Uredba o samozaposlenih v kulturi

1. člen

Ta uredba podrobneje ureja vpis posameznikov v razvid samozaposlenih v kulturi pri ministrstvu, pristojnem za kulturo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), in pravico do plačila prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obvezno zdravstveno zavarovanje ter starševsko varstvo in zaposlovanje iz državnega proračuna (v nadaljnjem besedilu: pravica do plačila prispevkov za socialno varnost) ter določa postopek vpisa v razvid samozaposlenih v kulturi (v nadaljnjem besedilu: razvid) in postopek za priznanje pravice do plačila prispevkov za socialno varnost.

II. Vpis v razvid

2. člen

(1) V razvid se lahko vpiše, kdor izpolnjuje naslednje pogoje

- da opravlja samostojno specializiran poklic na področjih iz 4. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 77/07 – uradno prečiščeno besedilo, 56/08, 4/10, 20/11, 111/13, 68/16, 61/17, 21/18 – ZNOrg, 3/22 – ZDeb in 105/22 – ZZNŠPP; v nadaljnjem besedilu: zakon) in ni uživalec pokojnine, in

- da ima ustrezno strokovno izobrazbo oziroma z dosedanjim delom izkazuje, da je usposobljen za opravljanje te dejavnosti.

(2) Kdor prvič po končanem študiju zaprosi za vpis v razvid, se vpiše pod naslednjimi pogoji

- da njegovi študijski dosežki obetajo pomembno delovanje na področju kulture ali ko gre za deficitarni poklic,

- da od zaključka študija oziroma strokovnega izpita, če je ta predpisan, nista minili več kakor dve leti.

(3) Prijavitelj se lahko v razvid vpiše z največ petimi

poklici, med katerimi določi primarni poklic in poklice razvrstiti

padajoče glede na obseg dejavnosti.

(4) Šteje se, da posameznik samostojno opravlja specializiran poklic iz prvega odstavka tega člena, če z osebnim delom samostojno opravlja umetniško ali kakšno drugo kulturno dejavnost iz prve alinee prvega odstavka tega člena.

(5) Posameznikova usposobljenost za opravljanje dejavnosti

na področju kulture se presoja na podlagi predloženega

življenjepisa, bibliografije (po možnosti izpis iz COBISS)

oziroma seznama del ali umetniških dosežkov, kritik in objav v strokovni literaturi, priporočil ter drugih ustreznih dejstev, iz

katerih sta razvidna tudi obseg in kakovost njegovega dela v

obdobju zadnjih petih letih pred vložitvijo vloge.

(6) Za študijske dosežke, ki obetajo pomembno delovanje

na področju kulture, se štejejo dela in dosežki študentov v času

študija, za katere so prejeli univerzitetno študentsko nagrado

ali študentsko nagrado drugega visokošolskega zavoda na

področju kulture ali drugi pomembni dosežki v času študija

na področju umetnosti in kulture, ki se presojajo na podlagi

življenjepisa, bibliografije oziroma seznama del ali umetniških

dosežkov, priporočil ter drugih ustreznih dejstev, iz katerih sta

razvidna obseg in kakovost njegovega dela v času študija.

(7) Za deficitarne poklice se štejejo poklici, ki jih je treba

zaradi kadrovskih potreb v kulturi posebej podpirati.

(8) Specializirani poklici in specializirani deficitarni poklici

po tem členu uredbe so določeni v Prilogah I in II, ki sta sestavni

del te uredbe. Minister, pristojen za kulturo (v nadaljnjem

besedilu: minister), po predhodnem posvetovanju s strokovnimi

komisijami iz 20. člena zakona za posamezna področja oziroma

vidike kulture pripravi predlog poklicev in jih posreduje v

obravnavo vladi.

(9) Minister v sodelovanju s strokovnimi komisijami najmanj

vsaka tri leta pregleda seznama specializiranih poklicev

in kriterijev ter morebiten predlog sprememb in dopolnitev

posreduje v obravnavo vladi. Minister k oddaji predlogov za

dopolnitev seznamov pozove tudi strokovno in zainteresirano

javnost.

3. člen

(1) Posamezniku, ki je že bil vpisan v razvid in po izbrisu

iz razvida ponovno poda vlogo za vpis z istim specializiranim

poklicem, ki je ob ponovnem vpisu določen s to uredbo, se

preveri le izpolnjevanje pogoja, da posameznik ni uživalec

pokojnine. V tem primeru se ministru o vpisu v razvid ni treba

posvetovati s strokovno komisijo.

(2) Prejšnji odstavek ne velja za posameznika, ki je bil

iz razvida izbrisan v skladu s 7. členom te uredbe po uradni

dolžnosti.

4. člen

Posameznik se vpiše v razvid na podlagi vloge. Vlogi priloži dokazila o izpolnjevanju pogojev iz 2. člena te uredbe, ki jih organ sam ne more pridobiti iz uradnih evidenc, ki jih vodijo upravni in drugi državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti ali nosilci javnih pooblastil, po uradni dolžnosti.

5. člen

(1) O zahtevi za vpis v razvid odloči minister z odločbo.

(2) Minister sprejme odločitev o vpisu v razvid po posvetovanju s strokovno komisijo iz 20. člena zakona.

6. člen

Na podlagi odločbe iz prvega odstavka prejšnjega člena se predlagatelj vpiše v razvid.

III. Izbris iz razvida

7. člen

(1) Samozaposleni se izbriše iz razvida na lastno zahtevo ali po uradni dolžnosti, če ministrstvo ugotovi, da ne izpolnjuje več pogojev.

(2) Izbris po uradni dolžnosti se opravi tudi v primeru upokojitve, plačevanja prispevkov za obvezno socialno varnost na drugi pravni podlagi, iz česar izhaja, da samozaposleni v kulturi ne opravlja samostojno specializiranega poklica, ali v primeru smrti upravičenca.

(3) Z dnem izbrisa samozaposlenega iz razvida preneha tudi pravica do plačila prispevkov za socialno varnost.

IV. Pravica do plačila prispevkov za socialno varnost

8. člen

(1) Samozaposleni v kulturi lahko zaprosi za pridobitev

pravice do plačila prispevkov za socialno varnost z vlogo na obrazcu, ki je kot Priloga VI sestavni del te uredbe, če njegovo delo v zadnjih petih letih pomeni izjemen kulturni prispevek.

(2) Pri deficitarnih poklicih lahko samozaposleni v kulturi zaprosi za pridobitev pravice do plačila prispevkov za socialno varnost v primeru, če njegovo delo v zadnjih petih letih pomeni prispevek k razvoju področja, ki ga zajema deficitarni poklic iz priloge II, ki je sestavni del te uredbe.

(3) Pravica do plačila prispevkov za socialno varnost se podeljuje za pet let, z možnostjo ponovnih podeljevanj.

(4) Pravica do plačila prispevkov za socialno varnost samozaposlenemu v kulturi preneha po zakonu naslednji dan, ko izpolni pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine.

(5) Ne glede na tretji odstavek tega člena se samozaposlenemu v kulturi, ki je dosegel starost najmanj 55 let in mu je bila priznana pravica do plačila prispevkov iz državnega proračuna v skupnem trajanju najmanj 20 let, pri čemer se v to obdobje všteva tudi čas zaposlitve v javnih zavodih s področja kulture, prizna pravica do plačila prispevkov za socialno varnost vse do izpolnitve pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine.

9. člen

(1) Za izjemni kulturni prispevek iz prvega odstavka prejšnjega

člena se šteje predlagateljevo delo, ki je po obsegu in

kakovosti v strokovni in širši javnosti ovrednoteno kot izjemno

(celostna ocena kakovosti prijaviteljevega dela in prispevek k

razvoju področja; referenčnost prijavitelja; prispevek k dostopnosti,

internacionalizaciji ali medsektorski vpetosti kulture;

nominacije za nagrade in nagrade; razvoj veščin, povezanih s

področjem dela). Predlagateljevo delo je ovrednoteno kot izjemno,

če po oceni strokovne komisije dosega točkovne pragove,

ki so določeni v Prilogi I.

(2) Za prispevek k razvoju področja, ki ga zajema deficitarni

poklic iz drugega odstavka prejšnjega člena, se šteje

predlagateljevo delo, ki je po obsegu in kakovosti v strokovni

in širši javnosti ovrednoteno kot visoko strokovno (celostna

ocena kakovosti prijaviteljevega dela in prispevek k razvoju

področja; referenčnost prijavitelja; prispevek k dostopnosti,

internacionalizaciji ali medsektorski vpetosti kulture; nominacije

za nagrade in nagrade; razvoj veščin, povezanih s področjem

dela). Predlagateljevo delo je ovrednoteno kot visoko strokovno,

če po oceni strokovne komisije dosega točkovne pragove,

ki so določeni v Prilogi II.

(3) Podrobnejši kvantitativni in kvalitativni kriteriji izjemnosti

oziroma visoke strokovnosti predlagateljevega dela za

posamezne specializirane poklice ter specializirane deficitarne

poklice so določeni v Prilogah I in II te uredbe.

(4) Pri vrednotenju dela samozaposlenega, ki v zadnjih

petih letih pred vložitvijo vloge dela ni opravljal poln delovni

čas zaradi uveljavljanja pravice staršev do krajšega delovnega

časa zaradi nege in varstva otroka ali s pravico do dela s

krajšim delovnim časom od polnega, vendar najmanj štiri ure

dnevno oziroma najmanj 20 ur tedensko skladno s predpisi,

ki urejajo obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje ali s

pravico, da delajo krajši delovni čas iz zdravstvenih razlogov

po predpisih, ki urejajo zdravstveno varstvo in zdravstveno

zavarovanje, se kvantitativni kriteriji oziroma zahtevani točkovni

pragovi sorazmerno znižajo tako, kot je določeno v Prilogi I in II

te uredbe.

10. člen

(1) Vloga za priznanje pravice do plačila prispevkov za socialno varnost mora vsebovati naslednja dokazila

- dokumentacijo, iz katere je razvidno, da pomeni vlagateljevo delo v zadnjih petih letih izjemen kulturni prispevek, ali dokumentacijo, iz katere je razvidno, da pomeni njegovo delo v zadnjih petih letih prispevek k razvoju področja, ki ga zajema deficitarni poklic (v primeru vloge za več poklicev mora biti priložen seznam del za zadnjih pet let za vsak poklic posebej),

- odločbe o odmeri dohodnine oziroma davčne obračune akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti, ki so bili podlaga za odločbo o odmeri dohodnine, in druge davčne odločbe ter podatke iz obračunov davčnega odtegljaja, za pretekla tri leta,

- dokazilo o izpolnjevanju pogoja iz druge alinee petega odstavka 8. člena te uredbe, če vlagatelj uveljavlja pravico do plačila prispevkov za socialno varnost trajno do izpolnitve pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine,

- podatek o datumu izpolnitve pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine,

- pisne izjave o soavtorstvu

- pisne izjave in seznam iz 21.b člena uredbe.

(2) Potrdila, izpiske in druge podatke o dejstvih iz uradnih evidenc, ki jih vodijo upravni in drugi državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti ali nosilci javnih pooblastil, ki jih je treba priložiti vlogi kot dokazilo na podlagi te uredbe, pridobi organ, ki odloča o zahtevku vlagatelja.

11. člen

(1) O zahtevi za pridobitev pravice do plačila prispevkov za socialno varnost odloči minister z odločbo.

(2) Minister sprejme odločitev o priznanju pravice do plačila prispevkov po posvetovanju s strokovno komisijo iz 20. člena zakona in po posvetovanju s Kulturniško zbornico Slovenije.

(3) Minister sprejme odločitev iz prejšnjega odstavka na

podlagi mnenja strokovne komisije glede izpolnjevanja kvantitativnih

in kvalitativnih kriterijev izjemnosti oziroma visoke

strokovnosti predlagateljevega dela v zadnjih petih letih pred

oddajo vloge, ki so določeni v skladu s tretjim odstavkom

9. člena te uredbe.

(4) Če Kulturniška zbornica Slovenije ne predloži mnenja najpozneje v 15 dneh od dneva vročitve zahteve, minister odloči o pravici do plačila prispevkov brez njenega mnenja.

(5) Če posameznik poda zahtevo za vpis v razvid in zahtevo za priznanje pravice do plačila prispevkov za socialno varnost istočasno, minister o obeh vlogah odloči hkrati.

(6) Če je zahteva za priznanje pravice do plačila prispevkov za socialno varnost podana istočasno z zahtevo za vpis v razvid, se pravica do plačila prispevkov lahko prizna z dnem vpisa v razvid, sicer se lahko prizna s prvim dnem naslednjega meseca, ko je vloga za priznanje pravice do plačila prispevkov popolna.

V. Uveljavljanje pravice do plačila prispevkov

11.a člen

(1) Upravičenec do plačila prispevkov za socialno varnost (v nadaljnjem besedilu: upravičenec) lahko uveljavlja pravico do plačila prispevkov za socialno varnost, če

- njegovi dohodki ne presegajo dohodkovnega cenzusa iz 13. člena te uredbe in

- je rezident Republike Slovenije za davčne namene.

(2) Izpolnjevanje pogojev iz prve in druge alinee prejšnjega odstavka tega člena se preverja vsako leto.

12. člen

(1) Dohodkovni položaj samozaposlenemu ne zagotavlja normalnih pogojev za delo, če njegovi dohodki ne presegajo dohodkovnega cenzusa po tej uredbi.

(2) Dohodki iz prejšnjega odstavka so dohodki, ki so obdavčeni z dohodnino, in sicer

1. dohodek iz dejavnosti in

2. drugi dohodki.

(3) Dohodki iz prejšnjega odstavka se ugotavljajo na naslednji način

1. dohodek iz dejavnosti

- če se samozaposlenemu davčna osnova za dohodek iz dejavnosti ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov, se za dohodek štejejo davčno priznani prihodki. Ta dohodek se ugotovi na podlagi obračuna akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti, ki je bil podlaga za odločbo o odmeri dohodnine (v nadaljnjem besedilu: obračun),

- če se samozaposlenemu davčna osnova za dohodek iz dejavnosti ugotavlja z upoštevanjem normiranih odhodkov, se za dohodek šteje prihodek. Ta dohodek se ugotovi na podlagi odločbe o odmeri dohodnine oziroma obračuna dohodnine od dohodka iz dejavnosti.

2. drugi dohodki: se upoštevajo v višini, ki je enaka vsoti davčnih osnov od teh dohodkov, v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino. Ti dohodki se ugotovijo na podlagi davčnih odločb ter podatkov iz obračuna davčnega odtegljaja.

(4) Pri izračunu cenzusa se od dohodkov iz prejšnjega odstavka, ugotovljenih za posamezno leto, odštejejo

- obračunani obvezni prispevki za socialno varnost, ki jih je samozaposleni plačal sam,

- obračunani obvezni prispevki za socialno varnost, plačani iz državnega proračuna, za samozaposlene, ki ugotavljajo davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov v obračunu akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti, če so bili navedeni prispevki vključeni kot prihodki v davčni obračun akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti,

- zneski dohodkov, ki jih je samozaposleni prejel iz naslova delovnih štipendij in kulturnih žepnin ministrstva, delovnih štipendij Javne agencije za knjigo, delovnih štipendij iz naslova knjižničnega nadomestila ter drugih primerljivih umetniških štipendij, namenjenih spodbujanju ustvarjanja na področjih, ki jih določa 4. člen zakona in jih podeljujejo domače ali tuje organizacije, ter

- dohodki iz naslova nagrad na področju kulture, ki so zajeti v odločbah oziroma obračunih iz prejšnjega odstavka.

(5) Nagrade iz prejšnjega odstavka so

– nagrade, določene v Prilogi V, ki je sestavni del te

uredbe;

– druge nagrade s področja kulture, ki jih podeljujejo Republika

Slovenija, lokalne skupnosti v Republiki Sloveniji in organizacije

s sedežem v Republiki Sloveniji, za katere strokovne

komisije iz 20. člena zakona za posamezno področje presodijo,

da so na primerljivi ravni z nagradami iz prejšnje alineje oziroma

se podeljujejo za področje, poklic ali zvrst kulture, ki nima

primerljivih nagrad na državni ravni;

– najvišje nagrade in priznanja svetovnega merila, ki

se podeljujejo na nadnacionalni ravni, ter druge mednarodne

nagrade in priznanja, za katere strokovne komisije iz

20. člena zakona za posamezno področje presodijo, da so

na primerljivi ravni z nagradami iz prve in druge alineje tega

odstavka.

(6) Druge primerljive umetniške štipendije iz četrtega

odstavka tega člena so štipendije, namenjene spodbujanju

ustvarjanja na področjih iz 4. člena zakona, ki jih podeljujejo

slovenske in mednarodne organizacije ter niso izobraževalne.

V primeru dvoma, ali gre za primerljivo umetniško štipendijo,

mnenje o tem podajo strokovne komisije iz 20. člena zakona

za posamezna področja kulture.

13. člen

(1) Dohodkovni cenzus se za vsako posamezno leto določi na podlagi povprečne bruto plače za 36. plačni razred, v obsegu osnovne plače, iz plačne lestvice, ki je priloga zakona, ki ureja sistem plač v javnem sektorju, za pretekla tri leta, ki se preračuna na letno raven. Preračun se opravi na naslednji način: (vsota 36 bruto plač za pretekla tri leta/3).

(2) Višino dohodkovnega cenzusa, ki velja v posameznem

letu, objavi ministrstvo najpozneje do konca februarja

istega leta na spletnih straneh ministrstva.

14. člen

(1) Izpolnjevanje dohodkovnega cenzusa se ugotavlja

za vsako tekoče leto posebej glede na povprečje dohodkov

v prejšnjih treh letih, ugotovljeno na podlagi odločb o odmeri

dohodnine oziroma davčnih obračunov akontacij dohodnine od

dohodka iz dejavnosti, ki so bili podlaga za odločbo o odmeri

dohodnine, ter na podlagi drugih davčnih odločb in podatkov iz

obračuna davčnega odtegljaja za prejšnja tri leta.

(2) Ministrstvo na podlagi zahtevka, pridobi od Finančne uprave Republike

Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Finančne uprave) podatke iz prejšnjega člena, potrebne za odločanje o pravici do plačila prispevkov iz državnega proračuna. Upravičenec, ki želi uveljavljati znižanje dohodkovnega cenzusa iz naslova obračunanih obveznih prispevkov za socialno varnost, plačanih iz državnega proračuna, mora ministrstvu za kulturo predložiti izjavo, da je za znesek teh prispevkov povečal prihodke v davčnem obračunu akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti. Podatke o prejemu delovnih štipendij ministrstva, Javne agencije za knjigo ter delovnih štipendij iz naslova knjižničnega nadomestila in kulturnih žepnin pridobi ministrstvo iz lastnih evidenc in evidenc Javne agencije za knjigo. Upravičenec, ki želi uveljavljati odbitek iz naslova nagrad na področju kulture in drugih primerljivih umetniških štipendij, ki jih je prejel v preteklih zadnjih treh letih in so opredeljene v petem in šestem odstavku 12. člena te uredbe, mora predložiti dokazila o njihovem prejemu ter podati izjavo, da so ti dohodki zajeti v odločbah oziroma obračunih iz prejšnjega odstavka.

(3) (črtan) .

15. člen

(1) Dokler dohodkovni cenzus ni ugotovljen, se prispevki za socialno varnost plačujejo kot akontacija.

(2) Ministrstvo izda upravičencu odločbo, s katero ustavi plačevanje prispevkov za socialno varnost s prvim dnem naslednjega meseca, če ugotovi preseganje dohodkovnega cenzusa. Ministrstvo upravičencu ustavi plačevanje prispevkov za socialno varnost do pridobitve novih podatkov, iz katerih izhaja, da je ponovno upravičen do izplačila prispevkov.

(3) Z odločbo iz prejšnjega odstavka se upravičencu naloži tudi vračilo vseh že plačanih akontacij prispevkov v tekočem letu.

(4) Če upravičenec ne vrne plačanih akontacij prispevkov iz prejšnjega odstavka, se obveznost iz teh odločb pošlje v izvršitev Finančni upravi.

(5) Upravičenec lahko pisno zahteva ustavitev izplačevanja akontacije prispevkov za tekoče leto. Ministrstvo izda o tem odločbo, s katero upravičencu ustavi izplačevanje akontacije prispevkov s prvim dnem naslednjega meseca in ne čaka na pridobitev podatkov skladno s 14. členom te uredbe, iz katerih izhaja, da upravičenec presega dohodkovni cenzus.

(6) Če se pozneje iz pridobljenih podatkov potrdi upravičenost do plačila prispevkov za socialno varnost, lahko upravičenec od Finančne uprave zahteva vračilo zneska prispevkov za socialno varnost, ki jih je v tekočem letu plačal sam, in sicer do višine, določene v prvem odstavku 83. člena zakona.

(7) Če se pozneje iz pridobljenih podatkov potrdi pravilnost ustavitve plačila prispevkov za socialno varnost, se upravičencu naloži tudi vrnitev zneska vseh že plačanih prispevkov za socialno varnost od 1. januarja tekočega leta naprej.

15.a člen

(1) Ministrstvo izda upravičencu odločbo, s katero ustavi plačevanje akontacij prispevkov oziroma prispevkov za socialno varnost s prvim dnem naslednjega meseca, če ugotovi, da samozaposleni v kulturi v času plačevanja prispevkov za socialno varnost iz državnega proračuna ni bil rezident Republike Slovenije za davčne namene. Ministrstvo upravičencu ustavi plačevanje prispevkov za socialno varnost do pridobitve novih podatkov, iz katerih izhaja, da je ponovno upravičen do izplačila prispevkov.

(2) Z odločbo iz prejšnjega odstavka se upravičencu naloži tudi vračilo vseh že plačanih prispevkov v tekočem letu za čas, ko samozaposleni v kulturi ni bil rezident Republike Slovenije za davčne namene.

(3) Če upravičenec ne vrne plačanih akontacij prispevkov oziroma prispevkov iz prejšnjega odstavka, se obveznost iz teh odločb pošlje v izvršitev Finančni upravi.

16. člen

(1) Ministrstvo izda odločbo, s katero začne upravičencu ponovno izplačevati akontacije prispevkov s prvim dnem naslednjega meseca, ko pridobi podatke skladno s 14. členom te uredbe, iz katerih izhaja, da upravičenec ne presega dohodkovnega cenzusa.

(2) V primeru iz prejšnjega odstavka lahko upravičenec

od Finančne uprave za obdobje od 1. januarja tekočega leta

zahteva vračilo zneska prispevkov za socialno varnost, ki jih

je plačal sam, do višine, določene v prvem odstavku 83. člena

zakona. Upravičenec poda vlogo za vračilo zneska plačanih

prispevkov Finančni upravi in o tem obvesti ministrstvo, da

to lahko pravočasno poravna ustrezni znesek pri Finančni

upravi.

(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko upravičenec od 1. januarja dalje pisno zaprosi za ponovno izplačevanje akontacije prispevkov za tekoče leto. Ministrstvo izda odločbo, s katero začne upravičencu ponovno izplačevati akontacije prispevkov s prvim dnem naslednjega meseca, ko upravičenec poda izjavo, da ne presega dohodkovnega cenzusa in ne čaka na pridobitev podatkov skladno s 14. členom te uredbe, iz katerih izhaja, da upravičenec ne presega dohodkovnega cenzusa.

(4) Če se pozneje iz pridobljenih podatkov skladno s 14. členom te uredbe ugotovi, da upravičenec presega dohodkovni cenzus, se upravičencu naloži tudi vrnitev zneska vseh že plačanih akontacij prispevkov za tekoče leto.

17. člen

(1) Ministrstvo izda odločbo, s katero začne upravičencu ponovno izplačevati akontacije prispevkov oziroma prispevke s prvim dnem naslednjega meseca, ko pridobi podatke, iz katerih izhaja, da je upravičenec rezident Republike Slovenije za davčne namene.

(2) V primeru iz prejšnjega odstavka lahko upravičenec od Finančne uprave za obdobje, ko je bil rezident Republike Slovenije za davčne namene zahteva vračilo zneska prispevkov za socialno varnost, ki jih je plačal sam, do višine, določene v prvem odstavku 83. člena zakona.

VI. Mirovanje pravice do prispevkov

18. člen

(1) Upravičenec lahko iz utemeljenih razlogov, in sicer v primeru študija, zaposlitve za določen čas, začasnega odhoda v tujino, zaradi bolezni, poškodbe ali nege družinskih članov po predpisih o zdravstvenem zavarovanju v trajanju nad 30 delovnih dni, ali starševskega dopusta po predpisih, ki urejajo starševsko varstvo, zaprosi za mirovanje pravice do prispevkov za socialno varnost, vendar ne dlje kot za eno leto. Vloga za mirovanje te pravice mora biti vložena vsaj mesec dni pred želenim datumom mirovanja pravice.

(2) Pravica do plačila prispevkov za socialno varnost se lahko na predlog upravičenca podaljša za čas trajanja mirovanja zaradi starševskega dopusta ali zaradi bolezni, poškodbe ali nege družinskih članov po predpisih o zdravstvenem zavarovanju v trajanju nad 30 delovnih dni. V tem primeru upravičenec predloži odločbo pristojnega centra za socialno delo o priznanju posamezne vrste starševskega dopusta oziroma mnenje zdravniške komisije o zadržanosti z dela.

19. člen

(1) Ministrstvo pošlje odločbe, ki jih izda po tej uredbi, v osmih dneh Finančni upravi, območni enoti Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve.

(2) Upravičenec lahko za čas trajanja pravice do plačila

prispevkov za socialno varnost pooblasti ministrstvo, da zanj

oddaja elektronski obrazec obračuna prispevkov za socialno

varnost in zavarovanje (v nadaljnjem besedilu: elektronski

obrazec obračuna) Finančni upravi. Če upravičenec zaradi

višje zavarovalne osnove doplačuje mesečne prispevke, ali

če ministrstvo preneha plačevati prispevke zaradi preseganja

dohodkovnega cenzusa oziroma zato, ker upravičenec ni

rezident Republike Slovenije za davčne namene ali v primeru

mirovanja pravice do plačila prispevkov za socialno varnost,

ministrstvo ne oddaja elektronskega obrazca obračuna v imenu

upravičenca.

(3) V primeru, da upravičenec v skladu z 20. členom te uredbe ne predloži podatkov, ki vplivajo na oddajo elektronskega obrazca obračuna, mora obrazec oziroma popravek tega oddati sam.

VII. Sporočanje podatkov in uporaba predpisov

20. člen

Samozaposleni v kulturi obvesti ministrstvo o vsakem novem

dejstvu ali spremembi podatkov, ki vpliva na vpis v razvid

ali na obstoj oziroma uveljavljanje pravice do plačila prispevkov

za socialno varnost, na oddajo elektronskega obrazca obračuna

in določitev višine plačila prispevkov za socialno varnost, v

15 dneh po njihovem nastanku oziroma spremembi.

21. člen

Za uveljavljanje pravic po tej uredbi se glede vseh postopkovnih vprašanj, ki niso urejena s to uredbo, uporablja zakon, ki ureja splošni upravni postopek.

VII.a Pomoč po pravilu »de minimis«

21.a člen

(1) Pravica do plačila prispevkov za socialno varnost po tej uredbi se dodeli kot pomoč »de minimis« v skladu z Uredbo Komisije (EU) 2023/2831 z dne 13. decembra 2023 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe

o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (UL L št. 2023/2831 z dne 15. 12. 2023; v nadaljnjem besedilu: Uredba

2023/2831/EU).

(2) Skupna pomoč »de minimis«, ki se odobri in izplača istemu upravičencu − enotnemu podjetju, ne sme presegati zgornje meje, 300.000 eurov, v kateremkoli obdobju treh proračunskih let ne glede na obliko in namen pomoči. Enotno podjetje je podjetje, kot je opredeljeno v 2. točki 2. člena Uredbe 2023/2831/EU .

(3) Če je upravičenec za iste upravičene stroške prejel ali namerava prejeti tudi državno pomoč, skupni znesek prejete pomoči ne sme preseči zgornje meje in intenzivnosti pomoči, določene za posebne okoliščine vsakega primera v predpisih Evropske unije.

21.b člen

(1) Ministrstvo od prejemnika pomoči pred dodelitvijo pomoči »de minimis« pridobi

- pisno izjavo o že prejetih pomočeh »de minimis«, vključno z navedbo, pri katerih dajalcih in v kakšnem znesku, o kandidaturi za pomoč »de minimis« in o že odobreni in še ne izplačani pomoči »de minimis«, vse v zadnjem triletnem obdobju,

- pisno izjavo o drugih že prejetih (ali zaprošenih) pomočeh za iste upravičene stroške,

- pisno izjavo, da z dodeljenim zneskom pomoči »de minimis« ne bo presežena zgornja meja pomoči »de minimis« in dovoljene intenzivnosti pomoči po drugih predpisih, in

- seznam vseh z njim povezanih podjetij.

(2) Ministrstvo prejemnika obvesti, da je pomoč dodeljena po pravilu de minimis v skladu z Uredbo 2023/2831/EU , o višini pomoči »de minimis« pomoči ter o nazivu in številki sheme »de minimis« pomoči.

VIII. Prehodne in končna določba

22. člen

Upravičenci, ki so pridobili pravico do plačila prispevkov za socialno varnost pred uveljavitvijo te uredbe, obdržijo to pravico do izteka obdobja, za katero jim je bila priznana, pod pogoji iz Uredbe o samozaposlenih v kulturi (Uradni list RS, št. 9/04 in 76/06).

23. člen

(1) Postopki za vpis v razvid, začeti pred uveljavitvijo te uredbe, se dokončajo po določbah te uredbe.

(2) Postopki za priznanje pravice do plačila prispevkov za socialno varnost, začeti pred uveljavitvijo te uredbe, se končajo po predpisih, ki so za vlagatelja ugodnejši.

24. člen

Podatki iz razvida samozaposlenih se uskladijo s to uredbo v treh mesecih po njeni uveljavitvi.

25. člen

Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Uredba o samozaposlenih v kulturi (Uradni list RS, št. 9/04 in 76/06).

26. člen

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Priloga I: Specializirani poklici na področju kulture in kriteriji izjemnega kulturnega prispevka za pridobitev pravice do plačila prispevkov za socialno varnost

Priloga II: Specializirani poklici na področju kulture – deficitarni poklici in kriteriji izjemnega

kulturnega prispevka za pridobitev pravice do plačila prispevkov za socialno varnost

Priloga III: (črtana)

Priloga IV: (črtana)

Priloga V: Nagrade s področja kulture, ki jih podeljujejo Republika Slovenija, lokalne skupnosti

v Republiki Sloveniji in organizacije s sedežem v Republiki Sloveniji

Priloga VI: Vloga za pridobitev pravice do plačila prispevkov za socialno varnost