Uredba o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov

1. člen

(vsebina)

Ta uredba določa delež zaposlenih invalidov od celotnega števila zaposlenih pri posameznem delodajalcu (v nadaljnjem besedilu: kvota), dokazila o izpolnjevanju kvote, obračunavanje in plačevanje obveznosti ter vzpodbude za zaposlovanje invalidov, pomoč delodajalcem zaradi zaposlenih invalidov po pravilu »de minimis« ter nadzor.

2. člen

(zavezanci za izpolnjevanje kvote)

(1) Zavezanec za izpolnjevanje kvote (v nadaljnjem besedilu: zavezanec) je vsak delodajalec, ki zaposluje najmanj 20 oseb.

(2) V celotno število zaposlenih oseb se štejejo tudi samostojni podjetniki posamezniki in druge osebe, ki na območju Republike Slovenije samostojno opravljajo poklicno oziroma drugo dovoljeno dejavnost ter so na teh podlagah zavarovani.

(3) Ta uredba ne velja za tuja diplomatska in konzularna predstavništva, invalidska podjetja in zaposlitvene centre v delu, ki se nanaša na kvotni sistem zaposlovanja invalidov.

3. člen

(kvota glede na dejavnost zavezanca)

(1) Kvota se določi različno po dejavnostih, in sicer glede na področja v skladu z Uredbo o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 27/24).

(2) Dejavnost zavezanca iz prejšnjega odstavka je tista, ki je razvidna iz obvestila o identifikaciji in razvrstitvi po dejavnosti za poslovni subjekt Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve.

(3) V skladu s prvim odstavkom tega člena se določijo

2-odstotna kvota za

– G) trgovino,

– I) nastanitvene in gostinske dejavnosti,

– J) založništvo, radiodifuzijo ter produkcijo in distribucijo vsebin,

– K) dejavnosti v zvezi s telekomunikacijami, računalniškim

programiranjem, svetovanjem, računalniško infrastrukturo in drugimi informacijskimi storitvami,

– L) finančne in zavarovalniške dejavnosti,

– N) strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti,

– P) dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne

socialne varnosti,

– S) kulturne, športne in rekreacijske dejavnosti,

– T) druge dejavnosti,

3-odstotna kvota za

– F) gradbeništvo,

– H) prevoz in skladiščenje,

– M) poslovanje z nepremičninami,

– Q) izobraževanje,

6-odstotna kvota za

– A) kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo,

– B) rudarstvo,

– C) predelovalne dejavnosti,

– D) oskrbo z električno energijo, plinom, paro in hladnim zrakom,

– E) oskrbo z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki; saniranje okolja,

– O) druge raznovrstne poslovne dejavnosti in

– R) zdravstvo in socialno varstvo.

4. člen

(kvota glede na velikost zavezanca)

Kvota iz prejšnjega člena se za zavezance, ki zaposlujejo manj kot 50 oseb, zniža za eno odstotno točko, vendar ne more biti nižja od dveh odstotkov.

5. člen

(način izpolnitve kvote)

(1) Zavezanec lahko svojo obveznost glede kvote izpolni tako, da

- ima zaposleno predpisano število invalidov ali

- plača prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov.

(2) Delodajalec, ki ne izpolnjuje kvote z zaposlenimi invalidi, lahko delno ali v celoti zniža obveznost plačila prispevka za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov na podlagi sklenjene pogodbe o poslovnem sodelovanju z invalidskim podjetjem ali zaposlitvenim centrom kot nadomestno izpolnitev kvote. Za nadomestno izpolnitev kvote se šteje v koledarskem letu sklenjena in izpolnjena pogodba o poslovnem sodelovanju z invalidskim podjetjem ali zaposlitvenim centrom skladno s 64. členom Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 87/11 in 96/12 – ZPIZ-2; v nadaljnjem besedilu: ZZRZI).

(3) Delodajalec mora svojo obveznost za plačilo prispevka spremljati na spletnem mestu za elektronsko izmenjavo podatkov Javnega jamstvenega, preživninskega in invalidskega sklada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: sklad).

(4) Za določitev vrstnega reda knjiženja plačil, obračunavanja zamudnih obresti, vračila preplačil in zastaranja se uporabljajo določbe 93., 96., 97., 125. in 126. člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 101/13 – ZdavNepr in 111/13; v nadaljnjem besedilu: Zakon o davčnem postopku).

II. IZPOLNJEVANJE KVOTE Z ZAPOSLOVANJEM INVALIDOV

6. člen

(vštevanje invalidov v kvoto)

(1) Delodajalec lahko skladno s petim odstavkom 62. člena ZZRZI izpolni kvoto le z zaposlenimi invalidi, ki jih je prijavil v zavarovanje v skladu z Navodilom za izpolnjevanje obrazca prijave v zavarovanje za invalide (Uradni list RS, št. 10/05, 43/05 in 53/12; v nadaljnjem besedilu: navodilo). Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ZZZS) skladno s 66. členom ZZRZI skladu mesečno pošilja podatke iz uradne evidence o številu zaposlenih in podatke o prijavljenih invalidih, ki so podlaga za obračun kvote.

(2) V kvoto za posamezen mesec se štejejo le invalidi, ki so bili zaposleni in prijavljeni v zavarovanje kot zavarovanci invalidi na zadnji dan v mesecu za najmanj 20 ur na teden.

(3) Delodajalci, ki zaposlujejo invalide, nimajo pa jih prijavljenih na ZZZS kot invalide v skladu z navodilom, ne morejo uveljavljati niti njihovega vštevanja v kvoto niti preseganja kvote za obdobje, ko invalidov niso imeli ustrezno prijavljenih.

(4) Skladno z določbo drugega odstavka 87. člena ZZRZI lahko sklad za namene ugotovitve izpolnjevanja predpisane kvote iz 62. člena ZZRZI delodajalcu oziroma pooblaščencu delodajalca prek elektronske izmenjave podatkov dovoli vpogled v osebne podatke pri njem zaposlenih invalidov, ki jih je sklad pridobil od ZZZS.

(5) Če se pri prijavi iz prvega odstavka tega člena podatki iz evidenc delodajalca razlikujejo od podatkov v uradni evidenci ZZZS, jih mora delodajalec z ZZZS uskladiti najpozneje do petnajstega v mesecu za pretekli mesec. Po izdaji opomina, določenega v tretjem odstavku 65. člena ZZRZI, dokazovanje napak v uradni evidenci za nazaj ni več mogoče.

III. OBRAČUNAVANJE IN PLAČEVANJE OBVEZNOSTI

7. člen

(plačilo zaradi neizpolnjevanja kvote)

(1) Delodajalec, zavezanec h kvoti, ki ne izpolni kvote, mora za vsakega invalida, ki bi ga moral zaposliti za izpolnitev predpisane kvote, do vključno zadnjega dne v mesecu za pretekli mesec plačati v sklad prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov v višini 70 odstotkov minimalne plače, veljavne na dan obračuna, sicer mu sklad obračuna zamudne obresti skladno z Zakonom o davčnem postopku.

(2) Če ima delodajalec neporavnane zapadle obveznosti do sklada in je vložil zahtevek za izplačilo nagrade za preseganje kvote, sklad izvede pobot terjatev in obveznosti skladno z Zakonom o davčnem postopku, in delodajalca o tem pisno obvesti.

IV. VZPODBUDE ZA ZAPOSLOVANJE INVALIDOV

8. člen

(postopki za izbor upravičencev do vzpodbud)

(1) Sklad odloča o pravicah upravičencev na podlagi prejetih vlog po postopku, določenem v ZZRZI in tej uredbi. Sklad odloča o pravici do nagrade in oprostitve plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za največ en mesec pred vložitvijo vloge, o pravici do drugih vzpodbud po ZZRZI pa od prvega dneva naslednjega meseca po oddaji vloge.

(2) Sklad posluje s strankami, ki uveljavljajo pravico do nagrade za preseganje kvote, oprostitve plačila prispevkov, nadomestno izpolnitev kvote, izplačilo nagrade za preseganje kvote in izplačilo subvencij plač za invalide, izključno elektronsko prek sistema elektronskega poslovanja sklada SVZI.net.

9. člen

(upravičenci do nagrade za preseganje kvote)

(1) Delodajalec, ki zaposluje več invalidov, kakor je določeno s kvoto, in delodajalec, ki zaposluje manj kakor 20 zaposlenih in ima zaposlene invalide, katerih invalidnost ni nastala zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni pri tem delodajalcu ali njegovem pravnem predhodniku, je upravičen do nagrade v višini 20 odstotkov minimalne plače na mesec za vsakega zaposlenega invalida nad predpisano kvoto.

(2) Nagrade za preseganje kvote ne morejo uveljavljati delodajalci, ki so neposredni ali posredni proračunski uporabniki.

10. člen

(uveljavljanje pravice do nagrade za preseganje kvote)

(1) Delodajalec, ki presega predpisano kvoto, lahko do 20. v mesecu za pretekli mesec elektronsko prek spletnega mesta za izmenjavo podatkov (SVZI.net) odda vlogo za uveljavljanje nagrade za preseganje kvote.

(2) Nagrada za preseganje kvote se prizna za največ dvanajst zaporednih mesecev.

(3) O pravici do nagrade za preseganje kvote odloči sklad z odločbo.

(4) Sklad po izdani odločbi izplača nagrado za posamezen mesec na podlagi zahtevka delodajalca. Delodajalec zahtevek odda elektronsko prek spletnega mesta za izmenjavo podatkov najpozneje v dveh mesecih od izteka zadnjega dneva meseca, za katerega uveljavlja izplačilo nagrade.

(5) Delodajalec lahko v okviru izdane odločbe uveljavlja izplačilo nagrade za mesece, ko presega kvoto.

(6) Sklad izplača nagrado praviloma v 30 dneh od prejema zahtevka za izplačilo, vendar najpozneje v 90 dneh od prejema zahtevka za izplačilo.

11. člen

(kronološko načelo)

Delodajalci, ki zaposlujejo več invalidov, kakor je s to uredbo določeno za njihovo dejavnost, morajo pri uveljavljanju finančnih vzpodbud pri skladu upoštevati kronološko načelo, in sicer tako da se invalidi vštevajo v kvoto po datumu sklenitve pogodbe o zaposlitvi pri istem delodajalcu ne glede na čas nastanka invalidnosti. V kvoto se vštevajo invalidi s starejšim datumom sklenitve pogodbe o zaposlitvi, finančne vzpodbude zaradi preseganja kvote pa lahko delodajalci uveljavljajo za invalide z novejšim datumom sklenitve pogodbe o zaposlitvi.

12. člen

(smiselna uporaba)

Določbe drugega odstavka 9. in prvega odstavka 10. člena te uredbe se uporabljajo tudi za uveljavljanje oprostitve plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje po 74. členu ZZRZI.

13. člen

(vračilo vzpodbud)

(1) Sklad o neupravičeno izplačani vzpodbudi odloči z odločbo, s katero ugotovi neupravičenost izplačila in prejemniku naloži vračilo.

(2) Neupravičeno izplačane vzpodbude mora prejemnik vrniti v 30. dneh od vročitve odločbe.

(3) Prejemnik mora vrniti tudi zamudne obresti skladno z Zakonom o davčnem postopku, od dneva prejema vzpodbude do dneva vračila neupravičeno izplačanih vzpodbud.

V. POMOČ DELODAJALCEM ZARADI ZAPOSLENIH INVALIDOV PO PRAVILU »DE MINIMIS«

14. člen

(dodelitev pomoči »de minimis«)

(1) V skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 2023/2831 z dne 13. decembra 2023 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe

o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (UL L št. 2023/2831 z dne 15. 12. 2023; v nadaljnjem besedilu: Uredba

2023/2831/EU) se bo samozaposlenim invalidom, ki si ne izplačujejo plače, dodeljevala pomoč po pravilu de minimis .

(2) Skupna vrednost pomoči, dodeljena istemu prejemniku

na podlagi pravila de minimis , ne sme preseči 300.000 eurov v katerem koli triletnem obdobju.

(3) Dajalec pomoči bo prejemnike pisno obvestil o predvidenem znesku pomoči ob izrecnem sklicevanju na Uredbo 2023/2831/EU .

15. člen

(omejitve pomoči »de minimis«)

Do pomoči »de minimis« niso upravičeni delodajalci iz sektorjev

- ribištva in ribogojstva,

- primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov s seznama v Prilogi I. k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti,

- delodajalci, ki delujejo na področju predelave in trženja kmetijskih proizvodov s seznama v Prilogi I. k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, v naslednjih primerih

1. če je znesek pomoči določen na podlagi cene ali količine zadevnih proizvodov, ki so kupljeni od primarnih proizvajalcev ali jih zadevna podjetja dajo na trg, ali

2. če je pomoč pogojena s tem, da se delno ali v celoti prenese na primarne proizvajalce.

16. člen

(obveznosti prejemnika pomoči)

(1) Prejemnik pomoči mora zagotoviti, da pomoč ne bo namenjena izvozu ali z izvozom povezani dejavnosti v tretje države ali države članice, kot je pomoč, neposredno povezana z izvoženimi količinami, z ustanovitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi izdatki, povezanimi z izvozno dejavnostjo.

(2) Prejemnik pomoči mora zagotoviti, da pomoč ne bo pogojena s prednostjo uporabe domačega blaga pred uporabo uvoženega blaga.

17. člen

(kumulacija)

Če je prejemnik pomoči za iste upravičene stroške prejel ali namerava prejeti tudi drugo državno pomoč, skupni znesek prejete pomoči ne sme preseči dovoljene intenzivnosti državne pomoči.

18. člen

(pridobivanje podatkov)

(1) Dajalec pomoči mora pred dodelitvijo sredstev pridobiti podatke o

- že prejetih pomočeh »de minimis«, vključno z navedbo, pri katerih dajalcih in v kakšnem znesku je v določenem obdobju potencialni prejemnik pomoči še kandidiral za pomoč »de minimis«, in

- drugih že prejetih ali zaprošenih pomočeh za iste upravičene stroške.

(2) Dajalec pomoči mora zagotoviti, da z dodeljenim zneskom pomoči »de minimis« ne bosta preseženi zgornja meja pomoči »de minimis« in intenzivnost pomoči po drugih predpisih.

(3) Dajalec pomoči mora pisno obvestiti prejemnika, da je pomoč dodeljena po pravilu »de minimis«.

VI. NADZOR

19. člen

(nadzor)

(1) Izpolnjevanje kvote za zaposlovanje invalidov nadzira sklad.

(2) ZZZS skladu petega, petnajstega in petindvajsetega v mesecu v elektronski obliki brezplačno pošilja podatke o številu zaposlenih delavcev in podatke o zaposlenih invalidih pri posameznem delodajalcu po stanju na zadnji dan preteklega meseca, in sicer iz matične evidence po zakonu, ki ureja matično evidenco zavarovancev in uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja.

VII. PREHODNA IN KONČNI DOLOČBI

20. člen

Postopki, ki so se začeli pred dnevom uveljavitve te uredbe, se nadaljujejo in dokončajo po tej uredbi.

21. člen

Z dnem začetka veljavnosti te uredbe preneha veljati Uredba o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov (Uradni list RS, št. 32/07 in 21/08).

22. člen

Ta uredba začne veljati 1. aprila 2014.