Uredba o načinu izplačevanja in merilih za izračun nadomestila za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti zaradi prilagoditve ukrepom vodovarstvenega režima

1. člen

(vsebina)

(1) Ta uredba določa vrste ukrepov, za katere se lahko izplačajo nadomestila za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti zaradi prilagoditve ukrepom vodovarstvenega režima (v nadaljnjem besedilu: nadomestila), način izplačevanja in merila za izračun višine nadomestil za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti.

(2) Nadomestila se izplačajo kot

1. državna pomoč v skladu s Smernicami Evropske unije o državni pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za obdobje 2014 do 2020 (UL C št. 204 z dne 1. 7. 2014, str. 1), zadnjič spremenjenimi z Obvestilom Komisije o spremembi Smernic Evropske unije o državni pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za obdobje od 2014 do 2020 v zvezi z obdobjem njihove uporabe in o začasnih prilagoditvah zaradi upoštevanja učinka pandemije COVID-19 (UL C št. 424 z dne 8. 12. 2020, str. 30), (v nadaljnjem besedilu: smernice) in

2. pomoč de minimis v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1408/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis v kmetijskem sektorju (UL L št. 352 z dne 24. 12. 2013, str. 9), zadnjič spremenjeno z Uredbo Komisije (EU) 2019/316 z dne 21. februarja 2019 o spremembi Uredbe (EU) št. 1408/2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis v kmetijskem sektorju (UL L št. 51 I z dne 22. 2. 2019, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1408/2013/EU ).

2. člen

(uporaba)

(1) Nadomestila se izplačajo na najožjih vodovarstvenih območjih, namenjenih za varstvo vodnih virov za javno oskrbo s pitno vodo, ki so določena v skladu s predpisi Vlade Republike Slovenije, ki urejajo najožje vodovarstveno območje.

(2) Nadomestila se ne izplačajo na kmetijskih zemljiščih na najožjih vodovarstvenih območjih, če so s predpisi Vlade Republike Slovenije, ki urejajo najožje vodovarstveno območje, določena prehodna obdobja in vodovarstveni režim na teh zemljiščih še ne velja.

3. člen

(izrazi)

Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, pomenijo

1. kmetijska dejavnost je primarna proizvodnja kmetijskih proizvodov, navedenih v smernicah;

2. kmetijsko gospodarstvo (v nadaljnjem besedilu: KMG) je kmetijsko gospodarstvo, določeno v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo;

3. nosilec kmetijskega gospodarstva (v nadaljnjem besedilu: nosilec KMG-ja) je pravna ali fizična oseba, določena s predpisom, ki ureja register kmetijskih gospodarstev;

4. izvajalec javne službe oskrbe s pitno vodo je pravna ali fizična oseba, ki izvaja občinsko gospodarsko javno službo oskrbe prebivalstva s pitno vodo;

5. GERK je grafična enota rabe kmetijskega gospodarstva in je strnjena površina kmetijskega zemljišča z enako vrsto dejanske rabe, ki je v uporabi enega kmetijskega gospodarstva;

6. kmetijsko zemljišče v uporabi kmetijskega gospodarstva (v nadaljnjem besedilu: KZU) je zemljišče, ki ga nosilec kmetijskega gospodarstva prijavi v register kmetijskih gospodarstev (v nadaljnjem besedilu: RKG) kot GERK, ki imajo določeno največjo upravičeno površino večjo od nič, z vrstami rabe GERK, v skladu s predpisom, ki ureja register kmetijskih gospodarstev;

7. za ustrezno obdelan GERK se šteje, če so njive obdelane in pridelek pravočasno pobran, trajno travinje pokošeno najmanj enkrat letno ali sejano travinje na njivah najmanj dvakrat letno in pokošena trava odstranjena ter trava v trajnih nasadih pokošena najmanj enkrat letno in pridelek pravočasno pobran;

8. enotno podjetje je podjetje v skladu z drugim odstavkom 2. člena Uredbe 1408/2013/EU ;

9. veliko podjetje je veliko podjetje iz 14. točke pod (35) smernic;

10. podjetje v težavah je podjetje v težavah iz 15. točke pod (35) smernic.

4. člen

(upravičenec do nadomestila)

Upravičenec do nadomestila (v nadaljnjem besedilu: upravičenec) je nosilec KMG-ja, ki

- je zaradi zmanjšanja dohodka iz kmetijske dejavnosti vložil zahtevek za izplačilo nadomestila iz Priloge 2, ki je sestavni del te uredbe,

- izvaja kmetijsko dejavnost na KZU na najožjem vodovarstvenem območju,

- ima KMG vpisano v register kmetijskih gospodarstev (v nadaljnjem besedilu: RKG) v skladu s predpisom, ki ureja kmetijstvo, in

- ima skupno površino GERK-ov ali delov GERK-ov znotraj najožjega vodovarstvenega območja večjo ali enako 0,1 hektara.

5. člen

(zavezanec za plačilo nadomestila)

(1) Zavezanec za izplačilo nadomestila (v nadaljnjem besedilu: zavezanec) je izvajalec javne službe oskrbe s pitno vodo, ki upravlja vodni vir, za katerega je določen vodovarstveni režim na najožjem vodovarstvenem območju.

(2) Nadomestila se financirajo iz sredstev, ki jih za izvajanje storitev javne službe oskrbe s pitno vodo pridobiva izvajalec javne službe oskrbe s pitno vodo v skladu s predpisom o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja.

6. člen

(ukrepi vodovarstvenega režima)

(1) Ukrepi vodovarstvenega režima, za katere se lahko na najožjih vodovarstvenih območjih pridobijo nadomestila, so ukrepi, ki se nanašajo na prepovedi, omejitve in zaščitne ukrepe v zvezi z ravnanjem s kmetijskimi zemljišči, ki so določeni v skladu s predpisi, ki urejajo najožje vodovarstveno območje.

(2) Na območjih iz prvega odstavka 2. člena te uredbe za ukrepe iz prejšnjega odstavka ni mogoče pridobiti drugih državnih pomoči ali plačil iz drugega naslova.

6.a člen

(shema državne pomoči v skladu s smernicami)

(1) Nadomestilo se podeli kot državna pomoč v skladu s točkami (241) do (250) smernic.

(2) Nadomestilo se v okviru istih upravičenih stroškov ne sme združevati z drugimi pomočmi iz naslova državnih pomoči, če bi bili z združitvijo pomoči preseženi najvišji zneski oziroma intenzivnost pomoči, določene s smernicami, ne glede na to, ali se pomoč v celoti financira iz nacionalnih sredstev ali pa se delno financira iz sredstev Evropske unije.

(3) Nadomestilo z upravičenimi stroški po tej uredbi, dodeljeno na podlagi smernic, se lahko združuje z vsako drugo pomočjo iz naslova državnih pomoči, če se navedeni ukrepi nanašajo na različne upravičene stroške.

(4) Nadomestilo se ne sme kumulirati z nobeno pomočjo de minimis v zvezi z istimi upravičenimi stroški, če bi bila s takim kumuliranjem presežena intenzivnost pomoči ali znesek pomoči, ki sta določena v smernicah.

(5) Nadomestila ne vključujejo financiranja enakovrednih kmetijskih praks iz 43. člena Uredbe (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 637/2008 in Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 608).

(6) Do nadomestila iz prvega odstavka tega člena niso upravičeni subjekti, ki so naslovniki neporavnanega naloga za izterjavo na podlagi predhodnega sklepa Komisije, s katerim je bila pomoč razglašena za nezakonito in nezdružljivo z notranjim trgom.

6.b člen

(shema pomoči de minimis )

(1) Ne glede na določbo prejšnjega člena se nadomestilo za ukrepa vodovarstvenega režima razvoz gnojevke in gnojnice ter izdelava gnojilnega načrta podeli kot pomoč de minimis v skladu z Uredbo 1408/2013/EU .

(2) Plačila za zahtevke iz prejšnjega odstavka se dodelijo do skupnega zneska pomoči de minimis iz 3. člena Uredbe 1408/2013/EU . Če bi skupni znesek pomoči de minimis na upravičenca presegel to omejitev, se nadomestilo iz prejšnjega odstavka pred dodelitvijo zniža, tako da ta omejitev ni presežena.

(3) Pomoč de minimis po tej uredbi se ne sme kumulirati z drugimi državnimi pomočmi v zvezi z istimi upravičenimi stroški, če bi bili s takšnim kumuliranjem pomoči preseženi najvišji zneski oziroma intenzivnosti pomoči, določeno za posebne okoliščine vsakega primera v predpisih Evropske unije, ne glede na to, ali se podpora za projekt ali dejavnost v celoti financira iz nacionalnih sredstev ali pa se delno financira iz sredstev Evropske unije.

(4) Pomoč de minimis , dodeljena v skladu z Uredbo 1408/2013/EU , se lahko kumulira z drugo pomočjo de minimis , dodeljeno za dejavnosti v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (UL L št. 352 z dne 24. 12. 2013, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 1407/2013/EU ) ali Uredbo Komisije (EU) št. 717/2014 z dne 27. junija 2014 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis v sektorju ribištva in akvakulture (UL L št. 190 z dne 28. 6. 2014, str. 45; v nadaljnjem besedilu: Uredba 717/2014/EU ), do zgornje meje, določene v Uredbi 1407/2013/EU ali Uredbi 717/2014/EU , če je z ločitvijo dejavnosti ali stroškov zagotovljeno, da primarna proizvodnja kmetijskih proizvodov ne prejema pomoči de minimis , dodeljene v skladu z Uredbo 1407/2013/EU ali Uredbo 717/2014/EU .

7. člen

(določitev višine nadomestila)

(1) Nadomestila se določijo s točkovanjem KMG-jev na podlagi metodologije iz Priloge 1, ki je sestavni del te uredbe. Za posamezen KMG je izračunano povprečno število točk na hektar KZU znotraj določenega najožjega vodovarstvenega območja. Višino nadomestila predstavlja zmnožek števila točk z vrednostjo točke.

(2) Vrednost točke znaša 1 euro.

(3) Za KMG-je za katere ni podatkov o stanju kmetijske pridelave pred uveljavitvijo vodovarstvenega režima se višina nadomestila izračuna na podlagi povprečnega števila točk KMG-jev z znanimi podatki na določenem najožjem vodovarstvenem območju.

(4) Ne glede na določbo prvega in tretjega odstavka tega člena najvišji znesek nadomestila v obdobju od leta 2011 do leta 2015 ne sme presegati 500 evrov na hektar KZU.

(5) Ne glede na prvi odstavek tega člena najvišji znesek nadomestila za posamezno leto v obdobju od leta 2016 do 2022 ne sme presegati

- 500 eurov na hektar KZU na leto v prvih petih letih od uveljavitve vodovarstvenega režima oziroma

- 200 eurov na hektar KZU na leto po preteku obdobja iz prejšnje alineje.

(6) Ne glede na prejšnji odstavek se v obdobju od leta 2016 do 2022 zneski nadomestila za posamezno leto povečajo za do največ 200 eurov na hektar KZU za upravičenca, kateremu je z uredbami, ki urejajo vodovarstvena območja, določena prepoved paše.

(7) Določbe petega in šestega odstavka tega člena se uporabljajo v primerih izplačila nadomestil v skladu s 6.a členom te uredbe.

8. člen

(pogoji za izplačilo nadomestila)

(1) Nadomestila se lahko izplačajo upravičencu, če

- na GERK-u ali na delu GERK-a znotraj najožjega vodovarstvenega območja izvaja kmetijsko dejavnost v skladu z ukrepi vodovarstvenega režima,

- KMG ni podjetje v težavah,

- je GERK ali del GERK-a znotraj najožjega vodovarstvenega območja glede na vrsto rabe ustrezno obdelan,

- je povprečno število točk KMG-ja na hektar KZU znotraj najožjega vodovarstvenega območja večje ali enako 50 in

- je skupni znesek nadomestila po shemah iz 6.a in 6.b člena te uredbe za posamezno leto višji od 10 eurov.

(2) Ne glede na drugo alinejo prejšnjega odstavka se nadomestilo izplača upravičencu, če KMG 31. decembra 2019 ni bilo podjetje v težavah, vendar je postalo podjetje v težavah v obdobju od 1. januarja 2020 do 30. junija 2021.

(3) Ne glede na četrto alinejo prvega odstavka tega člena se nadomestilo za posamezno leto v obdobju od leta 2016 do 2022 izplača upravičencu po shemi državne pomoči v skladu s smernicami iz 6.a člena te uredbe in po shemi pomoči de minimis iz 6.b člena te uredbe, če je povprečno število točk KMG na hektar KZU znotraj najožjega vodovarstvenega območja večje ali enako 10.

9. člen

(obveznosti upravičenca)

(1) Za izplačilo nadomestila mora upravičenec vsako leto od 31. januarja do 31. marca podati vlogo pri zavezancu, ki vsebuje

- zahtevek za izplačilo na obrazcu iz Priloge 2 te uredbe;

- izjavo o tem, da KMG ni podjetje v težavah oziroma 31. decembra 2019 ni bilo podjetje v težavah, vendar je postalo podjetje v težavah v obdobju od 1. januarja 2020 do 30. junija 2021, na obrazcu iz Priloge 3, ki je sestavni del te uredbe;

- izjavo, ali gre za enotno podjetje z navedbo podjetij, ki so z njim povezana, na obrazcu iz Priloge 4, ki je sestavni del te uredbe, in

- izjavo o tem, da ni naslovnik neporavnanega naloga za izterjavo iz šestega odstavka 6.a člena te uredbe.

(2) Če je upravičenec veliko podjetje, mora vlogi iz prejšnjega odstavka priložiti tudi opis stanja brez pomoči in za to predložiti ustrezna dokazila.

10. člen

(obveznosti zavezanca)

(1) Zavezanec mora

1. od upravičenca pridobiti pisno izjavo na obrazcu iz Priloge 4 te uredbe, ali gre za enotno podjetje z navedbo podjetij, ki so z njim povezana;

2. preveriti v Sektorju za spremljanje državnih pomoči ministrstva, pristojnega za finance, višino že dodeljenih pomoči de minimis po posameznih upravičencih oziroma enotnih podjetjih v predhodnih dveh poslovnih letih in v tekočem poslovnem letu;

3. preveriti v Službi za državne pomoči in razvoj ministrstva, pristojnega za kmetijstvo, da s predvidenim zneskom pomoči posameznemu upravičencu oziroma enotnemu podjetju dodeljena pomoč de minimis v predhodnih dveh poslovnih letih in v tekočem poslovnem letu ne presega zgornjih mej pomoči iz 3. člena Uredbe 1408/2013/EU ;

4. preveriti, da KMG ni podjetje v težavah oziroma 31. decembra 2019 ni bilo podjetje v težavah, vendar je postalo podjetje v težavah v obdobju od 1. januarja 2020 do 30. junija 2021, iz druge alineje prvega odstavka 8. člena te uredbe;

5. pri upravičencu, ki je veliko podjetje, preveriti verodostojnost opisa stanja brez nadomestila in potrditi, da ima nadomestilo spodbujevalne učinke;

6. v roku dveh mesecev po vložitvi zahtevka za izplačilo nadomestila iz prejšnjega člena upravičencu predložiti pogodbo v podpis;

7. v pogodbi navesti posamezno shemo pomoči, v skladu s katero se podeli nadomestilo in pripadajoči znesek nadomestila;

8. izplačati nadomestilo upravičencu;

9. poročati ministrstvu, pristojnemu za kmetijstvo, v skladu z zahtevami iz 12. člena te uredbe in

10. dokumentacijo, ki je bila podlaga za pridobitev sredstev, hraniti še najmanj deset let od dneva zadnjega izplačila sredstev.

(2) Zavezanec ne sme izplačati nadomestila oziroma mora zahtevati vračilo že izplačanega nadomestila skupaj z zamudnimi obrestmi

- če na podlagi podatkov iz 13. člena te uredbe ugotovi, da upravičenec ne izvaja ukrepov vodovarstvenega režima na najožjem vodovarstvenem območju ali jih izvaja v nasprotju s sklenjeno pogodbo,

- če je bilo nadomestilo izplačano upravičencu, ki ne izpolnjuje pogojev iz 4., 8. ali drugega odstavka 9. člena te uredbe.

11. člen

(izplačila)

(1) Zavezanec sklene pogodbe z upravičenci, če je shema pomoči odobrena s strani Evropske komisije.

(2) Minister, pristojen za vode, objavi odobritev iz prejšnjega odstavka v Uradnem listu Republike Slovenije.

(3) Nadomestila se izplačajo v enkratnem znesku na tekoči račun upravičenca najpozneje v šestih mesecih od vložitve zahtevka oziroma po odobritvi sheme pomoči s strani Evropske komisije.

12. člen

(poročanje o izplačanih nadomestilih)

Z namenom evidentiranja in poročanja v skladu s predpisi, ki urejajo državno pomoč, mora zavezanec poročati o izplačanih nadomestilih ministrstvu, pristojnemu za kmetijstvo, na obrazcu in na način, ki ga ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, objavi na svojih spletnih straneh.

13. člen

(podatki o ugotovljenih nepravilnostih na vodovarstvenih območjih)

Zavezanec pred izplačilom nadomestila od Inšpektorata Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano pridobi podatke o pravnomočnih inšpekcijskih odločbah zaradi kršitev vodovarstvenega režima ali zaradi neustrezno obdelanega GERK-a na posameznem najožjem vodovarstvenem območju za upravičence, ki so oddali zahtevke v roku iz 9. člena te uredbe in izpolnjujejo pogoje iz 4. člena te uredbe.

14. člen

(izračun točk in posredovanje podatkov zavezancem)

(1) Število točk na KMG izračuna ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, na podlagi grafičnega sloja točkovanja glede na vrsto rabe znotraj najožjih vodovarstvenih območij, ki ga prejme od Kmetijskega inštituta Slovenije in je izdelan na podlagi metodologije iz Priloge 1 te uredbe ter grafičnih podatkov o GERK-ih z vrsto rabe iz RKG. Podatek o površini se prevzame glede na stanje GERK-ov na dan 31. marec v letu, za katerega se vlaga zahtevek.

(2) Ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, sporoči zavezancem, za vsakega posameznega upravičenca, površino KZU znotraj vodovarstvenega območja v upravljanju zavezanca in povprečno število točk tega KMG-ja na hektar KZU znotraj najožjega vodovarstvenega območja, glede na posamezno shemo pomoči iz 6.a in 6.b člena te uredbe.

(3) Ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, posreduje podatke iz prejšnjega odstavka zavezancem vsako leto najkasneje en mesec po roku za oddajo zahtevkov iz 9. in 15. člena te uredbe.

PREHODNI IN KONČNA DOLOČBA

15. člen

(zahtevki za leto 2011)

(1) Ne glede na določbo 9. člena te uredbe se zahtevki za leto 2011 lahko vlagajo do 31. marca 2012.

(2) Ne glede na določbo 11. člena te uredbe se nadomestila iz zahtevkov za leto 2011 izplačajo do 1. julija 2012.

16. člen

(odobritev sheme pomoči)

(1) Zavezanec sklene pogodbe z upravičenci, če je shema pomoči po tej uredbi odobrena s strani Komisije.

(2) Minister, pristojen za vode, objavi odobritev iz prejšnjega odstavka v Uradnem listu Republike Slovenije.

17. člen

(začetek veljavnosti)

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Priloga 1: Metodologija za določitev višine nadomestila

Priloga 2: Zahtevek za izplačilo nadomestila za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti zaradi prilagoditve ukrepom vodovarstvenega režima

Priloga 3: Izjava upravičenca o kmetijskem gospodarstvu

Priloga 4: Izjava upravičenca glede enotnega podjetja in namenske porabe sredstev za dodelitev pomoči de minimis v okviru sheme pomoči za razvoz gnojnice in gnojevke in pripravo gnojilnega načrta