molznic, ki izpolnjujejo naslednje pogoje

- so iz črede krav, namenjenih za prirejo mleka;

- so ustrezne pasme ali križanke med izključno ustreznimi pasmami;

- so prisotne na zadevnem kmetijskem gospodarstvu v obdobju obvezne reje, ki traja od začetnega datuma za oddajo zbirne vloge iz uredbe, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike za leto vložitve zbirne vloge, do vključno 31. julija tekočega leta;

- zagotovi, da so krave molznice, ko so na njegovem kmetijskem gospodarstvu ali na planini, skupnem pašniku, od vključno prvega dne obdobja obvezne reje označene, vodene in so zanje podatki priglašeni v CRG v skladu s pravilnikom, ki ureja identifikacijo in registracijo govedi.

- so v zadnjih dveh letih telile vsaj enkrat do vključno prvega dne za vložitev zbirne vloge iz uredbe, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike za leto vložitve zbirne vloge, pri čemer se za telitev šteje tudi rojstvo mrtvorojenega teleta, ki se rodi po najmanj šestih mesecih brejosti in katerega truplo je odstranjeno v skladu z uredbami, ki urejajo odstranjevanje živalskih stranskih proizvodov, ki niso namenjeni prehrani ljudi.

(3) Za izvajanje prve alineje prejšnjega odstavka se najvišje upravičeno število krav molznic na kmetijskem gospodarstvu določi kot količnik med vsoto količin neposredno prodanega in oddanega mleka v letu pred letom oddaje vloge za podporo za mleko v gorskih ter med povprečno nacionalno mlečnostjo, ki je za namen te uredbe povprečna količina oddanega in neposredno prodanega mleka na kravo molznico v višini 5.924 kg oziroma 4.529 kg pri nosilcih kmetijskih gospodarstev, ki so vključena v ekološko rejo mleka, in se zaokroži navzdol na celo število.

(4) Ne glede na prejšnji odstavek se za število krav molznic v rejah, ki so vključene v kontrolo prireje mleka v predhodnem letu pred oddajo zahtevka, namesto podatka o oddaji mleka in podatka o povprečni nacionalni mlečnosti iz prejšnjega odstavka tega člena, upošteva podatek o povprečnem številu molznic iz evidence o kontroli prireje mleka v predhodnem letu.

(5) Podatke iz evidence o kontroli prireje mleka iz prejšnjega odstavka tega člena agenciji zagotovi Kmetijski inštitut Slovenije do 1. marca tekočega leta.

(6) Podatki o oddaji in neposredni prodaji mleka nosilca kmetijskega gospodarstva iz tretjega odstavka tega člena se prevzamejo iz evidence mleka, ki se vodi v skladu s pravilnikom, ki ureja evidenco za sektor mleka in o tržno informacijskem sistemu za trg mleka in mlečnih izdelkov.

(7) Za izvajanje druge alineje drugega dostavka tega člena se kot ustrezne pasme za krave molznice štejejo pasme, ki so v skladu s pravilnikom, ki ureja identifikacijo in registracijo živali, vpisane v CRG kot črno-bela, rdeči holštajn, mlečna pasma, džersi, ayrshire, švedska rdeča, bivol, rjava, lisasta, montbeliard, cika, kraška sivka (slovensko rjavo govedo), meuse-rhine-yssel (MRY), pincgau, siva tirolska, madžarsko podolsko govedo, nemško svetlo govedo (german yellow), dexter, podolsko govedo, blaarkop rood, normande, kärntner blondveih, istrsko govedo, kostroma.

(8) Premik krave molznice na planino oziroma skupni pašnik, na sejem ali razstavo v obdobju obvezne reje iz tretje alineje drugega odstavka se šteje kot del obdobja obvezne reje, če je sporočen v skladu s pravilnikom, ki ureja identifikacijo in registracijo goveda.

(9) Podatki o ženskih govedih se prevzamejo iz CRG.

(10) Za nosilce kmetijskih gospodarstev, ki so vključeni v ekološko rejo mleka, iz tretjega odstavka tega člena se štejejo nosilci kmetijskih gospodarstev, ki imajo certificirano ekološko pridelavo mleka za leto oddaje zahtevka za podporo za mleko v gorskih območjih in za predhodno leto.

(11) Načrtovani znesek na enoto za kravo molznico

znaša 88,87 eura, najnižji znesek načrtovanega zneska na

enoto 79,98 eura in najvišji znesek načrtovanega zneska na

enoto 111,08 eura.

(12) Realizirani znesek na enoto se izračuna vsako leto, tako da se skupno število upravičenih krav molznic pomnoži z načrtovanim zneskom na enoto iz prejšnjega odstavka tega člena. V primeru, da so s tem okvirna finančna sredstva iz prvega odstavka tega člena presežena ali neporabljena, se upoštevajo določbe drugega odstavka 4. člena te uredbe.

(13) Nosilec kmetijskega gospodarstva je upravičen do podpore za mleko v gorskih območjih za posamezno kravo molznico le enkrat na leto.

42. člen

(vezana dohodkovna podpora za beljakovinske rastline)

(1) Za podporo za beljakovinske rastline okvirna finančna sredstva za leto 2023 znašajo 2.630.601,72 eura, za leto 2024 2.630.600,76 eura, za leto 2025 2.630.600,90 eura, za leto 2026 2.630.600,65 eura in za leto 2027 2.630.600,71 eura.

(2) Nosilec kmetijskega gospodarstva je upravičen do podpore za beljakovinske rastline, če upošteva, da

- je na površini dovoljena le setev teh kmetijskih rastlin: lucerne, detelje, aleksandrijske detelje, perzijske detelje, inkarnatke, deteljno-travne mešanice, krmnega boba, krmnega graha, soje, grašice, volčjega boba, boba, graha, fižola, leče, čičerike, nokote ali grahorja;

- če nosilec kmetijskega gospodarstva prideluje lucerno, deteljo, aleksandrijsko deteljo, perzijsko deteljo, inkarnatko, deteljno-travne mešanice ali nokoto, obtežba na kmetijskem gospodarstvu znaša vsaj 0,5 GVŽ na hektar kmetijskih zemljišč v uporabi;

- ne glede na prejšnjo alinejo v primeru, če nosilec kmetijskega

gospodarstva prideluje lucerno, deteljo, aleksandrijsko deteljo, perzijsko deteljo, inkarnatko, deteljno-travne mešanice, nokoto in je vključen v ekološko pridelavo poljščin ali zelenjadnic ali ekološko rejo goveda, mora znašati obtežba na kmetijskem gospodarstvu vsaj 0,3 GVŽ na hektar kmetijskih zemljišč v uporabi;

- kmetijske rastline iz prve alineje tega odstavka na prijavljeni površini prevladujejo;

- so kmetijske rastline iz prve alineje tega odstavka prisotne na kmetijskem gospodarstvu kot glavni posevek, kot je določen v uredbi, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike za leto vložitve zbirne vloge, in do tehnološke zrelosti, razen za kmetijske rastline iz druge alineje tega odstavka, za katere se namesto tehnološke zrelosti preveri, ali je nosilec kmetijskega gospodarstva v tekočem letu zanje zagotovil vsaj dva odkosa;

- tehnološka zrelost pri pridelavi beljakovinskih rastlin za zrnje iz prejšnje alineje pomeni stopnjo v razvoju zrna, ko to v skladu s skalo BBCH razvojnih faz gojenih beljakovinskih rastlin doseže polno zrelost, kar pomeni, da je zrnje trdo in ga z nohtom težko razpolovimo;

- skupna ugotovljena upravičena površina za beljakovinske rastline mora biti vsaj 0,3 ha;

- ugotovljena upravičena površina kmetijskega gospodarstva je najmanj 1 ha;

- najmanjša ugotovljena upravičena površina kmetijske parcele, za katero uveljavlja podporo za beljakovinske rastline, znaša vsaj 0,1 ha.

(3) Intervencija se ne izvaja na območjih, ki so šotišča za namen izvajanja DKOP 2 iz uredbe, ki ureja pogojenost.

(4) Med upravičene površine do podpore iz tega člena se ne štejejo površine, ki so pripisane k planini ali skupnemu pašniku.

(5) Za izvajanje iz tretjega odstavka tega člena se upošteva dejanska površina v sloju oziroma površina preseka, pri

čemer mora biti površina preseka med GERK in tem slojem

vsaj en ar.

(6) Plačilo za izvajanje intervencije se lahko uveljavlja za kmetijske rastline iz šifranta vrst oziroma skupin kmetijskih rastlin ter podpor.

(7) Pri izračunu obtežbe iz druge alineje drugega odstavka tega člena se upošteva šesti, sedmi in osmi odstavek 6. člena te uredbe.

(8) Pregledi na kraju samem se za intervencijo iz tega člena, ne glede na določbo, ki urejapreglede na kraju samem iz uredbe, ki ureja izvedbo intervencij skupne kmetijske politike, izvedejo pri najmanj 3 % upravičencev, ki oddajo zahtevek za vezano dohodkovno podporo za beljakovinske rastline na površino z rastlino deteljno-travne mešanice oziroma ki oddajo zahtevek na površino z rastlino, ki mora izpolnjevati tehnološko zrelost v skladu z drugim odstavkom tega člena.

(9) V primeru, da je nosilec kmetijskega gospodarstva

oddal zahtevek za beljakovinske rastline in ni izpolnil zahteve

obtežbe, zahteve prisotnosti do tehnološke zrelosti ali zahteve

po dveh odkosih v tekočem letu iz drugega odstavka tega

člena, se zahtevek za to površino zavrne in šteje, da ne gre

za čezmerno prijavo ter se ne uporabijo upravne sankcije iz

uredbe, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike za leto

vložitve zbirne vloge.

(10) Za nosilce kmetijskih gospodarstev, ki so vključeni v ekološko pridelavo poljščin ali zelenjadnic iz tretje alineje drugega odstavka tega člena ali v ekološko rejo goveda, se štejejo nosilci kmetijskih gospodarstev, ki imajo certificirano ekološko pridelavo poljščin ali zelenjadnic za beljakovinske rastline oziroma imajo certificirano ekološko rejo goveda v tekočem letu oddaje zahtevka.

(11) Načrtovani znesek na enoto za beljakovinske rastline znaša

- za leto 2023 292,00 eura na ha, najnižji znesek načrtovanega zneska na enoto je 233,60 eura na ha in najvišji znesek načrtovanega zneska na enoto 350,40 eura na ha;

- za leto 2024 245,8 eura na ha, najnižji znesek načrtovanega zneska na enoto je 196,64 eura na ha in najvišji znesek načrtovanega zneska na enoto 294,96 eura na ha;

- za leto 2025 224,83 eura na ha, najnižji znesek načrtovanega zneska na enoto je 179,86 eura na ha in najvišji znesek načrtovanega zneska na enoto 281,03 eura na ha;

- za leto 2026 215,62 eura na ha, najnižji znesek načrtovanega zneska na enoto je 172,50 eura na ha in najvišji znesek načrtovanega zneska na enoto 269,52 eura na ha;

- za leto 2027 207,13 eura na ha, najnižji znesek načrtovanega zneska na enoto je 165,70 eura na ha in najvišji znesek načrtovanega zneska na enoto 258,91 eura na ha.

(12) Realizirani znesek na enoto se izračuna vsako leto, tako da se skupno število upravičenih hektarjev beljakovinskih rastlin pomnoži z načrtovanim zneskom na enoto za leto vložitve zbirne vloge iz prejšnjega odstavka tega člena. V primeru, da so s tem okvirna finančna sredstva iz prvega odstavka tega člena presežena ali neporabljena, se upoštevajo določbe drugega odstavka 4. člena te uredbe.

42.a člen

(vezana dohodkovna podpora za zelenjavo)

(1) Za podporo za zelenjavo so za leto 2025 okvirna

finančna sredstva 400.001,00 eura, za leto 2026 400.001,30

eura in za leto 2027 400.001,10 eura. Od tega se

- za leto 2025 50.486,00 eura, za leto 2026 53.184,05

eura in za leto 2027 54.562,30 eura nameni nosilcem kmetijskih

gospodarstev, ki so vključeni v ekološko pridelavo zelenjave;

- za leto 2025 349.515,00 eura, za leto 2026 346.817,25

eura in za leto 2027 345.438,80 eura nameni nosilcem kmetijskih gospodarstev, ki pridelujejo zelenjavo, vendar niso vključeni v ekološko pridelavo zelenjave.

(2) Nosilec kmetijskega gospodarstva je upravičen do

podpore za zelenjavo, če izpolnjuje naslednje pogoje upravičenosti

– vpisan je v RKG in v evidenco pridelovalcev zelenjave

in zelišč;

– skupna ugotovljena površina, za katero uveljavlja podporo za zelenjavo na prostem, je vsaj 0,5 ha oziroma površina,

za katero uveljavlja podporo za zelenjavo v rastlinjakih, vsaj

0,1 ha;

– najmanj 30 % proizvodnje zelenjave, izračunane glede na prijavljene površine v zahtevku zavezano dohodkovno podporo za zelenjavo za posamezno leto (v nadaljnjem besedilu: proizvodnja zelenjave glede na zahtevek za zelenjavo), oziroma v primeru nosilca KMG, vključenega v ekološko pridelavo zelenjave, najmanj 15 % proizvodnje zelenjave glede na zahtevek za zelenjavo trži prek

1. organizacij proizvajalcev,

2. skupin proizvajalcev,

3. zadrug,

4. pravnih oseb, ki imajo KMG-MID,

5. pravnih oseb, ki imajo v skladu s standardno klasifikacijo dejavnosti kot prvo v klasifikacijinalog vpisano predelavo zelenjave ali

6. javnih zavodov;

– če 30 % proizvodnje zelenjave glede na zahtevek za zelenjavo oziroma v primeru nosilca KMG, vključenega v ekološko pridelavo zelenjave, najmanj 15 % proizvodnje zelenjave glede na zahtevek za zelenjavo trži sam ali

prek drugih oblik skupnega nastopa na trgu, ki niso zajete v

prejšnji alineji, mora za prejem podpore za vse dejavnosti, ki se

opravljajo v okviru kmetijskega gospodarstva, voditi poslovne

knjige v skladu z računovodskimi standardi za davčne namene

in za vse poslovne dogodke v zvezi s prodajo zelenjave voditi

ločeno računovodstvo v skladu z računovodskimi standardi,

na primer ločeno stroškovno mesto ali ločene ustrezne računovodske konte. Pri tem mora nosilec zagotoviti tudi vodenje

blagovnega knjigovodstva, iz katerega je razvidna količina

prodane zelenjave v letu oddaje zahtevka za vezano dohodkovno podporo za zelenjavo (v nadaljnjem besedilu: zahtevek

za zelenjavo).

(3) Skupna podpora za zelenjavo iz petnajstega in šestnajstega odstavka tega člena se lahko dodeli za največ 15 hektarjev ugotovljene zelenjave.

(4) Kot zelenjadnice se štejejo zelenjadnice, naštete v

Prilogi 2 Pravilnika o evidenci pridelovalcev zelenjave in zelišč

(Uradni list RS, št. 21/23; v nadaljnjem besedilu: pravilnik, ki

ureja evidenco pridelovalcev zelenjave in zelišč), razen sladke

koruze.

(5) Podatek o proizvodnji zelenjave glede na zahtevek za zelenjavo se za posamezneganosilca kmetijskega gospodarstva izračuna tako, da se podatek o povprečnem pridelku posamezne vrste zelenjave za leto zahtevka prevzame iz evidence o pridelavi zelenjave in zelišč, ki jo določa pravilnik, ki ureja evidenco pridelovalcev zelenjave in zelišč, in pomnoži s prijavljeno površino te zelenjave v zahtevku za zelenjavo. Nosilec dokazuje zahtevan odstotek proizvodnje zelenjave iz tretje in četrte alineje drugega odstavka tega člena s prijavljeno zelenjavo v zahtevku za zelenjavo za tekoče leto, pri čemer lahko pogoj izpolni z eno vrsto zelenjave ali več vrstami zelenjave, prijavljenimi v zahtevku.

(6) Ministrstvo pošlje agenciji podatke o povprečnem pridelku posamezne zelenjave zaposamezno leto iz evidence o pridelavi zelenjave in zelišč iz prejšnjega odstavka najpozneje do 15. februarja leta, ki sledi letu oddaje zahtevka.

(7) Za posamezno leto zahtevka za zelenjavo se pri prijavljeni površini upoštevajo vsi nivoji posevka, označeni na geoprostorskem obrazcu, kot jih določa uredba, ki ureja izvedbo

intervencij skupne kmetijske politike. Pri tem se ista prijavljena

površina pod različnimi posevki v skupno površino zahtevka

za zelenjavo upošteva le enkrat. Na zahtevku za zelenjavo

se lahko prijavi le tista površina, na kateri je bila zelenjava

pobrana v tekočem letu in prodana v tekočem letu ali do 15. februarja leta, ki sledi letu oddaje zahtevka. Če nosilec kmetijskega gospodarstva

po vložitvi zbirne vloge spremeni ali načrtuje spremembo vrste

prijavljenega posevka zelenjave, mora spremembo nemudoma

sporočiti agenciji, v nasprotnem primeru se šteje, da gre za

čezmerno prijavo in se uporabijo upravne sankcije iz uredbe,

ki ureja izvedbo intervencij skupne kmetijske politike.

(8) Kot kmetijska parcela za namen uveljavljanja podpore

za zelenjavo se šteje strnjeno zemljišče kmetijske površine, na

kateri je prijavljena zelenjava ne glede na višino plačila podpore. Pri tem najmanjša površina kmetijske parcele za pridelavo

zelenjave na prostem znaša 0,1 ha, medtem ko najmanjša

površina kmetijske parcele za pridelavo zelenjave v rastlinjakih

znaša 0,01 ha.

(9) Če nosilec kmetijskega gospodarstva prijavi zelenjavo iz četrtega odstavka tega člena kot predposevek, mora v

času prisotnost zelenjave v obdobju predposevka to posneti

z geografsko označeno fotografijo v aplikaciji Fotosopotnik. V

primeru izvedene preveritve s pregledom na kraju samem mora

nosilec kmetijskega gospodarstva fotografije na dan izvedenega pregleda prek aplikacije Fotosopotnik poslati na agencijo.

(10) S pregledi na kraju samem se ugotavlja le prisotnost

zelenjave, medtem ko se vrsta zelenjave ne ugotavlja. Če nosilec kmetijskega gospodarstva ne vodi geolociranih fotografij

iz prejšnjega odstavka, se zahtevek za zelenjavo za tako površino zavrne ter se znižanja in sankcije ne izračunavajo oziroma

se ne zavrne v primeru, da je isto površino nosilec prijavil tudi

na drug posevek iz šestega odstavka tega člena.

(11) Če se za zahtevek za podporo za zelenjavo pri

upravnih pregledih ugotovi, da

- ne izpolnjuje pogojev iz druge alineje drugega odstavka

tega člena, se zahtevek zavrne in se šteje, da ne gre za čezmerno prijavo, ter se ne uporabijo upravne sankcije iz uredbe,

ki ureja izvedbo intervencij skupne kmetijske politike;

- ne izpolnjuje pogojev iz tretje ali četrte alineje drugega

odstavka tega člena, se šteje, da gre za nepravilno prijavo in se

uporabi upravne sankcije v višini 3% znižanja vseh zahtevkov

neposrednih plačil;

- izpolnjuje vse pogoje iz tega člena in se pri pregledu na

kraju samem ugotovi, da ne izpolnjuje pogojev iz tega člena,

se šteje, da gre za čezmerno prijavo, in se uporabijo upravne

sankcije iz uredbe, ki ureja izvedbo intervencij skupne kmetijske politike.

(12) Nosilec kmetijskega gospodarstva pošlje na agencijo

dokazila o prodani zelenjavi, da dokaže izpolnjevanje pogoja iz

tretje oziroma četrte alineje drugega odstavka tega člena. Pri

tem se upošteva naslednje

– če nosilec kmetijskega gospodarstva prodaja zelenjavo

prek skupine proizvajalcev ali organizacije proizvajalcev sadja in zelenjave, zadruge, pravne osebe ali javnega zavoda, mora

do 15. februarja leta, ki sledi letu v katerem je bil oddan zahtevek za zelenjavo, agenciji poslati s obrazec iz Priloge 12, ki je

sestavni del te uredbe, ki ga podpiše kupec;

– če nosilec kmetijskega gospodarstva trži sam ali prek drugih oblik skupnega nastopa na trgu,mora do 15. februarja leta, ki sledi letu, v katerem je bil oddan zahtevek za zelenjavo, agenciji poslati izpis v zvezi s prodajo zelenjave, za katero vodi ločeno računovodstvo v okviru poslovnih knjig, pri tem pa mora biti razvidna tudi količina prodane zelenjave za leto zahtevka;

– ne glede na prejšnjo alinejo mora nosilec kmetijskega

gospodarstva agencijo obvestiti o morebitnih spremembah,

ki vplivajo na izpis v zvezi s prodajo zelenjave po datumu iz

prejšnje alineje, ter kot dokazilo poslati nov izpis.

(13) V primeru boba, graha, fižola, leče in čičerike lahko

nosilec kmetijskega gospodarstva odda zahtevek le za eno od

vezanih podpor ali za zelenjavo ali za beljakovinske rastline.

(14) Za nosilce kmetijskih gospodarstev, vključene v

ekološko pridelavo zelenjave iz prve alineje prvega odstavka tega člena, se štejejo nosilci kmetijskih gospodarstev, pri

katerih na kmetijski površini, na kateri pridelujejo zelenjavo v

tekočem letu oddaje zahtevka, poteka pridelava zelenjave v

skladu s predpisi, ki urejajo ekološko pridelavo, in ki imajo v

letu zahtevka za vezano podporo za zelenjadnice oddan tudi

zahtevek za intervencijo ekološko kmetovanje iz uredbe, ki

ureja plačila za okoljske in podnebne obveznosti ter naravne ali

druge omejitve iz strateškega načrta skupne kmetijske politike

2023–2027.

(15) Če nosilec v zahtevku za zelenjavo hkrati prijavi površine z ekološko in neekološkopridelavo zelenjave, mora za vsako prijavljeno površino izkazati prodajo v zahtevanem odstotku glede na način pridelave, kot je določen v tretji in četrti alineji drugega odstavka tega člena. Pri tem se upošteva

– če je zahtevan odstotek prodaje dosežen le za en način pridelave, se podpora prizna za tovrsto pridelave, za drugo vrsto pridelave pa se podpora zavrne in se uporabijo znižanja v skladu s tem členom;

– če je presežek prodaje dosežen pri ekološki pridelavi, se lahko ta presežek uporabi zaizpolnitev pogojev glede odstotka trženja za površine z neekološko pridelavo, vendar se podpora za površine, za katere se pogoj izpolni s tem presežkom, prizna kot podpora za neekološko pridelavo, če je izpolnjen zahtevan odstotek prodaje za neekološko pridelavo, sicer se podpora za neekološko pridelavo zavrne in se uporabijo znižanja v skladu s tem členom;

– če je presežek prodaje dosežen pri neekološki pridelavi, se lahko ta presežek uporabi zaizpolnitev pogojev glede odstotka trženja za površine z ekološko pridelavo, vendar se podpora za površine, za katere se pogoj izpolni s tem presežkom, prizna kot podpora za neekološko pridelavo, če je izpolnjen zahtevan odstotek prodaje za neekološko pridelavo, sicer se podpora za ekološko pridelavo zavrne in se uporabijo znižanja v skladu s tem členom.

(16) Intervencija vezana dohodkovna podpora za zelenjavo se ne izvaja na območju iz 7. in 8. točke prvega odstavka

20. člena te uredbe.

(17) Načrtovani znesek na enoto pri nosilcih kmetijskih

gospodarstev, ki so vključeni v ekološko pridelavo zelenjave,

znaša

- za leto 2025 504,86 eura na ha, najnižji znesek načrtovanega zneska na enoto 454,37 eura na ha in najvišji znesek

načrtovanega zneska na enoto 631,07 eura na ha;

- za leto 2026 462,47 eura na ha, najnižji znesek načrtovanega zneska na enoto 416,22 eura na ha in najvišji znesek

načrtovanega zneska na enoto 578,08 eura na ha;

- za leto 2027 419,71 eura na ha, najnižji znesek načrtovanega zneska na enoto 377,73 eura na ha in najvišji znesek

načrtovanega zneska na enoto 524,63 eura na ha.

(18) Načrtovani znesek na enoto pri preostalih nosilcih

kmetijskih gospodarstev, ki pridelujejo zelenjavo, znaša

- za leto 2025 388,35 eura na ha, najnižji znesek načrtovanega zneska na enoto 349,51 eura na ha in najvišji znesek

načrtovanega zneska na enoto 485,43 eura na ha;

- za leto 2026 355,71 eura na ha, najnižji znesek načrtovanega zneska na enoto 320,13 eura na ha in najvišji znesek

načrtovanega zneska na enoto 444,63 eura na ha;

- za leto 2027 322,84 eura na ha, najnižji znesek načrtovanega zneska na enoto 290,55 eura na ha in najvišji znesek

načrtovanega zneska na enoto 403,55 eura na ha.

(19) Realizirani znesek na enoto se izračuna vsako leto, tako

da se skupno število upravičenih hektarjev zelenjave pomnoži z

načrtovanim zneskom na enoto za leto vložitve zbirne vloge iz

prejšnjega odstavka. Če so s tem okvirna finančna sredstva iz

prvega odstavka tega člena presežena ali neporabljena, se upoštevajo določbe drugega odstavka 4. člena te uredbe.

VII. SKUPNE DOLOČBE ZA NEPOSREDNA PLAČILA

43. člen

(višja sila pri intervencijah neposrednih plačil, razen za intervencijo SOPO)

Razen za intervencijo SOPO iz 23. člena te uredbe, za katere se višja sila obravnava v skladu s 35. členom te uredbe, za ostale intervencije iz 5. člena te uredbe velja, da če zaradi višje sile ali izjemnih okoliščin, določenih v zakonu, ki ureja kmetijstvo, nosilec kmetijskega gospodarstva ne more izpolniti svojih obveznosti, za katere je vložil zahtevek, obdrži pravico do plačila določenega za posamezno intervencijo iz te uredbe, če v skladu z uredbo, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike za leto vložitve zbirne vloge v 15 delovnih dneh od dneva, ko je nosilec kmetijskega gospodarstva to zmožen storiti, primere višje sile ali izjemnih okoliščin sporoči agenciji na obrazcu iz uredbe, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike za leto vložitve zbirne vloge ter priloži ustrezna dokazila.

43.a člen

Nosilcem kmetijskih gospodarstev, ki jim je za zbirno vlogo za leto 2025 priznana višja sila zaradi bolezni modrikastega

jezika, se za zahtevke zbirne vloge leta 2026, pri računanju

obtežbe za opredelitev aktivnega kmeta ali za intervencije iz te

uredbe, kjer se kot pogoj upravičenosti zahteva tudi izpolnitev

določene obtežbe, pri datumih iz šestega odstavka 6. člena te

uredbe upošteva tudi število živali, za katere je bila priznana

višja sila zaradi bolezni modrikastega jezika za zbirno vlogo za

leto 2025. V okviru sheme INP 8.01 ekstenzivno travinje navedeno velja le v primeru, da upravičenec ne doseže spodnje

meje obtežbe, opredeljene v shemi.

44. člen

(povračilo v zvezi s finančno disciplino za preteklo koledarsko leto)

(1) Povračilo v zvezi s finančno disciplino iz drugega pododstavka tretjega odstavka 17. člena Uredbe 2021/2116/EU se izvede v primeru, ko Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) sprejme izvedbeni akt o določitvi zneska povračila v zvezi s finančno disciplino končnim upravičencem.

(2) Višina povračila v zvezi s finančno disciplino za preteklo koledarsko leto za nosilca kmetijskega gospodarstva v skladu s prvim in drugim pododstavkom prvega odstavka 17. člena Uredbe 2021/2116/EU je enaka zmnožku stopnje povrnitve in vsote neposrednih plačil za tekoče koledarsko leto, do katerih je upravičen nosilec kmetijskega gospodarstva po uporabi upravnih sankcij iz uredbe, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike za leto vložitve zbirne vloge in pred uporabo znižanj iz 10. člena te uredbe ter pred uporabo upravnih sankcij iz uredbe, ki ureja pogojenost, ki je zmanjšana za 2.000 eurov.

(3) Stopnja povrnitve iz prejšnjega odstavka je razmerje med zneskom povrnitve v zvezi s finančno disciplino za preteklo leto za Republiko Slovenijo iz izvedbenega akta iz drugega pododstavka tretjega odstavka 17. člena Uredbe 2021/2116/EU in vsoto neposrednih plačil za tekoče koledarsko leto v Republiki Sloveniji, do katerih so upravičeni nosilci kmetijskih gospodarstev po uporabi upravnih sankcij iz uredbe, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike za leto vložitve zbirne vloge in pred uporabo znižanj iz 10. člena te uredbe ter pred uporabo upravnih sankcij iz uredbe, ki ureja pogojenost, ki je zmanjšana za vsoto neposrednih plačil za tekoče koledarsko leto v višini do vključno 2.000 eurov.

(4) Stopnjo povrnitve iz prvega odstavka tega člena objavi ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, na svoji spletni strani http://www.mkgp.gov.si/ .

VIII. PREHODNI IN KONČNI DOLOČBI

45. člen

(dokončanje postopkov)

(1) Postopki, začeti na podlagi Uredbe o shemah neposrednih plačil (Uradni list RS, št. 2/15, 13/15, 30/15, 103/15, 36/16, 84/16, 23/17, 5/18, 10/19, 7/20, 78/20, 3/21, 67/21, 197/21 in 53/22), se končajo v skladu z Uredbo o shemah neposrednih plačil (Uradni list RS, št. 2/15, 13/15, 30/15, 103/15, 36/16, 84/16, 23/17, 5/18, 10/19, 7/20, 78/20, 3/21, 67/21, 197/21 in 53/22).

(2) Ne glede na 12. člen te uredbe se dopolnilna dohodkovna podpora za mlade kmete iz 13. člena te uredbe, v skladu z drugim pododstavkom drugega odstavka 30. člena Uredbe 2021/2115/EU izplača tudi upravičencem, ki izpolnjujejo pogoje iz 24. člena Uredbe o shemah neposrednih plačil (Uradni list RS, št. 2/15, 13/15, 30/15, 103/15, 36/16, 84/16, 23/17, 5/18, 10/19, 7/20, 78/20, 3/21, 67/21, 197/21 in 53/22), so prvič oddali vlogo za plačilo za mlade kmete na podlagi 24. člena Uredbe o shemah neposrednih plačil (Uradni list RS, št. 2/15, 13/15, 30/15, 103/15, 36/16, 84/16, 23/17, 5/18, 10/19, 7/20, 78/20, 3/21, 67/21, 197/21 in 53/22) v skladu s 50. členom Uredbe 1307/2013/EU ter z zbirno vlogo za leto 2022 še niso prejeli plačila za celotno obdobje petih let.

46. člen

(prenehanje veljavnosti plačilnih pravic)

Plačilne pravice, pridobljene na podlagi sheme osnovnega plačila v skladu z Uredbo 1307/2013/EU in Uredbo o shemah neposrednih plačil (Uradni list RS, št. 2/15, 13/15, 30/15, 103/15, 36/16, 84/16, 23/17, 5/18, 10/19, 7/20, 78/20, 3/21, 67/21, 197/21 in 53/22), v skladu s prvim odstavkom 22. člena in drugim odstavkom 23. člena Uredbe 2021/2115/EU prenehajo veljati za obdobje strateškega načrta SKP, ki se v skladu z drugim odstavkom 1. člena Uredbe 2021/2115/EU začne 1. januarja 2023, s čimer ugasnejo vse pravice iz tega naslova.

47. člen

(prenehanje veljavnosti)

Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Uredba o shemah neposrednih plačil (Uradni list RS, št. 2/15, 13/15, 30/15, 103/15, 36/16, 84/16, 23/17, 5/18, 10/19, 7/20, 78/20, 3/21, 67/21, 197/21 in 53/22).

48. člen

(začetek veljavnosti)

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Priloga 1: Izjava o pridobljenih delovnih izkušnjah iz kmetijske dejavnosti na kmetijskem gospodarstvu

Priloga 2: Izračun povprečne letne obtežbe na kmetijskem gospodarstvu za izpolnjevanje pogojev pri intervencijah neposredna plačila in aktivni kmet

Priloga 3: Izjava o dohodkih iz kmetijske in nekmetijske dejavnosti na kmetijskem gospodarstvu

Priloga 4: Evidenca o opravljeni kmetijski storitvi na kmetijskem gospodarstvu

Priloga 5: Izjava o odgovornosti in upravljanju kmetije

Priloga 6: Kombinacije shem SOPO na isti površini

Priloga 7: Evidenca TRT_2, TRT_3 in Natura 2000

Priloga 8: Evidenca POŠK in VGP

Priloga 9: Opredelitev pretežnega načina reje rejnih živali na KMG in izračun proizvedene količine gnojil

Priloga 9a: Obrazec za uporabo tekočega ostanka proizvodnje bioplina (digestat ali bioplinska gnojevka), ki je proizveden z lastno bioplinarno na kmetiji za shemo NIZI

Priloga 10: Katalog upravnih sankcij pri intervenciji SOPO

Priloga 11: Območja oziroma evidence za shemo INP 8.12 Neproizvodne površine in elementi

Priloga 12: Obrazec za dokazovane trženja letne proizvodnje zelenjave