Uredba o državnem prostorskem načrtu za cesto G2-108 Hrastnik–Zidani Most in deviacijo ceste G1-5 Rimske Toplice–Zidani Most–Radeče

1. člen

(podlaga državnega prostorskega načrta)

(1) S to uredbo se v skladu z Odlokom o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04 in 33/07 – ZPNačrt) in Uredbo o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04 in 33/07 – ZPNačrt) sprejme državni prostorski načrt za cesto G2-108 Hrastnik–Zidani Most in deviacijo ceste G1-5 Rimske Toplice–Zidani Most–Radeče (v nadaljnjem besedilu: državni prostorski načrt).

(2) Grafični del državnega prostorskega načrta, iz katerega je razvidno območje tega načrta, je kot priloga sestavni del te uredbe.

(3) Državni prostorski načrt je v decembru 2011 pod številko projekta 6859 izdelalo podjetje LUZ, d. d., Ljubljana.

(4) Spremembe in dopolnitve državnega prostorskega načrta je v septembru 2022 pod številko projekta 8576 izdelalo podjetje LUZ, d. d., Ljubljana.

(5) Grafični del sprememb in dopolnitev državnega prostorskega načrta je v prostorskem informacijskem sistemu objavljen pod identifikacijsko številko 1460.

2. člen

(vsebina)

(1) Ta uredba določa območje državnega prostorskega načrta, pogoje glede namembnosti posegov v prostor, njihove lege, velikosti in oblikovanja, pogoje glede križanj oziroma prestavitev gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra ter priključevanja prostorskih ureditev nanje, merila in pogoje za parcelacijo, pogoje glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, upravljanja voda, varovanja zdravja ljudi, obrambe države ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, etapnost izvedbe prostorske ureditve, druge pogoje in zahteve za izvajanje državnega prostorskega načrta ter dopustna odstopanja.

(2) Sestavine iz prejšnjega odstavka so razložene in grafično prikazane v državnem prostorskem načrtu, ki je skupaj z obveznimi prilogami v analogni obliki na vpogled na ministrstvu, pristojnem za prostor, in pri službah, pristojnih za urejanje prostora, v občinah Hrastnik, Laško in Radeče.

(3) Postopek priprave tega državnega prostorskega načrta se je zaključil v skladu s petim odstavkom 62. člena Zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (Uradni list RS, št. 80/10, 106/10 – popr. in 57/12), pri čemer postopek presoje vplivov na okolje ni bil izveden.

(4) Za spremembe in dopolnitve državnega prostorskega načrta sta bila izvedena postopek celovite presoje vplivov na okolje v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, in postopek presoje sprejemljivosti vplivov izvedbe planov na varovana območja, v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave.

(5) Oznake, navedene v 10., 11., 19., 21., 22. in 24. členu te uredbe, so oznake objektov in ureditev iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta.

II. NAČRTOVANE PROSTORSKE UREDITVE

3. člen

(načrtovane prostorske ureditve)

S tem državnim prostorskim načrtom se načrtujejo

- cesta G2-108 Hrastnik–Zidani Most z vsemi spremljajočimi objekti in ureditvami,

- deviacija ceste G1-5 Rimske Toplice–Zidani Most–Radeče z vsemi spremljajočimi objekti in ureditvami,

- novogradnje, prestavitve in zaščite obstoječe cestne, komunalne, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture,

- vodne ureditve,

- krajinske ureditve,

- okoljevarstveni ukrepi in ureditve.

III. OBMOČJE DRŽAVNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA

4. člen

(območje državnega prostorskega načrta)

(1) Območje državnega prostorskega načrta v skladu z geodetskim načrtom obsega zemljišča oziroma dele zemljišč s parcelnimi številkami v naslednjih katastrskih občinah

a) območje ceste G2-108 Hrastnik–Zidani Most

- k. o. 1855 Hrastnik mesto: 1450, 1451, 1452, 1453/1, 1453/2, 1454/1, 1454/2, 1455/5, 1455/6, 1455/7, 1455/8, 1455/9, 1455/10, 1455/11, 1455/12, 1455/13, 1456, 1457/1, 1457/3, 1457/4, 1457/5, 1458/1, 1458/2, 1458/3, 1459/1, 1459/3, 1460, 1461/10, 1461/13, 1461/15, 1461/17, 1461/18, 1461/19, 1461/21, 1461/23, 1461/25, 1463/1, 1463/2, 1463/3, 1464/1, 1464/2, 1471, 1474/2, 1475/2, 1476/2, 1476/5, 1476/6, 1477/2, 1477/4, 1477/5, 1477/6, 1477/7, 1478/1, 1479, 1480, 1481/2, 1494/4, 1494/5, 1494/7, 1494/8, 1494/9, 1494/10, 1503/2, 1519/2, 1520/2, 1521/1, 1521/2, 1521/3, 1521/4;

- k. o. 1859 Gore: 1086/8, 1086/9, 1086/11, 1086/12, 1086/13, 1286/2, 1290/1, 1290/2, 1292, 1295, 1301/10, 1301/11, 1301/12, 1315/3, 1315/4, 1315/5, 1315/6, 1315/7, 1315/8, 1315/9, 1315/10, 1315/11, 1315/13, 1316/9, 1316/24, 1316/25, 1316/26, 1316/32, 1316/35, 1316/39, 1316/40, 1316/41, 1316/42, 1316/43, 1316/44, 1316/45, 1316/46, 1316/48, 1316/49, 1316/50, 1316/51, 1316/54, 1316/55, 1316/56, 1316/58, 1316/59, 1317/1, 1317/6;

- k. o. 1860 Širje: *98, *106, *329, *330, *331, *332, *333, 441/4, 442/3, 442/4, 442/6, 442/7, 445/2, 474/3, 475/3, 475/5, 477/5, 477/6, 477/7, 487, 488/1, 488/2, 489/3, 489/4, 490/1, 490/2, 490/3, 494/1, 494/2, 494/3, 503/2, 503/3, 504, 553/1, 766/4, 767/2, 768/2, 769/1, 770/2, 770/4, 791/3, 791/4, 792/3, 1735/11, 1735/13, 1735/14, 1735/17, 1735/18, 1749/1, 1749/3, 1749/4, 1749/5, 1749/6, 1749/7, 1749/8, 1749/9, 1749/10, 1749/11, 1751/19, 1751/21, 1751/46, 1751/47, 1751/49, 1751/50, 1751/53, 1751/54, 1751/56, 1751/58, 1751/59, 1751/60, 1751/61, 1751/62, 1751/63, 1751/64, 1751/65, 1751/66, 1751/67, 1751/69, 1751/71, 1751/74, 1751/75, 1751/76, 1751/77, 1753/1, 1753/6, 1753/7, 1753/8, 1787;

- k. o. 1863 Podkraj: 441/57, 441/58, 441/61, 441/63, 441/65, 441/67, 442/16, 442/17, 442/18, 442/26, 442/27, 442/42, 442/45, 442/47, 442/50, 442/52, 442/54, 442/56, 444/6, 444/8, 444/9, 444/43, 444/45, 444/47, 444/49, 444/51, 445/7, 445/9, 446/8, 446/9, 446/14, 446/16, 446/18, 446/20, 447/16, 447/17, 447/40, 447/44, 496/10, 496/11, 503/10, 503/11, 503/12;

- k. o. 2685 Šavna Peč: 21/1, 21/2, 22/2, 23/9, 23/10, 23/11, 23/12, 23/14, 23/15, 23/16, 25/1, 25/2, 25/3, 30/9, 30/11, 30/13, 30/14, 30/15, 31/4, 31/5, 31/7, 31/12, 31/13, 31/14, 31/15, 31/16, 31/17, 31/18, 468, 1749/3, 1749/4, 1749/5, 1749/6, 1749/7, 1749/8, 1749/9, 1749/10, 1749/11, 1749/12, 1749/13, 1749/14, 1749/15, 1749/16, 1751/1, 1751/2, 1751/3, 1751/11, 1751/12, 1751/17, 1751/18, 1751/23, 1751/26, 1751/27, 1751/28, 1751/29, 1751/30, 1751/31, 1751/32, 1751/34, 1751/36, 1751/37, 1751/38, 1751/39, 1751/40, 1751/42, 1751/45, 1751/46, 1751/47, 1751/48;

- k. o. 2686 Zavrate: 1/3, 1/4, 2/1, 2/2, 3/1, 3/2, 5/1, 5/2, 6/1, 6/2, 8/2, 8/4, 8/5, 8/6, 8/7, 8/8, 10/4, 10/5, 10/6, 10/7, 10/8, 496/2, 496/3, 496/4, 503/3, 503/4, 503/6, 503/7, 503/8;

b) območje deviacije ceste G1-5 Rimske Toplice–Zidani Most–Radeče

- k. o. 1860 Širje: 850/1, 850/2, 852/5, 852/14, 852/15, 852/16, 852/17, 852/18, 852/20, 852/21, 852/22, 860/17, 860/18, 860/19, 860/20, 860/21, 860/23, 860/25, 860/26, 860/27, 1705/5, 1705/6, 1705/8, 1750/11, 1750/12, 1750/13, 1750/14, 1764/1, 1764/2, *120/2;

- k. o. 1861 Obrežje: 186/1, 196/2, 566/16, 566/17, 566/18, 566/20, 566/21, 574/2, 574/3, 574/4, 574/5, 574/6, 575/9, 575/10, 575/11, 575/13, 576/44, 576/45, 576/96, 576/102, 576/108, 576/109, 576/110, 576/122, 576/132, 576/145, 576/146, 576/153, 577/3, 577/4.

(2) Območje državnega prostorskega načrta je določeno s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos novih mej parcel v naravo. Koordinate tehničnih elementov so priložene prikazu območja državnega prostorskega načrta z načrtom parcel (karte 3.1 do 3.5 Prikaz območja državnega prostorskega načrta z načrtom parcel).

IV. POGOJI GLEDE NAMEMBNOSTI POSEGOV V PROSTOR, NJIHOVE LEGE, VELIKOSTI IN OBLIKOVANJA

5. člen

(trasa ceste)

(1) Cesta G2-108 Hrastnik–Zidani Most se izvede kot dvopasovnica. Trasa se začne v km 0,0 + 00 in konča v km 8,0 + 70,00. Okvirna dolžina trase je 8 079 m. Trasa se na zahodu v km 0,0 + 00 navezuje na križišče obstoječe ceste G2-108 Hrastnik–Zidani Most. Tu se cesta povzpne preko mostu čez Savo in se v km 0,3 + 80 spusti na levi breg Save. V nadaljevanju poteka po levem bregu Save vse do km 7,2 + 60, kjer preide na desni breg, poteka mimo kmetije Wetz in se v km 7,9 + 40 vrne na levi breg Save, kjer se priključi na deviacijo ceste G1-5 Rimske Toplice–Zidani Most–Radeče v km 0,5 + 80. Po prehodu na levi breg Save se cesta v glavnini spušča z manjšimi vmesnimi dvigi vse do najnižje točke trase v km 0,1 + 80, kjer se preko mostu in T-priključka priključi na deviacijo ceste G1-5 Rimske Toplice–Zidani Most–Radeče.

(2) Deviacija ceste G1-5 Rimske Toplice–Zidani Most–Radeče se izvede kot dvopasovnica. Trasa se začne v km -0,0 – 60 in konča v km 0,8 + 94,39. Okvirna dolžina trase je 944,39 m. Trasa se na vzhodu v km -0,0 – 60 navezuje na načrtovano in deloma že izvedeno rekonstrukcijo ceste G1-5 Rimske Toplice–Zidani Most na desnem bregu Savinje. Tu se cesta povzpne preko mostu čez Savinjo in v km 0,1+90 preide na levi breg Savinje. V nadaljevanju se cesta v km 0,8 + 94,39 naveže na načrtovano rekonstrukcijo ceste G1-5 Zidani Most–Radeče. Po prehodu čez most se cesta spušča do podvoza pod železnico Ljubljana–Maribor, kjer zaradi zagotavljanja svetle višine doseže tudi najnižjo točko. Trasa se v nadaljevanju dviguje in se naveže na načrtovano rekonstrukcijo ceste G1-5 Zidani Most–Radeče.

6. člen

(tehnični elementi ceste)

(1) Pri vertikalnih in horizontalnih tehničnih elementih ceste G2-108 Hrastnik–Zidani Most se upošteva projektna hitrost 80 km/h. Na območju naselij so elementi prilagojeni hitrosti 50 km/h. Najmanjši polmer horizontalnih krivin je 127 m. Vzdolžni nagib je največ 3,5-odstoten. Najmanjši polmer konveksnih vertikalnih krivin je 3 000 m, konkavnih pa 1 000 m. Projektirani tipski prečni profil je 11,00 m: dva vozna pasova širine 3,25 m, dva robna pasova širine 0,25 m in dve bankini širine 1,50 m.

(2) Pri vertikalnih in horizontalnih tehničnih elementih deviacije ceste G1-5 Rimske Toplice–Zidani Most–Radeče se upošteva projektna hitrost 70 km/h in 50 km/h na območju naselij. Najmanjši polmer horizontalnih krivin je 145 m. Vzdolžni nagib je največ 6-odstoten. Najmanjši polmer konveksnih vertikalnih krivin je 1 750 m, konkavnih pa 750 m. Projektirani tipski prečni profil je 9,00 m: dva vozna pasova širine 3,25 m, dva robna pasova širine 0,25 m in dve bankini širine 1 m.

(3) Pri vertikalnih in horizontalnih tehničnih elementih priključnih krakov in deviacij lokalnih cest se upošteva projektna hitrost 50 km/h oziroma 40 km/h glede na prostorske omejitve in izvedljive tehnične elemente cest.

7. člen

(priključki in križišča)

(1) Na trasi ceste G2-108 Hrastnik–Zidani Most se zgradijo nivojska križišča oziroma priključevanja kategoriziranih in nekategoriziranih cest, in sicer osem križišč in en priključek.

(2) Na trasi deviacije ceste G1-5 Rimske Toplice–Zidani Most–Radeče se zgradijo štiri križišča in en priključek.

(3) Križanja so razvidna iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta (karte 2.1 do 2.10 Prikaz umestitve načrtovanih ureditev v prostor).

8. člen

(deviacije)

(1) Zaradi gradnje ceste G2-108 Hrastnik–Zidani Most se zgradijo štiri deviacije kategoriziranih in nekategoriziranih cest okvirne dolžine od 194 do 684 m.

(2) Na trasi deviacije ceste G1-5 Rimske Toplice–Zidani Most–Radeče se zgradi deviacija dostopne ceste Majland dolžine 90 m.

(3) Deviacije so razvidne iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta (karte 2.1 do 2.10 Prikaz umestitve načrtovanih ureditev v prostor).

9. člen

(mostovi)

Na trasi ceste G2-108 Hrastnik–Zidani Most se zgradijo trije mostovi čez reko Savo okvirne dolžine od 126 do 300 m. Na deviaciji ceste G1-5 Rimske Toplice–Zidani Most–Radeče se zgradi most čez reko Savinjo dolžine okvirne dolžine 128 m.

10. člen

(prepusti)

(1) Na trasi ceste G2-108 Hrastnik–Zidani Most se zgradi 29 prepustov okvirne širine od 1 do 5 m in okvirne dolžine od 7 do 37 m.

(2) Na trasi priključka Krnice se zgradi prepust okvirne širine 2 m in okvirne dolžine 13 m.

(3) Na trasi deviacije dostopne ceste Zlata luknja se zgradijo trije prepusti okvirne širine od 1 do 2 m in okvirne dolžine od 11 do 15 m.

(4) Na trasi priključka Suhadol se zgradi prepust širine 1 m in okvirne dolžine 36 m.

(5) V km 6,6 + 44, na trasi ceste G2-108 Hrastnik–Zidani Most, se zgradi prepust s prehodom za pešce pod železniško progo okvirne širine 4 m in okvirne dolžine 12 m.

(6) Na trasi deviacije ceste G1-5 Rimske Toplice–Zidani Most–Radeče se zgradita dva prepusta okvirne širine od 11 do 13 m in okvirne dolžine od 17 do 44 m.

11. člen

(nadvozi in podvozi)

(1) Na trasi ceste G2-108 Hrastnik–Zidani Most se zgradijo trije nadvozi nad železnico

- nadvoz 4-02 čez železniško progo v priključku Krnice okvirne dolžine 239 m;

- nadvoz 4-01 čez železniško progo v priključku Šavna Peč, ki ga sestavljata nadvoz nad železnico, okvirne dolžine 20 m ter nadvoz na krakih A in B okvirne dolžine 115 m;

- nadvoz 4-03 čez železniško progo v priključku Suhadol okvirne dolžine 132 m.

(2) Na trasi deviacije ceste G1-5 Rimske Toplice–Zidani Most–Radeče se obstoječa podvoza (Zidani Most 1 in Zidani Most 2) na isti lokaciji nadomestita z novima in zgradi en nadvoz 4-04 nad železnico na priključku Majland okvirne dolžine 110 m.

(3) Na cesti G2-108 Hrastnik–Zidani Most se opustijo in zasujejo trije obstoječi podvozi pod železnico, dovozne ceste do podvozov se ukinejo. Opustijo in rekultivirajo se trije obstoječi nivojski prehodi čez železnico in dostopne ceste do njih. Odstranijo se vse signalno-varnostne naprave, povezane z delovanjem nivojskih prehodov, ter vse tirne naprave, ki so potrebne za prehod čez železnico.

(4) Na cesti G2-108 Hrastnik–Zidani Most se v km 0,3 + 40 uredi obstoječi podvoz pod železnico do ulice Za Savo tako, da se zagotovi dostop na obstoječo cesto v smeri Hrastnika, s krilnim zidom na koncu mostu 5-01 čez Savo se zapre dostop na novo cesto G2-108 Hrastnik–Zidani Most in uredi pešpot do priključka Krnice.

12. člen

(oporne in podporne konstrukcije)

(1) Na trasi ceste G2-108 Hrastnik–Zidani Most se izvedejo podporni ukrepi. Zgradijo ali obnovijo se 25 podpornih zidov okvirne dolžine od 12 do 887 m, osem opornih zidov okvirne dolžine od 42 do 180 m in utrditve brežin s kamnitimi zložbami oziroma armirano zemljino.

(2) Na trasi deviacije ceste G1-5 Rimske Toplice–Zidani Most–Radeče se izvedejo podporni ukrepi. Zgradijo ali obnovijo se 12 podpornih zidov okvirne dolžine od 8 do 290 m, deset opornih zidov okvirne dolžine od 16 do 133 m in utrditve brežin s kamnitimi zložbami oziroma armirano zemljino.

(3) Podporni ukrepi so razvidni iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta (karte 2.1 do 2.10 Prikaz umestitve načrtovanih ureditev v prostor).

13. člen

(preureditve dovozov in dostopov)

(1) Na cesti G2-108 Hrastnik–Zidani Most se ukinejo in rekultivirajo dovozne ceste do obstoječih podvozov v bližini stanovanjskega objekta Za Savo 2, Krnice 2 in za naselje Suhadol.

(2) Na cesti G2-108 Hrastnik–Zidani Most se

- zgradi nov uvoz do objekta prestavljenega črpališča odpadnih voda, ki je na delu zemljišča s parcelno številko 1457/1, k. o. 1855 Hrastnik – mesto;

- niveletno prilagodi obstoječi uvoz do CČN Hrastnik;

- zgradi nov uvoz do kmetije Wetz, ki je na zemljiščih oziroma delih zemljišč s parcelnimi številkami 3/1, 3/2, 5/2 in 6/1, 6/2, vse k. o. 2686 Zavrate.

(3) Na cesti G2-108 Hrastnik–Zidani Most se v km 6,5 + 50 uredita nov dostop za pešce in novo sidrišče do tovorne žičnice »cicka«. Dostop se uredi za vodenje pešcev od tovorne postaje pod železnico do obstoječe ceste nad železnico.

14. člen

(avtobusna postajališča)

Na cesti G2-108 Hrastnik–Zidani Most se

- pred novim mostom 5 – 1 čez Savo, v smeri proti Zidanemu Mostu, zgradi enostransko avtobusno postajališče;

- na območju priključka Krnice zgradi obojestransko avtobusno postajališče;

- na območju priključka Suhadol zgradi obojestransko avtobusno postajališče;

- na območju priključka Šavna Peč ukine obstoječe avtobusno postajališče za smer Zidani Most in se nadomesti z obojestranskim avtobusnim postajališčem.

15. člen

(arhitekturne in krajinskoarhitekturne ureditve)

(1) Pri izdelavi projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja in izvajanju gradbenih del se upoštevajo naslednji pogoji

- ohrani se drevesna in grmovna vegetacija, katere odstranitev ni predvidena zaradi gradnje ali preureditve objektov in varnosti prometa;

- zasaditve se izvedejo z avtohtonimi ali rastiščnim razmeram prilagojenimi listavci. Obcestne zasaditve se izvedejo z gozdarskimi sadikami, drevoredne in druge parkovne zasaditve pa s sadikami parkovne kakovosti. Travne površine se glede na izpostavljenost prostora zatravijo z ustrezno mešanico;

- pri zasaditvi se upoštevajo predpisi o cestni in železniški infrastrukturi;

- zasaditev je nastavek za poznejše razraščanje. Vzdolž­na drevesna in grmovna zasaditev se uporablja kot obsaditev podpornih zidov, dopolnitev protihrupnih ukrepov, priključkov in deviacij ter kot zelena poteza med cestnim in železniškim prostorom.

(2) Relief se oblikuje tako, da se prilagaja naravnim reliefnim oblikam ter da se izpeljejo ustrezni prehodi brežin nasipov in vkopov v obstoječi relief. Območja reliefnega preoblikovanja, nasipne in vkopne brežine se zatravijo ali zasadijo z drevesno in grmovno vegetacijo. Na območju gozda se ozelenitev izvede v skladu z gozdnogojitvenim načrtom, ki ga pripravi Zavod za gozdove Slovenije.

(3) Nasipne in vkopne brežine se izvedejo z nagibom največ 1:1,5 in zaokroženim iztekom v okoliški teren. Vkopne brežine, ki posegajo v železniški nasip in vznožja nasipov ter prehajajo s platoja na pobočja proti Savi, se izvedejo kot kamnite zložbe. Kamnite zložbe se izvedejo tako, da se omogoči zasaditev vegetacije.

(4) Podporni zidovi, ki posegajo v rečni breg, se praviloma oblikujejo v vertikalnih nagibih, v izrazito nepravilni obliki in tako, da sta omogočena ponovna ozelenitev oziroma postopna zarast poškodovane obrežne vegetacije in nastanek sekundarnih habitatov vodnih organizmov. Kjer se uredijo podporni zidov in obrežna zavarovanja v izvedbi kamen v betonu, se ureditev izvede tako, da na vidni zunanji strani beton ne prekriva kamnov oziroma skal. Na mestih, kjer so podporni zidovi, obrežna zavarovanja in temelji teh objektov pod vodo, se med skalami izvedejo globlje razpoke, ki bodo služile za skrivališča rib in drugih vodnih organizmov. Kjer je to možno, naj se razpok ne zalije z betonom. Posegi v vodna in priobalna zemljišča se izvedejo tako, da se ohranja povezanost oziroma celovitost vodnega prostora in s tem možnost prehajanja in razvrščanja ribjih vrst. Pri betoniranju se prepreči izcejanje betonskih odplak v vodo.

(5) Oporni zidovi nad cesto se zaradi vidne izpostavljenosti dodatno oblikujejo v fazi izdelave projektne dokumentacije. Kjer prostor dopušča, se oporni zidovi odmaknejo od roba vozišča v skladu s predpisi, ki urejajo cestno in železniško infrastrukturo, tako da se omogoči zasaditev pasu grmovne vegetacije ob vznožju zidu. Na opornih zidovih na gozdnih pobočjih se izvede zasaditev z vrha zidu.

(6) Protihrupne ograje se zgradijo pretežno iz neprosojnega materiala, razen na cesti G2-108 Hrastnik–Zidani Most na mostu 5-01 čez Savo in na deviaciji ceste G1-5 Rimske Toplice–Zidani Most–Radeče na mostu 5-04 čez Savinjo.

(7) Obrežja reguliranih potokov, manjših strug in kanalov se zgradijo s spremenljivim naklonom, tako da se vzpostavi sonaravna oblika struge in olajša dostop do vode živalim, predvsem dvoživkam. Brežine se zatravijo ter zgornji deli zasadijo s skupinami drevesne in grmovne vegetacije ali utrdijo z vrbovimi in jelševimi popleti. Bregovi in struge rek se po končani gradnji uredijo sonaravno, ustrezno utrdijo in zasadijo z avtohtono obvodno vegetacijo.

(8) Zunanja oprema površin se na sklenjenih območjih oblikovno poenoti v materialu in barvno. Avtobusna postajališča, hodniki za pešce in klančine so asfaltirani, deloma tlakovani, omejeni z robniki ali oznakami v tlaku, ustrezno višinsko regulirani in osvetljeni.

(9) Na odseku deviacije ceste G1-5 Rimske Toplice–Zidani Most–Radeče se okvirno od km 0,2 + 85 do okvirno km 0,5 + 60 med železniškima mostovoma proge Ljubljana–Zagreb in Ljubljana–Maribor izvede parkovna ureditev obcestnih površin, in sicer ureditev mešanih površin za pešce in kolesarje s tlakovanjem, postavitev košev za smeti ter zasaditev drevoreda kot dopolnitev tehničnim objektom kulturne dediščine. Novi oporni zidovi in vkopi ob dostopnih cestah železniških objektov se, kjer je mogoče, ozelenijo s pokrovnimi rastlinami, plezalkami in grmovnicami avtohtonih vrst.

16. člen

(rušitve in prestavitve objektov)

(1) Porušijo se naslednji objekti

- na parceli št. 1450 in 1451, k. o. 1855 Hrastnik – mesto, trgovski objekt v km 0,4 + 50,

- na parceli št. 1455/10, k. o. 1855 Hrastnik – mesto, upravna stavba TKI Za Savo 6 v km 0,5 + 40,

- na parcelah št. 1457/2 in 1458/3, k. o. 1855 Hrastnik – mesto, nadstrešnica Za Savo 6 v km 0,1 + 20 priključka Krnice,

- na parceli št. 1751/23, k. o. 2685 Šavna Peč, avtobusno postajališče v km 2,3 + 88,

- na parceli št. 1751/32, k. o. 2685 Šavna Peč, dve pokriti parkirišči v km 3,2 + 00,

- na parceli št. 468, k. o. 2685 Šavna Peč, stanovanjska stavba Šavna Peč 25 v km 3,2 + 00,

- na parceli št. 1751/11 in 1751/341, k. o. 2685 Šavna Peč, stanovanjska stavba Šavna Peč 28 v km 3,6 + 50,

- na parceli št. 1751/11, k. o. 2685 Šavna Peč, drugi nestanovanjski kmetijski del stavbe Šavna Peč 28 v km 3,6 + 50,

- na parceli št. 1751/12, k. o. 2685 Šavna Peč, samostoječa garaža Šavna Peč 28 v km 3,6 + 50,

- na parceli št. 1751/34, k. o. 2685 Šavna Peč, nadstrešek Šavna Peč 28 v km 3,6 + 50,

- na parceli št. *99, k. o. 1860 Širje, stanovanjska stavba Suhadol 12 v km 4,5 + 50,

- na parceli št. 1751/61, k. o. 1860 Širje, dva druga nestanovanjska kmetijska dela stavbe v km 4,5 + 50,

- na parceli št. 1751/61, k. o. 1860 Širje, vrtni nadstrešek Suhadol 12 v km 4,6 + 00,

- na parceli št. 1751/690, k. o. 1860 Širje, del stavbe za spravilo pridelka, predelavo lastnih kmetijskih pridelkov, Suhadol 1 v km 5,5 + 50,

- na parceli št. 1751/69, k. o. 1860 Širje, dva nadstreška Suhadol 1 v km 5,5 + 50,

- na parceli št. *98 in 1751/69, k. o. 1860 Širje, stanovanjska stavba Suhadol 1 v km 5,5 + 50,

- na parceli št. *106, k. o. 1860 Širje, stanovanjski objekt v km 6,7 + 50,

- na parceli št. 1751/53, k. o. 1860 Širje, nadstrešek v km 6,7 + 50,

- na parceli št. 10/4, k. o. 2686 Zavrate, transformatorska postaja v km 7,9 + 00,

- na parceli št. 576/109, k. o. 1861 Obrežje, samostoječa garaža v km 0,3 + 00 ceste G1-5 Rimske Toplice–Zidani Most–Radeče,

- na parceli št. 576/102, k. o. 1861 Obrežje, kontejner v km 0,0 + 60 priključka Majland,

- na parceli št. 576/46, k. o. 1861 Obrežje, garaža, v km 0,3 + 40 ceste G1-5 Rimske Toplice–Zidani Most–Radeče,

- na parceli št. 576/45, k. o. 1861 Obrežje, skladišče, v km 0,3 + 60 ceste G1-5 Rimske Toplice–Zidani Most–Radeče,

- na parceli št. 576/109, k. o. 1861 Obrežje, garaža v km 0,2 + 75 ceste G1-5 Rimske Toplice–Zidani Most–Radeče.

(2) Porušijo se naslednji objekti Slovenskih železnic

- na parceli št. *333, k. o. 1860 Širje, stanovanjska stavba, železniška postaja Zidani Most 3 v km 6,9 + 00,

- na parceli št. *332, k. o. 1860 Širje, stanovanjska stavba, železniška postaja Zidani Most 3a v km 6,9 + 50,

- na parceli št. *331, k. o. 1860 Širje, železniška postaja v km 6,9 + 50,

- na parceli št. *330, k. o. 1860 Širje, železniška postaja v km 7,0 + 00.

(3) Objekti iz prejšnjega odstavka se nadomestijo z novimi objekti. Novi objekti se pred začetkom izvajanja gradbenih del na mestu rušitev zgradijo na območju obstoječe tovorne železniške postaje Zidani Most.

(4) Objekta Kretniška postavljalnica (EŠD 20939) in napajalnik, ki stojita na parceli št. *329, k. o. 1860 Širje, v km 7.0+10, se prestavita v Železniški muzej Slovenskih železnic v Ljubljani. Prestavitev se izvede v skladu z navodili strokovnega delavca Železniškega muzeja Slovenskih železnic.

(5) Z ukinitvijo nivojskih prehodov čez železnico se porušijo naslednji objekti Slovenskih železnic

- na parceli št. 1751/32, k. o. 2685 Šavna Peč, objekti in naprave za upravljanje nivojskega železniškega prehoda v km 2,4 + 30,

- na parceli št. 1751/53, k. o. 1860 Širje, objekti in naprave za upravljanje nivojskega železniškega prehoda v km 5,5 + 70 in v km 6,5 + 30.

17. člen

(gradnja drugih objektov in vzdrževanje)

(1) Na območju državnega prostorskega načrta je dovoljena postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s predpisi, ki urejajo vrsto objektov glede na zahtevnost ter redno vzdrževanje v skladu s predpisi, ki urejajo graditev, izvajanje ukrepov pred škodljivim delovanjem voda in za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. Dovoljeni nezahtevni objekti so: ograje, škarpe in podporni zidovi, pomožni infrastrukturni objekti in začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi. Dovoljeni enostavni objekti so: pomožni infrastrukturni objekti, kolesarske steze in sprehajalne poti, spominska obeležja in urbana oprema. Postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov ter redno vzdrževanje na območjih kulturne dediščine, območjih, pomembnih za ohranjanje narave, in območju varovalnih gozdov je dopustno, če niso v nasprotju z varstvenimi režimi.

(2) Na območju državnega prostorskega načrta je dovoljeno izvajanje vseh vzdrževalnih del v javno korist v skladu s predpisi, ki urejajo graditev.

V. POGOJI GLEDE KRIŽANJ OZIROMA PRESTAVITEV GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE IN GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA TER PRIKLJUČEVANJA PROSTORSKIH UREDITEV NANJE

18. člen

(skupne določbe o gospodarski javni infrastrukturi)

(1) Zaradi načrtovanih ureditev se prestavijo, zamenjajo ali zaščitijo obstoječe omrežje, objekti in naprave komunalne, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture. Projektiranje in gradnja komunalnih, energetskih in elektronskih komunikacijskih naprav, objektov in omrežij morata potekati skladno s projektnimi pogoji posameznih upravljavcev gospodarske javne infrastrukture.

(2) Investitor cest mora preureditev obstoječega omrežja objektov in naprav izvesti v obsegu obstoječih zmogljivosti.

(3) Pred začetkom gradnje se komunalne, energetske in elektronske komunikacijske naprave ter objekti zakoličijo in ugotovi točna lega. Naprave in objekti se ustrezno zaščitijo. Odkope nadzirajo pristojni upravljavci.

(4) Vsi priključki na obstoječo komunalno, energetsko in elektronsko komunikacijsko omrežje se prevežejo na novo načrtovano omrežje.

(5) Oskrba širšega dela obravnavanega območja z gospodarsko javno infrastrukturo mora biti zaradi prestavitev in drugih ureditev javne infrastrukture med gradnjo kar najmanj motena.

(6) Če se med gradnjo ugotovi, da je treba kateri koli obstoječi ali načrtovani komunalni vod dodatno ustrezno zaščititi ali prestaviti, se to opravi skladno s soglasjem lastnika oziroma upravljavca komunalnega voda.

(7) Lega in tehnični elementi ter oznake komunalne in energetske infrastrukture so razvidni iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta (karte 2.2.1 do 2.2.10, Prikaz umestitve načrtovanih ureditev v prostor – Zbirnik komunalnih vodov).

19. člen

(vodovod)

(1) Odstranijo, zaščitijo, zgradijo ali prestavijo se vodovodi na cesti G2-108 Hrastnik–Zidani Most, na priključku Krnice in na deviaciji ceste G1-5 Rimske Toplice–Zidani Most–Radeče.

(2) Lega in tehnični elementi ter oznake vodovodne infrastrukture so razvidni iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta (karte 2.2.1 do 2.2.10, Prikaz umestitve načrtovanih ureditev v prostor – Zbirnik komunalnih vodov).

20. člen

(odvodnjavanje)

(1) Padavinska odpadna voda se na trasi G2-108 Hrastnik–Zidani Most nadzorovano odvodnjava brez zadrževalnih bazenov z lovilniki olj.

(2) Padavinska odpadna voda se na deviaciji ceste G1-5 Rimske Toplice–Zidani Most–Radeče nadzorovano odvodnjava v zemeljski zadrževalni bazen z lovilnikom olj. Zadrževalni bazen se uredi v km 0,4 + 40 z iztokom v reko Savinjo.

(3) Voda s cestišča se zbira ob niže ležečem robniku oziroma muldi in se odvaja v cestne požiralnike – peskolove.

(4) Zbrana voda se odvodnjava po meteornih kanalih, umeščenih v vozišču. Zbrana voda se iz meteornih kanalov izpušča v cestne prepuste, ki so predvideni po trasi ceste, ali v s kineto urejene izpuste v vodonosnik.

(5) Na območjih, na katerih ni muld in jarkov, se voda odvaja razpršeno čez bankino in brežino na teren.

21. člen

(kanalizacija)

(1) Prestavi, zamenja, zgradi ali zaščiti se komunalna infrastruktura na cesti G2-108 Hrastnik–Zidani Most in na deviaciji ceste G1-5 Rimske Toplice–Zidani Most–Radeče.

(2) Lega in tehnični elementi ter oznake komunalne infrastrukture so razvidni iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta (karte 2.2.1 do 2.2.10, Prikaz umestitve načrtovanih ureditev v prostor – Zbirnik komunalnih vodov).

22. člen

(elektroenergetsko omrežje)

(1) Prestavi, zamenja ali zgradi se srednjenapetostno in nizkonapetostno omrežje na cesti G2-108 Hrastnik–Zidani Most.

(2) Lega in tehnični elementi ter oznake elektroenergetske infrastrukture so razvidni iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta (karte 2.2.1 do 2.2.10, Prikaz umestitve načrtovanih ureditev v prostor – Zbirnik komunalnih vodov).

23. člen

(cestna razsvetljava)

(1) Cestna razsvetljava se izvede na mostovih, priključkih, križiščih, avtobusnih postajališčih in nadvozih na trasi ceste G2-108 Hrastnik–Zidani Most in deviacije ceste G1-5 Rimske Toplice–Zidani Most–Radeče.

(2) V primeru osvetljevanja gradbišča se postavijo le nujne zasenčene obcestne svetilke, ki sevajo vso svetlobo pod vodoravno ravnino in ne oddajajo frekvenc UV svetlobe. Prav tako se pri obratovanju ceste na mestih, kjer je predvidena cestna razsvetljava, uporabijo tovrstne svetilke.

(3) Lega in tehnični elementi ter oznake elektroenergetske infrastrukture so razvidni iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta (karte 2.2.1 do 2.2.10, Prikaz umestitve načrtovanih ureditev v prostor – Zbirnik komunalnih vodov).

24. člen

(elektronsko komunikacijsko omrežje)

(1) Zgradijo, odstranijo ali prestavijo se elektronsko komunikacijsko omrežje, omrežje kabelske televizije in omrežje signalnovarnostnih in telekomunikacijskih naprav (SVTK) Slovenskih železnic.

(2) Lega in tehnični elementi ter oznake elektronsko komunikacijskega omrežja in omrežja kabelske televizije so razvidni iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta (karte 2.2.1 do 2.2.10, Prikaz umestitve načrtovanih ureditev v prostor – Zbirnik komunalnih vodov).

VI. MERILA IN POGOJI ZA PARCELACIJO

25. člen

(parcelacija)

(1) Parcelacija se izvede skladno s prikazom Območje državnega prostorskega načrta z načrtom parcel v grafičnem delu državnega prostorskega načrta na kartah 3.1 do 3.5, kjer so s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos novih mej parcel v naravo, določene tudi lomne točke meje območja državnega prostorskega načrta.

(2) Parcele, določene s tem državnim prostorskim načrtom, se po izvedenih posegih lahko delijo skladno z izvedenim stanjem na podlagi lastništva oziroma upravljanja ter se po namembnosti sosednjih območij pripojijo k sosednjim parcelam.

VII. POGOJI CELOSTNEGA OHRANJANJA KULTURNE DEDIŠČINE, OHRANJANJA NARAVE, VARSTVA OKOLJA IN NARAVNIH DOBRIN, UPRAVLJANJA VODA, VAROVANJA ZDRAVJA LJUDI, OBRAMBE DRŽAVE TER VARSTVA PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI

26. člen

(celostno ohranjanje kulturne dediščine)

(1) Kulturna dediščina se med gradnjo varuje pred poškodovanjem in uničenjem. Podatki o kulturni dediščini so razvidni iz prikaza stanja prostora (priloge, karte št. 2.2a do 2.2d, Prikaz stanja prostora – Območja varstva in omejitev). Investitor zagotovi ukrepe za varstvo kulturne dediščine. Pri izvajanju državnega prostorskega načrta investitor zagotovi, da se v sodelovanju s pristojno službo varstva kulturne dediščine upoštevajo kulturno varstvene usmeritve predhodno pridobljenih smernic (MK, št. 35002-9/2019-3340-39, z dne 25. 2. 2022).

(2) V fazi podrobnejšega načrtovanja je treba zagotoviti elaborat celovitega krajinskega urejanja območja prometnega križišča Zidani Most. Ureditve v območju prometnega križišča Zidani Most se urejajo skladno s celovitim krajinskim urejanjem območja državnega prostorskega načrta – oporni zidovi v strugi se zasnujejo v kompaktni, tehnični izvedbi v enotni vertikalni ploskvi, tako da se ohranja čim več obrežnega pasu in omogoča ponovna ozelenitev oziroma sukcesivno zarast poškodovane vegetacij. Morebitna umestitev protihrupnih ograj in dodatnih zasaditev ter urbane opreme na območju Zidanega Mostu mora upoštevati historične mostove in objekte ter glavne vizure nanje.

(3) Prostorske ureditve se prilagodijo celostnemu ohranjanju kulturne dediščine, pri čemer se upošteva, da je vplivno območje enote kulturne dediščine (predvsem zaradi pomembnih vedut) širše kot je območje same enote kulturne dediščine. Na odseku ceste, ki poteka na desnem bregu Save v Zidanem Mostu, se predvidi izvedba transparentne ograje brez obcestne zasaditve. Ob izvedbi omilitvenega ukrepa veduta na mostove ne bo prekinjena.

(4) Zidovi se izvajajo kot betonske stene s kamnitimi oblogami. Oporni zidovi nad traso ceste se dodatno oblikujejo tako, da so v teksturi materiala skladni s historičnimi opornimi zidovi oziroma, kjer je možno, odmaknjeno od roba vozišča toliko, da se v vznožju lahko zasadi pas grmovne vegetacije ali plezalk v raščen teren.

(5) Na območju enote Šavna Peč – Obsavska vlečna pot Šavna Peč-Suhadol (EŠD 30891) se izvede arheološki strukturni pregled ter stavbna analiza, in sicer

- na zahodnem delu kulturne dediščine (zidana vlečna pot) se izvede čiščenje strukture v širini okvirno 3 m in v skupni dolžini okvirno 18 m,

- na vzhodni strani kulturne dediščine (vklesana vlečna pot) čiščenje strukture v širini okvirno 1,5 m in v skupni dolžini okvirno 18 m. Čiščenje mora zajeti tudi del brežine nad in pod samo vlečno potjo, tako da je jasno razviden celoten profil vlečne poti oziroma usekov zanjo. Ob ugotovitvah novih okoliščin se lahko metodologija arheoloških raziskav spremeni oziroma dopolni v dogovoru in s pisno potrditvijo odgovornega konservatorja arheologa službe za varstvo kulturne dediščine.

(6) Na območju enote Šavna Peč – Obsavska vlečna pot Šavna Peč-Suhadol (EŠD 30891) se dokumentira prisotnost, oblika, sestava in dimenzija strukture (vlečne poti in useki), oceni se njena ohranjenost, s stavbno analizo se dokumentira posamezna gradbena dejanja, elementi in procesi gradnje. Vsi odseki se dokumentirajo tudi z uporabo totalne postaje in fotogrametrije (3 D model).

(7) Na območju dokumentiranih vlečnih poti se izvedba del tam, kjer je izvedljivo in tehnični pogoji dopuščajo, prilagodi tako, da se le-te ohranjajo »in situ« s primerno zaščito (geotekstil in peščeni tampon), lahko tudi kot del utrjevanja brežin oziroma nadomestilo za tampon ali podložno nasutje.

(8) Pričetek del mora biti predhodno usklajen z izbranim izvajalcem arheološke raziskave in pisno prijavljen področni enoti službe za varstvo kulturne dediščine, vsaj 10 dni prej, da se lahko pravočasno zagotovi strokovni konservatorski nadzor, ki ga služba izvaja v okviru svoje redne dejavnosti.

(9) Na območjih potencialnih mostov, vlečne poti ter na lokaciji opuščene kmetije Kobilich je treba zagotoviti, da področna enota službe za varstvo kulturne dediščine izvaja stalen arheološki konservatorski nadzor, ki se izvaja v sklopu državne javne službe.

(10) Na območjih, kjer se z ureditvami v sklopu izvedbe plana posega znotraj območjih arheoloških najdišč, je treba izvesti stalen arheološki konservatorski nadzor.

(11) Pri gradnji na območju registriranega arheološkega najdišča se poseg zmanjša na kar najmanjšo mogočo površino, ki še omogoča gradnjo. Pri izvedbi del je treba izvesti vse ukrepe za varstvo arheoloških ostalin, ki izhajajo iz rezultatov predhodnih arheoloških raziskav.

(12) Na območjih enot kulturne dediščine Suhadol pri Zidanem Mostu – Arheološko območje Kaič (EŠD 29679) in Zavrate – Arheološko najdišče Trubarjev grič (EŠD 25253) se izvede intenziven arheološki pregled v skladu z usmeritvami pristojne službe za varstvo kulturne dediščine. Na osnovi rezultatov se na mestih, kjer se izkaže večja koncentracija arheoloških najdb, izvede še arheološki testni izkop s strojno izkopanimi testnimi jarki.

27. člen

(ohranjanje narave)

(1) Trasi cest G2-108 Hrastnik–Zidani Most in G1-5 Rimske Toplice–Zidani Most–Radeče posegata v varovana območja narave, ki so razvidna iz prikaza stanja prostora (karte 3.2.2.1 do 3.2.2.7, Prikaz stanja prostora, Območja varstva in omejitev).

(2) Gradbena dela naj se ne izvajajo ponoči.

(3) Ureditev gradbišča se omeji na obseg načrtovanih ureditev.

(4) Posegi v reko Savo in Savinjo, ki povzročajo kaljenje vode (npr. pripravljalne aktivnosti za gradnjo mostov, opor, opornih zidov in kamnitih zložb) se izvajajo zunaj glavne drstitvene dobe rib (predvidoma v obdobju od 1. oktobra do 30. junija) in izven obdobja, ko se pričakujejo visoke vode (jesen). V obdobju drstitvene dobe so dovoljena dela v okviru izvedbe načrtovanih objektov le, v kolikor to ne vpliva na kakovost vode na območju vodotokov. Zaradi variabilnosti časa drsti rib in lokacij drstišč se izvajanje del uskladi s pristojno ribiško družino. Pred pričetkom izvajanja tovrstnih posegov je treba upoštevati drstitvena obdobja posameznih vrst rib in način izvajanja gradbenih del uskladiti s pristojnimi službami s področja ribištva in varstva narave.

(5) Dela se organizirajo tako, da ni moteno ribiško upravljanje. Izvajalec del mora o predvidenem času izvajanja del sedem do 14 dni pred začetkom del obvestiti pristojnega izvajalca ribiškega upravljanja, da se lahko po potrebi izvede intervencijski izlov rib. Če dela potekajo etapno in daljše časovno obdobje, mora izvajalec del oziroma investitor ob vsakem novem posegu v strugo vodotoka obvestiti pristojnega izvajalca ribiškega upravljanja o predvidenih delih, tako da se lahko intervencijski odlovi po potrebi opravijo pred vsakim novim posegom v strugo vodotoka.

(6) Med gradnjo mora biti urejeno odvajanje odpadnih in izcednih vod.

(7) Pri betoniranju je treba preprečiti izcejanje strupenih betonskih odplak v vodotok. Betoniranje se izvaja tako, da se uredi vodotesno opaženje prostorov, kjer se bo vgrajeval beton.

(8) Pranje gradbenih strojev in drugega orodja z vodo iz reke je prepovedano.

(9) V času izvajanja načrtovanih posegov je treba kontinuirano spremljati povečanje kalnosti oziroma motnosti vode na območju, kjer se izvajajo posegi, pri čemer je treba načrtovati ukrepe za znižanje kalnosti vode med izvajanjem načrtovanih posegov.

(10) Na mestih, kjer se posega v vodo in na obalo, je treba delovišče ograditi s pregradami, da se zmanjša kaljenje vode in prepreči morebitno obremenjevanje vode.

(11) Med posegi in po končanih posegih, v in ob vodotoku, mora biti ohranjena prehodnost za vodne organizme dolvodno in gorvodno.

(12) Med gradnjo je treba na mestih, kjer se posega v brežino vodotoka, preprečiti spiranje materiala v strugo vodotokov.

(13) Pri košenju bankin ceste in brežin se uporabljajo stroji, ki so predhodno očiščeni, da ne pride do vnosa invazivnih tujerodnih vrst od drugod.

(14) Za sanacijo in revitalizacijo površin po končani gradnji se uporablja le zemljina s tega območja.

(15) Na celotnem delu brežine se ta takoj po končani gradnji zasadi z avtohtono lesno in grmovno vegetacijo, s čimer se prepreči širjenje invazivnih tujerodnih vrst na odprto območje.

(16) Za preprečitev vnosa invazivnih tujerodnih vrst se izvedejo naslednji ukrepi

- gosto se zasadijo brežine rek z domorodnimi, lokalno prisotnimi vrstami,

- sprotno se odstranjuje japonski dresnik; fizično odstranjevanje rastline je treba izvajati redno in več let zapovrstjo;

- redno se kosijo in pulijo mladi poganjki ter izkopava japonski dresnik; odstranjene rastline je treba posušiti in sežgati;

- prepovedano je kemično odstranjevanje invazivnih tujerodnih vrst ob brežinah reke Save.

(17) Predvidene ureditve za varovanje dvoživk pred povozom in ukrepi za preprečevanje trkov divjadi z motornimi vozili se natančneje opredelijo v dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja oziroma v nadaljevanju postopka pridobivanja potrebnih dovoljenj in soglasij.

(18) Na transparentnih protihrupnih ograjah je treba nujno namestiti odvračala in izvesti ukrepe, ki preprečujejo trke ptic.

(19) Omilitveni ukrepi, ki jih je treba upoštevati za varstvo kačjega potočnika, so naslednji

- organizacija gradbišča in izvajanje del na odseku med Suhadolom in Zidanim Mostom se načrtuje tako, da se, kjer je možno in tehnično izvedljivo, ohranja najmanj 3 m širok pas proti strugi reke Save. V tem pasu se ne odstranjuje vegetacije in koreninskega sistema. Odseki strogega varovanja so vsi predeli na območju »primernega habitata vrste kačji potočnik«;

- pri načrtovanju izvajanja del se povsod, kjer je možno, ohranjata obstoječa vegetacija in razvit koreninski sistem v obvodnem prostoru. Vegetacija se odstrani samo na tistih odsekih, kjer ni drugih možnih rešitev za izvedbo ureditev;

- na mestih, kjer se s predvidenimi ureditvami na odseku med Suhadolom in Zidanim Mostom posega v območje primernega habitata kačjega pastirja, se na vseh mestih, kjer je tehnično možno, izvede ureditev brežine (utrditev) v bolj strmem naklonu z namenom pridobitve prostora »police«, kjer se izvedejo ukrepi za odlaganje sedimentov in pogoji za poznejši razvoj vegetacije;

- sestavni del izvedbe gradbenih del mora biti tudi izvedba sanacijskih zasaditev na brežinah in obvodnem prostoru na vseh mestih, kjer je to možno. Za zasaditev se uporabijo avtohtone vrste, ki so primerne za razvoj razvejanega koreninskega sistema;

- v okviru študije Inventarizacija in izdelava ekspertnega mnenja za odsek reke Save od Hrastnika do Zidanega Mosta – koščak ( Austropotamobius torrentium ) in kačji potočnik ( Ophiogomphus cecilia ) (CKFF, Govedič M., Šalamun A., 2020) je bil opredeljen del območja struge, ki je izven območja POO Kum. Z namenom ohranjanja območja primernega habitata za vrsto se tudi na odseku gorvodno od Suhadola, kjer je možno in tehnično izvedljivo, upoštevajo ukrepi za ohranjanje obstoječega stanja obrežnega pasu vegetacije in z minimalizacijo posegov v območje;

- investitor mora zagotoviti spremljanje stanja in uspešnosti izvedbe ukrepov za vzpostavljanje ugodnih razmer za ohranjanje habitata vrste kačji potočnik s periodičnimi pregledi s strani strokovnjaka biologa – entomologa;

- skladno z ugotovitvami glede uspešnosti izvedbe ukrepov za vzpostavljanje ugodnih razmer za ohranjanje habitata vrste kačji potočnik se po potrebi opredeli dodatne ukrepe in prilagoditve za izboljšanje stanja;

- pri izvedbi ureditev se na vseh mestih, kjer je tehnično možno in so brežine izvedene s tehničnimi ukrepi v obvodnem prostoru, uredijo lokalni mikrohabitati v vodi ob bregu (zatoni, skale, drevesa z razvejanim koreninskim sistemom ipd.).

(20) V času gradnje se zelo pazljivo odstrani obrežna vegetacija in poskuša v čim večji meri ohraniti velika drevesa ter odmrla samostoječa debla. Izven območja posameznih ureditev se v vegetacijo ne posega.

(21) Izvedba gradbenih del na območju premostitev reke Save se organizira tako, da se pred začetkom del (jeseni v letu pred začetkom del) zagotovi evidentiranje potencialnih prezimovališč vodnih ptic in skladno s tem organizira način izvajanja del. Sečnja drevja in posek rastja na območju izvajanja posega se ne izvajata v obdobju gnezdenja ptic.

(22) V levi polovici struge Save, dolvodno od Suhadol, se uredijo različna skrivališča za različno velike rake. Na dno ob bregu in v vznožju brežine se postavijo različno velike skale na način, da so vmesni prostori čim bolj zaščiteni pred tokom in se zapolnijo s substratom, ki je bolj grob od mivke.

(23) Po končanem posegu se, kjer je možno, zasadi vegetacija s koreninskim sistemom v vodi (vrbovje), predvsem pa na mestih, kjer je breg omočen ob visokih in nizkih vodostajih, oziroma na mestih, kjer se voda ne odmika od brežine.

(24) Ob bregu, kjer je določen habitat navadnega raka koščaka in kjer so večje hitrosti toka, se postavijo velike skale ali druge ovire, ki lokalno omogočijo nižjo hitrost vode.

(25) Na mestih, kjer je struga ravna, se na dno reke položijo skale in kamni različnih dimenzij, in sicer za večjimi skalami tako, da jih večje skale varujejo pred odnašanjem pri visokih tokovih.

(26) Vse ureditve brežine od Hrastnika do Zidanega Mostu se uredijo v razgibani in heterogeni brežini z zasaditvijo različne avtohtone vegetacije.

(27) Pred začetkom gradnje se mesta, ki predstavljajo varovanje habitatov, še enkrat pregledajo in na podlagi ugotovitev določi način izvajanja gradnje, ki najmanj prizadene vrsti raka koščaka in kačjega potočnika.

(28) V času gradnje se uporabljajo obstoječe dovozne poti.

(29) Na travnik ob kmetiji Wetz se ne posega izven območja, določenega z državnim prostorskim načrtom.

(30) Utrditve brežin vodotokov s kamnitimi zložbami se omejijo na ožje območje predvidenih mostov. Kamnite zložbe na mestu stika z vodnim telesom niso povezane z betonskim vezivom. Brežine se utrdijo z uporabo lesenih pilotov v kombinaciji z zasaditvijo obrežne vegetacije. Ureditev brežin posnema naravno oblikovanost in strukturo brežin. Klasična trapezasta regulacija struge se ne izvaja.

(31) Podporni stebri mostov so oblikovani tako, da povzročajo čim manjše spremembe toka ob stebrih. Če je potrebno, se dno ob stebrih utrdi z nasutjem naravnega kamna brez uporabe betonskega veziva.

(32) Obrežna drevnina ob reki Savi in pritokih, ki ne ovira gradbenih del, se ohrani in zagotovi njena zveznost.

(33) Brežine usekov in nasipov ob cesti se prilagodijo obstoječemu reliefu; naklon je spremenljiv. Prehodi so postopni in mehki.

(34) Na odseku ceste G2-108 Hrastnik–Zidani Most med km 7,0 + 00 in 7,5 + 00 ter na odseku deviacije ceste G1-5 Rimske Toplice–Zidani Most–Radeče med km 0,5 + 00 in 0,0 + 00 se na lokacijah evidentiranih črnih točk povozov dvoživk uredijo prehodi in zaščitne ograje za dvoživke. Prehodi so urejeni kot kombinirani prepusti.

(35) Na odseku ceste G2-108 Hrastnik–Zidani Most med km 0,7 + 50 in 1,0 + 50 ter med km 2,1 + 50 in 7,2 + 00 se zagotovijo ukrepi za preprečevanje trkov divjadi z motornimi vozili.

(36) Posegi v naravno vrednoto Zidani Most – spodmoli (območje priključka 2-4) se izvajajo tako, da se zagotovi ohranjanje spodmolov. V fazi izdelave projektne dokumentacije za izvedbo gradnje se v sodelovanju s pristojno službo za varstvo narave zagotovi posnetek izhodiščnega stanja naravne vrednote in upoštevajo morebitni dodatno izvedljivi ukrepi, ki bi izhajali iz novo pridobljenih podatkov. Trasa se zakoliči ob prisotnosti predstavnika pristojne službe za varstvo narave.

(37) O začetku izvajanja del mora investitor obvestiti pristojne službe za varstvo narave in zagotoviti strokovni nadzor pristojnih služb med izvajanjem gradbenih del.

28. člen

(kmetijska zemljišča)

(1) Gradnja se izvaja tako, da je škoda na kmetijskih zemljiščih in tleh kar najmanjša. Gradbiščna dela se opravljajo v času pred setvijo in po spravilu pridelkov, da je škoda manjša.

(2) Med gradnjo in po njej se zagotovi dostop do kmetijskih zemljišč. Kmetijske površine se po končani gradnji usposobijo za kmetijske namene.

(3) Z rodovitno zemljo se ravna skladno z 32. členom te uredbe.

29. člen

(gozdna zemljišča)

(1) Gradnja se izvaja tako, da je škoda na gozdnem rastju in tleh kar najmanjša. Posegi v gozd zunaj območja gradnje niso dovoljeni.

(2) Med gradnjo se uredijo obvozne poti za dostop v gozd. Po končani gradnji se sanirajo poškodbe na gozdnem drevju in gozdnih poteh ter začasnih gradbenih površinah. Iz gozda se odstrani ves neporabljen material. Teren ob objektu se v delu, kjer je gozd, renaturira.

(3) Poškodbe gozdnega robu, ki nastanejo zaradi izvajanja prostorskih ureditev, se v najkrajšem času sanirajo z zasaditvijo avtohtonih drevesnih in grmovnih vrst.

(4) Gradbiščna dela se opravljajo, ko je škoda na vegetaciji čim manjša.

(5) Vsi posegi v gozd in gozdni prostor se izvajajo skladno s predpisi, ki urejajo upravljanje gozda.

30. člen

(varstvo pred poplavami)

(1) Trasi cest G2-108 Hrastnik–Zidani Most in G1-5 Rimske Toplice–Zidani Most–Radeče sta na poplavnem območju rek Save in Savinje. Podatki o poplavnih območjih so razvidni iz prikaza stanja prostora (karte 3.2.2.1 do 3.2.2.7, Prikaz stanja prostora, Območja varstva in omejitev).

(2) Omilitveni ukrepi za varstvo pred poplavami se izvedejo v skladu s Hidrološko hidravlično analizo, ki jo je izdelal IZVO-R, d. o. o., Ljubljana (št. projekta 17_622/PGD, J39/19, maj 2019, dopolnjeno: september 2020, februar 2021, maj 2021).

(3) Za varnost pred škodljivim delovanjem voda se gradnja organizira tako, da ne prihaja do oviranega pretoka v vodotokih ali zadrževanja zalednih voda ob večjih nalivih.

(4) Morebitna začasna odlagališča viškov zemeljskega materiala se uredijo tako, da ne nastaja erozija in ni oviran odtok zalednih voda. Po končani gradnji se odstranijo vsi ostanki začasnih odlagališč.

(5) Postavljanje ovir in odlaganje izkopanega materiala v struge vodotokov nista dovoljena.

31. člen

(varstvo pred požarom)

(1) Požarna varnost obstoječih objektov se zaradi gradnje in obratovanja ceste ne sme poslabšati.

(2) Pri gradnji in obratovanju se upoštevajo prostorski, gradbeni in tehnični ukrepi varstva pred požarom, zlasti se zagotovijo

- možnosti za varen umik ljudi, živali in premoženja,

- potrebni odmiki med objekti ali potrebna protipožarna ločitev,

- uporaba negorljivega materiala,

- dostopi do objektov za intervencijska vozila,

- viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.

32. člen

(varstvo tal)

(1) Na območju državnega prostorskega načrta se gospodarno ravna s tlemi tako, da je obseg uničenja in poškodb tal najmanjši in da se prepreči onesnaženje z gorivi, motornimi olji in drugimi škodljivimi snovmi ter da se ločeno odstranjujejo in odlagajo rodovitni in nerodovitni sloji tal ter rodovitna tla uporabijo za rekultiviranje.

(2) Zgornje plasti tal se uporabijo za rekultivacije na območju državnega prostorskega načrta. Živica se odstrani in odloži tako, da se ohranita njena rodovitnost in količina.

(3) Med posegi v tla se prizadenejo čim manjše površine. Dela se opravljajo le na površinah, določenih pred začetkom del. Za začasne gradbene in prometne površine se prednostno uporabijo obstoječe infrastrukturne in druge manipulativne površine. Med gradnjo se razgaljene površine protierozijsko zaščitijo, ponovno zatravijo ali zasadijo. Upoštevajo se zaščitni ukrepi za preprečevanje poškodovanja sosednjih zemljišč.

(4) Za zagotavljanje varstva tal se smiselno upošteva tudi 33. člen te uredbe.

33. člen

(varstvo voda)

(1) Struge in dna vodotokov se ohranjajo v naravnem stanju. Posegi v obrežno vegetacijo se omejijo na območje gradbišča.

(2) Pri začasnem odlaganju gradbenih odpadkov in gradbenega materiala se ne smejo onesnažiti tla in voda. Material se ne odlaga v pretočne profile vodotokov, ob vodotoke, na zamočvirjena zemljišča in na območja obrežne vegetacije. Začasna odlagališča na gradbenem platoju se uredijo tako, da se prepreči onesnaževanje voda.

(3) Površine, na katerih poteka oskrba prevoznih sredstev in drugih naprav na območju gradbišča, prometne in druge manipulativne površine se uredijo tako, da ni mogoče odtekanje nevarnih snovi, odpadnih ali izcednih vod v tla. Ploščad za pretakanje goriva ter za pranje vozil in drugih naprav mora biti zgrajena kot neprepustna skleda, da se ulovi celotna morebitno izlita količina goriva oziroma vode za pranje.

(4) Odvodnjavanje cestnih površin se uredi tako, da tudi med največjimi padavinami ali ob nesreči z izlivom ni mogoča neposredna infiltracija vode oziroma nevarnih snovi v tla. Čistijo in vzdržujejo se koritnice in odvodni sistemi.

(5) Vsako križanje struge in poseganje v struge vodotokov se izvedeta tako, da se ohranijo ustrezen pretok vode, njena kakovost in biotska raznovrstnost. Pri posegih v vodotoke se upošteva, da se

- ne smejo poslabšati sedanje odtočne razmere voda (meteornih in površinskih) na celotnem vplivnem območju trase ceste;

- ne sme poslabšati vodni režim zaradi predvidenih posegov;

- na koritih vodotokov po izvedenem prečkanju vzpostavi prvotno stanje; območja izkopa se ustrezno zavarujejo pred erozijo. Struge potokov se na območjih križanja s cesto uredijo z danes uveljavljeno prakso in zahtevami, povezanimi s posegi v naravne površinske vodotoke. Pri zavarovalnih ukrepih se uporabi naravni material (kamen, les, zaščita rastlinstva). Posegi v vodotoke potekajo pod nadzorom izvajalca javne službe urejanja voda.

(6) Ob morebitnem razlitju nevarnih snovi se zagotovi takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev, kraj razlitja se takoj sanira. Onesnaženi material mora preiskati pooblaščena institucija, ki določi ustrezen način odlaganja.

(7) Pri gradnji se uporabljajo le tehnično brezhibna vozila in druge naprave. Uporablja se le gradbeni in drug material, ki ne vsebuje nevarnih spojin, oziroma material, za katerega obstajajo dokazila o njegovi neškodljivosti za okolje.

(8) Med miniranjem se uporabljajo okoljsko sprejemljiva razstreliva.

(9) Sedem dni pred začetkom opravljanja del v vodi ali ob njej je treba obvestiti pristojnega upravljavca voda.

(10) Za zagotavljanje varstva voda se smiselno upošteva tudi prejšnji člen.

34. člen

(varstvo zraka)

Med gradnjo se na območju državnega prostorskega načrta na prometnih površinah, gradbiščih in odlagališčih materiala izvajajo naslednji ukrepi

- za preprečevanje nenadzorovanega raznosa gradbenega materiala z območja gradbišča in odlagališč materiala s prevoznimi sredstvi je treba ustrezno nalagati tovorna vozila, jih čistiti pred vožnjo na javne prometne površine in prekrivati sipke tovore;

- za preprečevanje prašenja z odkritih delov trase, prometnih in manipulativnih površin, odlagališč materiala in gradbišč je treba skladiščiti sipke materiale stran od stanovanjskih območij, vlažiti ali prekrivati ta material ob suhem in vetrovnem vremenu, vlažiti prometne in manipulativne površine, s katerih se lahko nenadzorovano širijo prašni delci, redno čistiti prometne površine na gradbišču in javnih prometnih površin, urediti čim krajše poti za prevoze za potrebe gradbišča ter sprotno rekultivirati območja velikih posegov (odlagališč, nasipov, vkopov);

- za upoštevanje emisijskih norm skladno z zahtevami emisijskih uredb pri začasnih gradbenih objektih, uporabljenih gradbenih strojih in prevoznih sredstvih je treba uporabiti tehnično brezhibne gradbene stroje in prevozna sredstva ter jih redno vzdrževati;

- pri ustavljanju prevoznih sredstev in delovnih naprav za daljši čas je treba motor ugasniti.

35. člen

(varstvo pred hrupom)

(1) Ob cesti G2-108 Hrastnik–Zidani Most se izvede protihrupna zaščita pred hrupom prometa s ceste G2-108 Hrastnik–Zidani Most v okvirni dolžini 707 m in višini od 1 do 3 m. Zgradijo se absorpcijska protihrupna ograja v okvirni dolžini 94 m, tri protihrupne ograje v okvirni dolžini od 44 do 121 m in dva protihrupna nasipa v okvirni dolžini od 81 do 83 m. Ob deviaciji ceste G1-5 Rimske Toplice–Zidani Most–Radeče se zgradi obojestranska absorpcijska protihrupna ograja v okvirni dolžini 184 m.

(2) Ob cesti G2-108 Hrastnik–Zidani Most se izvede protihrupna zaščita pred hrupom železniškega prometa v okvirni dolžini 124 m in višini 3 m.

(3) Izvedejo se protihrupne dilatacije na objektih Most 5-01 in Most 5-04.

(4) Protihrupne ograje se oblikujejo v skladu s šestim odstavkom 15. člena te uredbe.

(5) Za stanovanjske objekte na naslovih Zidani Most 16, Zidani Most 17 in Suhadol 2 se izvede pasivna protihrupna zaščita skladno s predhodnimi preveritvami izolativnosti fasadnih elementov.

(6) Med izdelavo dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja se preveri izvedba pasivne protihrupne zaščite za objekte iz prejšnjega odstavka.

(7) Izvajalec gradbenih del zagotovi izvedbo načrtnega spremljanja oziroma monitoringa hrupa. Usmeritve za monitoring so določene v 37. členu te uredbe.

(8) Prve meritve hrupa in obratovalni monitoring hrupa se izvajajo v skladu s predpisi, ki urejajo prve meritve in obratovalni monitoring hrupa za vire hrupa ter pogoje za njegovo izvajanje. Na podlagi monitoringa investitor izvede morebitne potrebne dodatne ukrepe.

(9) Ukrepi varstva pred hrupom iz tega člena so razvidni iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta (karte 2.1 do 2.10, Prikaz umestitve načrtovanih ureditev v prostor).

VIII. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE

36. člen

(etapnost izvedbe)

(1) Etape izvedbe prostorske ureditve so naslednje

- od začetka trase ceste G2-108 preko Save v Hrastniku z deviacijo 1-01, most 5-01 čez Savo in parkirišči Steklarne Hrastnik do CČN Hrastnik;

- zaključni del trase ceste G1-5 in most 5-03 čez Savo z delom deviacije 1-05 ter del trase ceste G2-108 od nivojskega prehoda Kurja vas do mostu čez Savo;

- most 5-02 čez Savo in del trase ceste G2-108 z deviacijo 1-05 s priključki za kmetijo Wetz;

- preostala trasa ceste G1-5 v Zidanem Mostu, podvoza, most 5-04 čez Savinjo, priključki Apnenec, Obrežje in SŽ 1;

- deviacija 1-05 Majland in priključeni krak SŽ 2;

- priključni krak Krnice in pešpot pod nadvozom Krnice ter deviacija 1-02 Zlata Luknja;

- trasa ceste G2-108 od CČN Hrastnik do priključka Šavna Peč, del priključka in nadvoz Šavna Peč, deviacija 1-03;

- trasa ceste G2-108 od priključka Šavna Peč do nivojskega prehoda Suhadol s priključkom Suhadol ter drugi del priključka Šavna Peč;

- trasa ceste G2-108 od nivojskega prehoda Suhadol do nivojskega prehoda Kurja vas;

- prestavitve, razširitve in druge prilagoditve obstoječih objektov in naprav gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra ter vodnogospodarske ureditve, potrebne za izvedbo načrtovanih posegov;

- gradnja začasnih preureditev obstoječih cest (obvozi med gradnjo zahtevnejših objektov).

(2) Etape iz prejšnjega odstavka se lahko izvajajo ločeno ali sočasno. Dopustna je delitev etap na več podetap, pri čemer je posamezna podetapa zaključena funkcionalna in tehnološka celota.

IX. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE DRŽAVNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA

37. člen

(monitoring)

(1) Investitor mora zagotoviti celostno izvajanje monitoringa med gradnjo in opravljanjem del, ki so določena s tem državnim prostorskim načrtom, za področja, kot jih določa okoljsko poročilo. Zavezanec za izvedbo monitoringa med gradnjo je izvajalec gradbenih del, med obratovanjem pa upravljavec ceste.

(2) Pri določitvi točk monitoringa se smiselno upoštevajo točke že opravljenih meritev ničelnega stanja. V delih, kjer je to mogoče, se monitoring prilagodi drugim državnim in lokalnim monitoringom ter uskladi z njimi. Pri fizičnih meritvah stanja sestavin okolja se zagotovi vsaj tolikšno število točk, da se pridobi utemeljena informacija o stanju posamezne sestavine okolja. Točke monitoringa se zasnujejo tako, da omogočajo stalno pridobivanje podatkov. Stanje se spremlja skladno s predpisi in usmeritvami, določenimi v poročilu o vplivih na okolje. Ugotovitve monitoringa so javne, investitor mora poskrbeti za dostopnost podatkov.

(3) Pri odstopanjih od dovoljenih vrednosti mora med gradnjo izvajalec gradbenih del zagotoviti dodatne ustrezne zaščitne ukrepe.

(4) Dodatni ustrezni zaščitni ukrepi, ki jih mora izvesti investitor na podlagi ugotovitev spremljanja stanja in nadzora, so

- rešitve dodatnih tehničnih in prostorskih ureditev,

- rešitve dodatnih krajinskoarhitekturnih ureditev,

- rešitve sanacije poškodovanih območij, naprav ali drugih prostorskih sestavin, spremembe rabe prostora in

- drugi ukrepi skladno s predpisi, ki urejajo posamezno področje varstva okolja (omilitveni ukrepi).

(5) Podatki spremljanja stanja so tudi del sistema opazovanja, obveščanja in alarmiranja v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.

38. člen

(organizacija gradbišč)

(1) Za potrebe gradbišča se uporabljajo že obstoječe dovozne poti, ureja se čim manj novih dovoznih poti. Nove dostopne poti ne smejo prečkati objektov in območij kulturne dediščine. Promet poteka zunaj strnjenih stanovanjskih območij, razen če to zaradi obstoječega omrežja cest ni mogoče. Obveznosti investitorja in izvajalca so med gradnjo poleg navedenega v 26., 27., 28., 29., 30., 31., 32., 33., 34., 35. in 37. členu te uredbe tudi

- zagotovitev ustreznega poteka motornega in peš prometa po obstoječem omrežju cest in poti;

- ustrezna ureditev in protiprašna zaščita cest, ki se bodo uporabljale kot gradbiščne poti, izvedba posnetka ničelnega stanja, ob morebitnih poškodbah pa njihova odprava in vzpostavitev stanja, kot je bilo pred začetkom gradnje;

- ustrezna zaščita infrastrukturnih objektov, naprav in drugih objektov, po končani gradnji pa odprava morebitnih poškodb;

- ustrezno ravnanje z gradbenimi odpadki;

- ob morebitni nezgodi zagotovitev takojšnjega ukrepanja za to usposobljenih delavcev.

(2) Začasne ureditve zaradi organizacije gradbišča se lahko postavijo znotraj območja državnega prostorskega načrta na predhodno arheološko pregledanih območjih in na območju cestnega telesa. Razen začasnih ureditev zaradi organizacije gradbišča na območju evidentirane enote arheološke kulturne dediščine Zavrate – Arheološko najdišče Trubarjev grič (EŠD 25253) v km 7,9 + 0,00 na odseku G2-108 Hrastnik–Zidani Most na drugih območjih evidentiranih enot arheološke kulturne dediščine ni dopustno izvajati začasnih ureditev zaradi organizacije gradbišča.

(3) Zaradi zagotovitve varnosti pred škodljivim delovanjem voda se gradnja organizira tako, da ne prihaja do oviranega pretoka v vodotokih ali zadrževanja zalednih voda ob večjih nalivih.

(4) Izkopani material se uporabi za gradnjo cest, brežin in za izravnave reliefa. Višek nevgradljivega materiala se odloži na urejena odlagališča, za katera so pridobljena ustrezna upravna dovoljenja.

(5) Po končani gradnji se gradbišča odstranijo. Na zemljiščih se vzpostavi raba skladno z ureditvami, načrtovanimi s tem državnim prostorskim načrtom, ali se vzpostavi prvotna raba.

39. člen

(dodatne obveznosti)

(1) Poleg obveznosti, navedenih v členih od 3. do 40. ter v 42. členu te uredbe morajo investitorji in izvajalci

- zagotoviti nemoteno komunalno in energetsko oskrbo objektov s pomočjo obstoječih infrastrukturnih omrežij, objektov in naprav,

- obnoviti in urediti vse infrastrukturne vode in naprave ter druge objekte, če bi bili zaradi prevelikih obremenitev ali tresljajev, povzročenih z gradnjo ceste in z njo povezanih ureditev, poškodovani,

- odpraviti morebitne negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje in delovanja ceste.

(2) Na območju Steklarne Hrastnik se zaradi poseganja z načrtovanimi ureditvami državnega prostorskega načrta ob novem poteku deviacije 1-01 lokalne ceste 122010 Hrastnik–Radeče izvedejo dve parkirišči za osebna vozila za potrebe Steklarne Hrastnik in površine za priključevanje na deviacijo 1-01 lokalne ceste 122010 Hrastnik–Radeče. Skupna površina parkirišč zajema 1980 m 2 .

X. DOPUSTNA ODSTOPANJA

40. člen

(dopustna odstopanja)

(1) Pri pripravi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja so dopustna odstopanja od funkcionalnih, tehničnih in oblikovalskih rešitev, določenih s to uredbo, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, tehnoloških, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer pridobijo tehnične rešitve, ki so primernejše s prometnotehničnega, prometnovarnostnega, energetskega ali okoljevarstvenega vidika.

(2) Odstopanja od funkcionalnih in tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo bistveno spreminjati načrtovanega videza območja, ne smejo poslabšati bivalnih in delovnih razmer na območju državnega prostorskega načrta oziroma na sosednjih območjih ter ne smejo biti v nasprotju z javnimi koristmi. Z dopustnimi odstopanji morajo soglašati projektni soglasodajalci, v katerih pristojnosti posegajo ta odstopanja.

(3) Za dopustno odstopanje po tej uredbi se šteje tudi sprememba lokacije postavitve objektov Kretniška postavljalnica (EŠD 20939) in napajalnika, če se izkaže, da je druga lokacija primernejša.

(4) Za dopustno odstopanje po tej uredbi se šteje tudi sprememba nivelete ceste, če se to izkaže kot boljša rešitev v povezavi z energetsko izrabo načrtovane hidroelektrarne Suhadol in v povezavi z vsemi drugimi ureditvami v prostoru.

XI. NADZOR

41. člen

(nadzor)

Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravlja inšpektorat, pristojen za prostor.

XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

42. člen

(izvajanje dejavnosti do izvedbe prostorskih ureditev)

(1) Do začetka gradnje prostorske ureditve iz 3. člena te uredbe je na območju državnega prostorskega načrta iz 4. člena te uredbe dopustno redno vzdrževanje gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, izvajanje ukrepov pred škodljivim delovanjem voda in izvajanje ukrepov za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, izvajanje kmetijskih dejavnosti na obstoječih kmetijskih zemljiščih in gospodarjenje z gozdovi.

(2) Na objektih iz 16. člena te uredbe je od dneva uveljavitve te uredbe do začetka gradnje dopustno redno vzdrževanje. Vsi posegi, navedeni v tem odstavku, so dopustni, če se zaradi njihove izvedbe ne poslabšajo pogoji za izvedbo ureditev, ki so predmet tega državnega prostorskega načrta.

43. člen

(občinski prostorski akti)

Z dnem uveljavitve te uredbe se za celotno območje iz 4. člena te uredbe in za vse ureditve na tem območju šteje, da so spremenjeni in dopolnjeni naslednji občinski prostorski akti

- Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Hrastnik za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in prostorskih sestavin srednjeročnega plana za območje Občine Hrastnik (Uradni list RS, št. 78/98 in 55/02),

- Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje občine Hrastnik (Uradni list RS, št. 30/03, UVZ, št. 4/07 in19/09),

- Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih občine Hrastnik (UVZ, št. 18/87, 12/00, 8/01, 3/04, 17/04, 21/05, 24/06 in 8/08),

- Odlok o zazidalnem načrtu industrijske cone I5-Za Savo – I. faza za gradnjo centralne čistilne naprave, industrijske čistilne naprave in kanalizacijskih kolektorjev (UVZ, št. 13/87 in 34/08),

- Odlok o zazidalnem načrtu I-5 industrijske cone Za Savo (UVZ, št. 12/92 in 31/09),

- Odlok o zazidalnem načrtu »ZN 11« industrijske cone Podkraj (Uradni list RS, št. 22/04),

- Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Laško za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in srednjeročnega plana Občine Laško za obdobje od leta 1986 do leta 1990 za Občino Laško (Uradni list RS, št. 86/01 in 98/02),

- Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih ureditvenih pogojev Občine Laško (Uradni list RS, št. 79/02, 45/03, 60/05, 103/05, 51/07,02/08, 107/08, 33/09, 57/09, 54/11 in 80/11),

- Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Radeče (Uradni list RS, št. 99/11) in

- Odlok o lokacijskem načrtu za območje hidroelektrarne Vrhovo (Uradni list RS, št. 35/87).

44. člen

(začetek veljavnosti)

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Priloga: Območje državnega prostorskega načrta